5
Politične  stvari.
Jugoslovanski klub v državnem zboru.
Vprašanje takega kluba razpravljali so nekateri slo-; venski časniki uže večkrat, prav odločno in kategorično i pa je sklenilo zahtevati  tak  klub   „Slovensko društvo" i za spodnji Štajer pri svojem občnem zboru dne 28. de-: cembra minulega leta. Resolucija 3., zadevajoča to vpra-i sanje, se glasi: V dosego dejanske enakopravnosti smatramo za neobhodno potrebno, da Slovenci od Trsta do I Mure in Novega mesta do Beljaka v prihodnjih volitvah ; za državni  zbor  izvolimo  takošne  poslance,   ki  bodo zraven koristi   svojega volilnega okraja gledali tudi na koristi celega naroda slovenskega in vstopivši s primorskimi, isterskimi  in  dalmatinskimi Hrvati v poseben klub, skušali nam priboriti naše narodne pravice v vzajemnem postopanji  s češkim,  poljskim,  rusinskim klubom in nemškimi konservativci."
Ni nam treba omenjati, da se bistveno strinjamo z vsemi drugimi sklepi omenjenega društva, m da je le ;^dino vprašanje potrebe posebnega jugoslovanskega ali islovensko-hrvatskega kluba,  o  katerem se čutimo ve-
zane, izreči svoje pomislike. — O kompetenci takega sklepa nočemo govoriti, ker je samo po sebi umevno, da vsaka poklicana skupina sklepa o svojih zadevah sama, in sedaj bi se k večem smela vsem slovenskim in hrvatskim državnim poslancem ter mogla priznati pravica, vsaj deloma kompetentno izjaviti se o tem vprašanji v tem teritorijalnem obsegu.
Kar zadeva pomenljivost vprašanja, priznati moramo, da je gotovo zelo važno organizatorično, oziroma taktično vprašanje, nikakor pa bi tako vprašanje ne spadalo med točke našega programa.
če bi mi Slovenci ne imeli za seboj skušenj minulih 24 let, in bi prvič volili v državni zbor, ali ko bi nas bile dosedanje skušnjo prepričale, da je zahtevam in pravicam Slovencev v škodo, ako se v klub združijo z drugimi, ko s Hrvati, tedaj bi se vsaj v teoriji ne dalo veliko ugovarjati zoper poseben klub.
Tudi nikakor ne trdimo, da bi bil tak poseben klub izključen za vso prihodnost, ampak bilo bi celo nemogoče, da bi se tak klub v resnici kazal koristen. Zdi se nam pa, da je edino pravo, rešitev tega vprašanja prepustiti izvoljencem državnim poslancem. Klubi se spreminjajo, kakor tudi vojskovodja svoje čete včasih združuje, včasih zbira, ravno tako je tudi nekolike^premak-Ij vosti in gibčnosti treba v politični borbi. — Če se pa ozremo na sedanje razmere v državnem zboru in pa na dosedanje skušnje , izreči moramo brez ovinkov, da o potrebi in koristi posebnega kluba nismo nikakor prepričani.
Nočemo obširneje govoriti o prvem začetku ustavne dobe, le toliko omenjamo, da so Slovenci z narodnimi Dalmatini s Tirolci in Bukovinci pa nekaterimi avstrijskimi konservativci bili v skupnem klubu in so izrekoma stara tirolska garda Greuter-Giovanelli in drugi zmiraj najzvestejši stali s Slovenci. — Po izstopu cehov leta 1871. skrčilo se je število avtonomistov, Gralicijani hodili 80 svojo pot. Leta 1872. imeli smo Slovenci samo 4 zastopnike iz Kranjskega, Tirolci imeli so 5 avtonomistov, 2 sta bila s Predarelskega in 2 sta bila avstrijska kmeta, katerih pa je uže eden umrl in je tako ves klub avtonomistov štel samo 12 udov, Dalmatinci z Lju-bišo in Danilom na čelu stopili so s tem klubom le redko kedaj v dotiko — in ravno takrat, ko nam je šlo za najvažnejšo akcijo nam nasprotne vlade: za nepo-srednje volitve, zapustili so nas Dalmatinci čez noč in tako pomagali nasprotnikom našim vpeljati sistemo, od katere so si obetali večno večino. Leta 1873. osnoval je grof Hohenwart klub desnega središča, v katerem so bili zbrani vsi avtonomisti razun Galicijanov, in po če-gar državniškem vodstvu je bilo 1. 1879. grofu Taaffe-u mogoče, dosedanjo manjšino povzdigniti k večini. Povrnili so se Čehi, število udov poljskega kluba je narastlo nad 50, in Hohenwartov klub je štel 58 udov. Znano je, da se je čez par let odcepil po osebnih spletkah Lienbacherjevih klub Lienbacherjev s približno 20. udi; Hohenwartov klub pa še danes šteje 38 udov in bi jih štel celo 40, ako bi dva privrženca njegova ne bila ministra.    Med temi 38 jo
zastopnikov Slovencev vseh.....13
zastopnikov Hrvatov iz Dalmacije in Istre   9
Tirolcev je...........7
Bukovincev...........5
Nadalje 3 avstrijski  konservativci in goriški Valussi............4
skupaj    .  38
Slovenci s Hrvati imajo tedaj 22 glasov, v klubu odločno večino, sicer pa imajo Bukovinci z nami prav enake  narodne  težnje  glede svoje narodnosti nasproti
6
tamošnjemu ponemčevaDJu, tako da je v klubu 27 udov enoličnega političnega prizadevanja. Ostalih 11 udov, pa izrekoma Tirolci, so pri vsaki priliki dejansko in očitno pokazali, spominjamo edino na izvrstne Greuter-jeve govore, da nas odločno in pošteno podpirajo. Z njihovo podporo sprejele so se v zbornici resolucije, katere so nam deloma pripomogle, deloma nam pripravljajo pot k enakopravnosti. — Enako se je ravno pred božičnimi prazniki ves Hohenwartov klub odločno izrekel za podporo onih zahtev, katere so vnovič sprožili slovenski poslanci, in načelnik klubov stopil je z vso odločnostjo za-nje v akcijo.
Zdi se nam tedaj po sedanjih razmerah neumestno odbacevati dosedanje zveste nam zaveznike brez vzroka, in pa odcepljati se v manjši, slabejši in manj vpliven klub. — Ne puščajmo tedaj dobrega, dokler nimamo boljšega.