■o Novo mesto, 29. aprila 1959 Stev. 17 Leto 6 Lastniki la Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje In Novo mesto. — Izhaja vsak petek, — Urejuje urednički odbor. — Uredništvo In uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva In uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici » Novem mestu 618-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletne 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani. Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto CF" OD TEDNA DO TEDNA Minuli teden smo pisali na tem mestu o splošnem pomenu azijsko-afriške konference v Bandungu, o težnjah na njej sodelujočih narodov po miru, neodvisnosti in svobodnem raz- je deset let kaj kratka doba, T SOCIALIST E kraje za zaslužkom. Dovolj di narodni dohodek. Razum-ga je doma. Pred vojno in- ljivo je, da razvoj ne napre-dustrije v naših treh okrajih duje tako hitro kot tam, kjer skoraj ni bilo. V Kočevju je so bili zato že prej dobri po-v u«rA„i«t „„^j„ twm i • *i- ti. bila fekstilana, nekaj žag in goji, toda napreduje. T.art?4.rtaL"B? » 1^1' t?.,J£J*0t,.I,„e_„n0„VJ^ Rudnik, v črnomaljskem o VLADO LAMUT: OB\OVA voju, o odmevu, ki ga je vzbudilo sklicanje tega velikega sestanka po vsem svetu. Zdaj pa že lahko zapišemo, da je konferenca popolnoma uspela, dosegla cilj, ki si ga je iv zgdovtni jugoslovanskih narodov pa pomeni zadnjih deset let izredno veliko. Teh deset let pomeni prelom s preteklostjo in začetek naglega razraščanja povsem novih, zastavila. Kar se' je mnogim to Je socialističnih družbenih odnosov v političnem, gospodarskem in kulturnem življe-ki so na-pot v času narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, pot, na katero jih je popeljala slavna Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Ko danes jugoslovanski na- zdelo neuresničljiv sen, je postalo otipljiva stvarnost: v skupni deklaraciji konference 29 njn petih narodov držav ter o resoluciji o miru in s*i svojo skupno sodelovanju na svetu so dežele, raffllične po svoji družbeni ureditvi ln po • nazorih, izrazile enotno, čeprav deloma kompromisno stališče glede perečih vprašanj azijskih in afriških narodov ln Vsega sveta, kakor j so vprašanja miru, aktivne ko-frodi ob deseti obletnici za-eksistence ter sodelovanja med četka socialistične graditve narodi. [gledajo na prehojeno pot, gle- Kompromis je bil v tem, dajo nanjo s ponosom. Ni dr-da so vprašanja sodelovanja in zave na svetu, ki bi v tako koeksistence, za katero se je kratkem času dosegla tak zlasti zavzemal Nehru, povezali j vzpon, pa bodi to glede notra-s pravico do kolektivne in in- nje izgradnje, ali krepitve dividualne obrambe, za katero ] svojega gospodarstva in nase je predvsem zavzemal Mo- j rodne obrambe, ali pa glede Marinko šol, novih sodobnih stanovanj ■kili blokov in tisoče drugih objektovj ki so jih zgradile delovne roke naših narodov z lastnimi silami. Skratka, to so granitni temelji naše neodvisnosti in lepše bodočnosti. Tudi naša Dolenjska aktivno sodeluje v tej veliki graditvi novega gospodarstva in nove družbe. Nekdaj vedno Ob pregledu desetletne poti kraju le Rudnik in ena žaga se morJmo v novomeškem «i bilo vel.ko Mvedati< da jf^J n5 kon^_ na. Na zgrajenih temeljih drugače. Vseh socialno zava rovanih ljudi v novomeškem moramo naaaljevati Se so na okraju je bilo pred vojno le p(jti ovire fe b<)do težave lo_ okoli 800, danes jih je okoli (ja najhujše je za nami. Enot- 8.400. v Beli krajini je bilo ni in s]0ž„j p0 v vseh treh praznovanju delavskega praz- lovnj sili iz Dolenjske v tuje okrajih, s tem ?a se dviga tu- nika 1. maja. Miha Marinko med dolenjskimi poslanci hamed Ali, pakistanski ministrski predsednik. Da pa ne trti biilo protislovij med obema na-j čeloma, so v resoluciji pouda-! rili, da sredstev kolektivne varnosti ni moč zlorabiti v agresi/vrv* namene. Tako so dosegli idejno ravnovesje. Poudariti je treba tudi nekatere posebne sporazume in predloge, ki so bili sproženi izven okvira konference. Gre predvsem za sporazum med Kitajsko ln Indonezijo o državljanstvu več ko dva milijona Kitajcev v Indoneziji, s katerim Je bilo urejeno eno izmed perečih vprašanj, ki je kalilo dobre odnose ne samo med obema državama, marveč je bilo problem tudi za nekatere druge azijske dežele. Kar zadeva pomembne predloge, je treba omeniti predvsem Cu En Lajev predlog, naj bi se Kitajska in ZDA pogajali o ureditvi formoSkega vprašanja, fcf je vzbudil po svetu pravo pravcato senzacijo. ZDA so ta predlog odločno odklonile, toda zunanji minister Duilles je v nedavni izjavi celo poudaril, da bi bili možni neposredni razgovori s Kitajsko brez sodelovanja Cangkajškovega predstavnika, ki je bil glavni kamen spotike Ljudski poslanci okrajev morajo pravilno tolmačiti le- Kočevje, Novo mesto in Crno- tošuji družbca? načrt, je še melj so 'se 20, aipriia sestali v posebno podčiul predsednik Novem mestu. Sestanka se je Marinko. Trota je varčevati udeležil tudi predsednik Ljud- in dvigniti storilnost. Ljudski ske skupščine Slovenije Miha odbori morajo skrajno pamet- Marinko s sekretarjem Izvrš- no gospodariti z vsemi raz- odnosov do drugih držav in a sveta LRS Mati; Male_ p0ložljivimi sredstvi in jih krepitve mednarodnega miru ži£m fa čianom r2Vr5nega vlagati predvsem v take grad- na osnovi enakopravnosti ve- sveta žig{> Kimovcem. Od nje, ki bodo lahko v kratkem likih in malih narodov. ljudskih poslancev so bili ra- času gospodarsko koristile, V trenutku razsula stare dr- zen Matije Maležiča (poslanec Izredno važno je, da za dvig žavne tvorbe ob državnem vse tržne viške kmeta in bit' najcenejši posrednik med kmečkim proizvajalcem in potrošnikom, oziroma industrijo. S pravilno kreditno službo lahko veliko pomagajo pri mobilizaciji lokalnih sredstev za splošni gospodarski napredek. Za olajšanje odkupova- napadu leta 1941 je stopila na čelo jugoslovanskih narodov Komunistična partija. Popeljala je te narode v boj na življenje in smrt s stokrat močnejšim sovražnikom ter jih pripeljala do zmage. Na pridobitvah narodno osvobodilne borbe in ljudske revolucije je Partija vodila naše osvobojene narode v borbo za gospodarsko neodvisrosit in boljše življenje slehernega delovnega človeka, v borbo za socializem. In rezultati teh desetletnih naporov? Ni jih mogoče opisati v debeli knjigi. .Zapisani pa so v vsem, kar se danes imenuje Titova Jugoslavija, zapisani so v srcih milijonov delovnih ljudi Jugoslavije, ki so jih ustvarali s svojim delom in jih še ustvarjajo. Brez izdatnejše tuje pomoči so ju goslovanski narodi hude rane druge svetovne vojne, ki so bile vidne na vsakem koraku. Hrati z obnovo pa so pričeli graditi nov gospodarstva izkoristijo vsa skrita lokalna sredstva, ki jih nJa . Jt-meujskvh pridelkov bi je še veliko S pravilno eko- morVf ^druge imeti pnmer- nomsko polrtlb ie mogoče n* Pa tlldl promet- zajeti velik ti: > teh sredstev ^sredstva v kolikor je mo za kreditov Soče, \se*ak0r je treba sto- in jih uporabiti za krepitev gospodarstva. Primerna oblika za tako krepitev so socialistična obrtna podjetja, na kar se je doslej V3t- premalo pazilo. V takih podjetjih je mogoče v prav kratkem času in z to- Eiti na prste nekaterim od-upnini podjetjem, ki imajo pri tem monopolni položaj. v prometu med trgovinskimi podjetji je treba uvesti brezgotovinsko plačevanje vse do majhnimi sredstvi mnogo do- drobnih predmetov. Tako bi seči. Skupno z industrijo je najbolj onemogočili prekup-treba razvijati tudi usiužnost- čevalske metode in neuteme- pri razglabljanju o tem, ali so družbeni red in tudi novega možni razgovori med ZDA in človeka. Z vztrajnostjo naro-Kitajsko. Dejstvo, da Je Dullesfda, ki se zaveda svoje naloge sploh omenil možnost, da bi do'in poslanstva ne samo zaradi takšnih razgovorov moglo priti, sebe, pač pa zaradi vseh de-čeprav ZDA niso in nočejo pri- Jovnih ljudi v svetu, so naši za at i LR Kitajske, je zelo pomembno in obeta ugoden razvoj dogodkov v zvezi z odstranitvijo nevarnega vojnega žarišča na Daljnem vzhodu — seveda če ne bodo nastale spet kake ovire. Tudi v Evropi se obeta sestanek predstavnikov štirih velesil. ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze ln Francije, na katerem bi razpravljali o sklenitvi avstrijske državne pogodbe. Sovjetska zveza je predlagala, naj bi se takoj sestali zunanji ministri. Tri zahodne velesile so odgovorile, da naj bi se naj- _ prej sestali veleposlaniki štirih ; postopoma odpravila napeto velesil. Moskva je naposled stj s svojj|, mcja £ dosledno privolila v sestanek veleposla- borbo za mir in mirno Iftžttjfc nikov s prihombo, da sodi, da vsemj narodi si je prido- ii a rod i pod istim političnim vodstvom, ki jih je vodilo skozi narodno osvobodilno borbo in revolucijo, premagali na tej poli socialistične graditve vse ovire. Ni jih moglo ustaviti ne iznevorjenje zaveznikov iz časov vojne, ne slabe letine in ne tisoče drugih težav, ki so se stavljale na pot. V teh kratkih desetih letih je Titova Jugoslavija pod skrbnim vodstvom revolurio-ii urni h krmarjev in ob pod-podpori vseh delovnih ljudi kočevskega okraja) navzoči Še Tone Fajfar, Avgust Jaz-z^celiil hinšek, Niko Šilih, Martin 2u-gelj, Janez Pirnat, Stane Smid, Milan Šimenc in Karel Grm. Sestanek je vodil sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto Jože BorŠtnar. V skoraj štiriurnem razgovoru s predsednikom Mariu-ki>m so poslanci obravnavali razna gospodarska in politična vprašanja dolenjskih okrajev. V uvodu sta Žiga Kimove* in Miha Marinko pojasnila nekatere zadeve s terena, kakor tudi bistvene spremembe v letošnjem družbenem načrtu ter vzroke, ki so te spremembe narekovali. Željo po novih gradnjah, sta poudarila, je letos treba vskla-diti z razpulož!jivhm sredstvi, kajti lanska široka fronta investicij je škodovala gospodarstvu. Velike investicije so povzročile povečano iskanje nekaterih artiklov, zato se je tem artiklom dvignila cena, kar je vplivalo na celotni sistem cen. Zato je bilo treba v letošnjem družbenem načrtu zmanjšati investicije na najnujnejše zaključne gradnje na podjetja, odnosno obrti, paziti pa moramo, da ne bodo usluge teh <*'•'>: i dra/jc od no-• i h de-k &ve v r-»do »zgodi. Vsaka t ovirala bi si morala oskrbeti tudi svojo poprav-Ijulnico za lastne izdelke. Odločneje je treba nastopiti proti vseh vrst šušmarstvu, toda ne samo z administrativnimi, ampak predvsem z ekonomskimi ukrepi. ljeno, navijanje cen, hkrati pa zmanjšali gospodarski kriminal. Čimprej je treba izvesti +udi zdravstveno zavarovanje kmetov.« Glede nekaterih lokalnih teženj ■ življenjske ravni v lokalnem merilu, je predsednik Marinko poudaril, da je to škodljiv pojav in ga moramo obsoditi. Standard je mogoče ZAPLAPOLALE BODO PRVOMAJSKE ZASTAVE v slavo praznika delovnih množic vsega sveta. Kot znamenje borbe, zmage, graditve in napredka bodo med njimi sijale zastave naše socialistične, z orožjem in srci osvobojene domovine. Deset velikih let obnove, rasti in napredka na vseh pedročjih našega življenja, deset let udarnega, razvnetega dela za zgraditev socializma, za blaginjo naših narodov, za mir v svetu, za svetlo bodočnost naprednega človeštva — to je, kar nam daje vso pravico, da ponosni in radostni praznujemo 1. MAJ, praznujemo v zavesti, da smo polno živeli v svobodi in za svobodo teh minulih deset let V jubilejnem letu z novo voljo in novim zaletom in novim pogumom v boj za neumrljive ideje naše revolucije, za socializem, za srečo delov i-h množic. Pokažimo, da smo svobode tako vredni, da jo znamo tako ceniti, kot pred desetimi leti. Glede dviganja kmetijske dvigniti le s skupnimi napo NOVO MESTO je začelo s proslavami C lani sveta za pr osveto in kulturo pri mestni občini so se na posebni seji z zastopniki društev in organizacij pogovorili o proizvodnje, je tovariš pred- ri in v merilu vse države, sednifc dejal: »Leto« razpola- Važno je, da ljudem neprene-gamo z znatno večjimi s,red- homa tolmačimo vse pojave stvi za pospeševanje kmetij- in ukrepe v gospodarstvu in stva kot prejšnja leta. Ta se z njimi odkrito pomenimo prireditvah za proslavo 10. ob. sredstva so v obliki raznih o vseh vprašanjih. Za kakrš- osvoboditve in sestavili okvirni regresov na stroje in orodje, no koli tarnanje ni nobenega spored. Pri prireditvah in pro- pa tudi za potrošni material yZroka le vsa vprašanja ki slavah, ki so se pravzaprav že moramo reševati za6ele n neodvisno tDesetine novih hidroceutral že daje pogonsko moč novim tovarnam, obratom in naseljem, stotine in stotine objektov težke industrije že dela za gospodarsko neodvisnost države in lepše življenje delovnih ljudi. To so novi železarski kombinati od Ženice, Siska. Kaven in Jesenic, to so novi rudniki od BanoviČev, Kreke, Kakuja ter še polno drugih po vsej držuvi( to so V nedeljo \1. aprila 1955 je Imela KZ Šentrupert svoj redni l«tnl občni zbor. Kmetijska zadruga je Imela lani 1 milijon 400.000 d!n Wstega dobička. Člani zadruge so bili soglasni, da s« čisti dobiček razdeli med odseke: pospeševalni, živinorejski, nnv'e železniške proge,' sado-sadjarskl itd., 50^ pa ]e dano vi pridnih rok naših mladih za Investicije. Pohvaliti moramo razumevanje članstva do odsekov zadruge, saj je +o samo v ■ploSno korist kmetijstva, pohvaliti pa Je tudi delo zadruge ln razumevanje starega odbora v lanskem letu, ki je podprl vaal » elektrifikacijo. Vas Zabu-kovlf je nrelela Dornoč flOOOO din ln vsak član *e 5000 dni za pomoč napeljave (Instalacije). delovnih brigad, to je cesta Bratstva ln enotnosti, to je Litostroj, Kade Končor, Kidriče- VREME v dneh od 29. aprila do 6. maja Do srede prihodnjega tedna lepo. toplo, a vetrovno vreme. Zslern postopno poslabšanje in nastop deževnega vremena. podjetja PIONIR iz Novega mesta zabetonirali gornjo ploščo viadukta pri Tvančnl gorici. Ta viadukt je eden velikih objektov na avto cesti Ljubljana-Zagreb. Dolg je 184 metrov in stoji na 24 stebrih. Temelje so pričeli betonirati letos februarja. Poleg velike količine Železa, so samo v gornjo ploščo vgradili v teh štirih dneh ln nočeh okoli 1000 m» betona Pr> grnd- JttUOHA VtvtO*** svile"! je S0»H9 sb**tv0 kov in izdatkov za leto 1955. Kakšen je ta proračun? Naj začnemo najprej z dohodki, ki bodo znašali po proračunu 37,143.348 din. Od kje bo črpal Ljudski odbor mestne občine te dohodke? Iz gospodarstva, to je iz udeležbe 5.5% na dobičku podjetij: rudnika Kočevje, KGP Kočevje, Tovarne suknja Tek-stilane ln Elektro podjetja bo doseženo 17,400.000 din. Iz dohodnine, to je iz kmetijstva, obrtništva ln ostalih dohodkov, tu je treba prišteti še dotacije za šolo Polom v znesku 522.000, znesejo dohodki 19,743.248 din. Izdatki so razdeljeni takole: višja gimn. Kočevje 10,431.000 din aH skoro tretjino Izdatkov po proračunu. Druga tretjina proračuna je določena za potrebe osnovnih šol na teritoriju občine. Za osnovno šolo Kočevje 5,066.000, v Livoldu 1,183 000, v Stari cerkvi 2,126.000, na Smuki !19.0fl0, v Polomu 1,931.000 in Zelnah (tu se bo šola začela šele obnavljati) l.OOO.OOO din. Navedeni suhi podatki nam povedo veliko skrb ljudske oblasti za naše šolstvo. Ta skrb se odraža v letošnjem proračunu še posebno za tiste kraje oziroma šole na območju občine, ki so bile dosedaj deležne manj denarne pomoči, iz več aH manj objektivnih razlogov. V navedenih zneskih so precejšnje vsote za obnovo šol, izpopolnitev šolskega inventarja, nakup učil, izpopolnitev knjižnic itd. Te šole bodo z dobljenimi sredstvi postale lepše in sodobnejše in tudi privlačnejše za šolsko deco ter res prava žarišča kulture v teh krajih. Nič manjša nI skrb za ljudi, ki so deležni pomoči socialne zaščite. V ta namen je določeno 800.000 din. Letos dobijo precej tudi gasilci. Z 1,500.000 din bodo lahko marsikaj izboljšali in izpopolnili svoj inventar. Za vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter mestnih ulic, nadalje za kanalizacije v mestu, ureditev pokopališča, urejevanje mestnih parkov ter za ureditev obrežnega zidu ob RinŽi je do- ločeno 6,140.000. Vsi ti izdatki se bodo slej ali prej bogato obrestovali. V letošnjem proračunu so določene tudi znatne dotacije društvom, organizacijam in ustanovam. Občinskemu odboru SZDL je določenih za pomoč 450.000 din, delavsko prosvetnemu društvu »Svoboda« mesto 200.000, Svobodam v Rudniku in Stari cerkvi pa vsaki po 70.000, Za vzdrževanje in urejevanje zgodovinskega Seškovega doma je dolčeno 400.000, za telovadno društvo Partizan 150.000, ravno toliko tudi za Ljudsko tehniko. Pozabili niso tudi za potrebe predvojaške vzgoje. Za nabavo oblek v ta namen je določeno 120.000. Končno naj še omenimo, da je za otroške vrtce v mestu in Rudniku določeno 100.000. Ostali izdatki po proračunu bodo šh za administracijo in druge potrebe. Skupna vrsta izdatkov znaša 37,143.348 din. Iz vsega navedenega si lahko ustvarimo vsaj delno podobo, za kaj bodo porabljena denarna sredstva, ki jih bodo ustvarili delovni ljudje občine Kočevje. PROIZVOD MAAJSOA Vsem delovnim ljudem Dolenjske, vsem nciSim naročnikom in bratcem doma in v tujini iskreno čestitamo za delavski praznik - 1. MAJI Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA spominske partizanske slavnostni Zveza borcev in Združenje rezervnih oficirjev; TVD Partizan, SD Elan, Strelska družina, taborniki, ribiči, lovci, Avtomo-to društvo, veslaški klub »Krka«, šahisti itd. pa bodo pripravili športne prireditve. Poletne izlete v partizanske kraje in postojanke bosta organizirala Planinsko in Turistično društvo. Lep načrt je pripravilo tudi Društvo prijateljev mladine: izlete otrok v naravo, sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, trimesečno taborjenje vajenske mladine, otvoritev vrtca v Kandiji, igro Triglavska bajka, in podobno. Od gledaliških del je predvidena — v okrajnem merilu — Velika guntarija, KD »Dušan Jereb« bo pripravilo Hasanagi-nico, Svoboda v Bršlinu Potrčeve Kmete, KUD »Oton Zupančič« na gimnaziji pa Cankarjeve Hlapce, Okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev pripravlja 1 samostojni koncert, moški pevski zbor KD »Dušan Jereb« 2; dva samostojna koncerta bo dal tudi orkester istega društva, Svoboda koncert tamburašev, Obrtno društvo pa spominski večer. Razen tega pripravljajo samostojne nastope še učiteljišče, vajenska šola in drugi. Prav tako bodo tudi razne jubilejne razstave — razstava NOB oddelka Dolenjskega muzeja, knjižne razstave (naše Moderne, Trdinova, proleterskih pisateljev) in nemara še katera. O vseh prireditvah, proslavah in razstavah, ki bodo na vrsti, bomo poročali sproti. Lep jubilejni načrt ima tudi ljudski odbor mestne občine: uredili bodo dokončno trg m postavili vodnjak (načrt arh. MušiČ), občinski odbor pa oo izdal tudi spominski zbornik (pregled razvoja NOV v okraju, politična dejavnost in vojaške akcije, razvoj po osvoboditvi :n podobno). Vrhu tega bo mestni občinski odbor ob 50-letnici Trdinove smrti vzidal na hiši, v kaferi je veliki pisatelj umrl, spominsko ploščo. Trdini se bo oddolžil tudi Dolenjski muzej z ureditvijo Trdinove sobe v Graearjevem turnu, »Trdinova knjižnica« pa bo izdala v redakciji Janeza Logarja pisateljeve še neizdane spise pod naslovom Rože ln trnje Jubileju asvnbo-ditve ln Trdini bosta posvečeni tudi posebni številki Dolenjske prosvete. Naslednja prireditev bo prvomajska proslava 30. aprila zve~ čer na Glavnem trgu.- r DOLENJSKI LIST ^ Stev. f Dvajset let revolncionarne zgodovine občine Dragatuš Na pobudo množičnih odbor Dragatuš lani 29. de skem prazniku, ki bodi al bodo praznovali prvič. Pri D raga tuš res ne bi mogli spominjali velikih dogodk Dragatui, pač pa za vso SI se skrbno pripravljajo. To ne milil revolucionarnega ločno pokazali ie v stari do danes, to bo pa hkrati obletnice osvoboditve ln o dali življenje za napredne OBOROŽEN UPOR V DRAGATUŠU S. IN 6. MAJA 193S Zastonj so si posamezni klerikalni veljaki v stari Jugoslaviji prizadevali, da bi vključili dragatuško področje v svoj nazadnjaški tabor. Na svojo stran so dobili le par vaških veljakov, vse ostalo prebivalstvo pa je bi» lo prežeto z napredno idejo in je to svojo naprednost kazalo ob vsaki priliki. Ne slučajno, pač pa zavestno so se občani Dragatuša Se takrat, tako kot večina belokranjskih vasi, pridružili ob volitvah opozicijskim organizacij je občinski ljudski cembra sprejel odlok o občin-eherno leto 5. maja, in letos ga mernejšega dneva za občino Izbrati. Občani se bodo ta dan ov, ki niso pomembni samo za oveni jo. Na prvo praznovanje bo velika manifestacija napred-Dragatuša, ki so jo občani od-Jugoslavlji ln jo Izpričevali vse tudi dostojna proslava letošnje ddolžitev spominu vseh, ki so ideje in zmago. Volitve same so bile burne. Režim se je med drugim posluževal tudi tega, da je volivcem, ki so glasovali za opozicijo, zaplenil vozila. Toda nič nI pomagalo. V Dragatušu je komisija navzlic vsemu nasilju in triku morala ponaredili volilne rezultate, da bi prikazala manjši poraz, kot ga je vladna stranka v resnici doživela. To je izbilo sodu dno. Dragatušani so se zbrali pred šolo, kjer so bile volitve, in odločno zahtevali, da komisija popravi knv.co, sicer je ne puste iz šole. Komisija se je poslužila orožnikov, ki so 7 domačinov zaprli. Potem je le Sekcijska stavba v Dragatušu, ki je tudi bila cilj sovražnih letalcev. Zmetali so nanjo 10 bomb, pa brez uspeha. Danes je t nji tudi nekaj razredov osnovne šole. strankam in tako jasno pokazali svoje nezadovoljstvo s tedanjim režimom, z njegovo politiko na-silstva in zapostavljanja pravic delovnih ljudi. Prav posebno se je to pokazalo pri nedemokratlčntri volitvah 5. maja 1935, kt jih je v imenu vladajočega režima izvajal prosluli Bogoljub Jeftič. Opozicija je imela takrat v Beli krajini odločno večino. Slovenska opozicija je šla na volitve skupno s Hrvatsko Seljačko stranko, tako da se je te opozicijske skupine zaradi sodelovanja s Hrvati oprijelo ime slovenski mačkovci. Poudariti pa je treba, da se slovenski kmetje in delavci niso pridružili hrvatski politični skupini zaradi tega ali onega voditelja ali zato, kot se je reklo, ker bi raje imeli za voditelje hrvatske »fiškale« kot slovanske duhovnike. Odločili so se zato, ker so videli v tem moč in ker so vedeli, da imajo hrvatski kmetje in delavci enake težnje. Ta združitev in skupni nastop je bila oblika enotnega nastopa za enake cilje. Res pa je, da so hoteli nekateri politiki to težnjo po enotnem nastopu vpreči v Mačkov voz, toda belokranjski kmetje ln delavci, ki Jih je že takrat vodila in usmerjala Komunistična partija, so to kmalu spregledali ln vsako mešetar j e-nje z njihovo politično zavestjo odločno odklonili z ustanovitvijo Kmečko delavskega gibanja, kateremu so se takoj pridružili. Razpoloženje pred volitvami 5. maja 1935 je bilo sila elektri-zirano. Režim se je poleg krivičnega volilnega zakona posluževal vseh sredstev za zagotovitev zmage na volitvah, ki mu je bila v takratnem mednarodnem političnem položaju Se prav posebno potrebna. Ni bilo sredstva, katerega se ne bi po-služll za dosego tega cilja, od podkupovanja pa do nasilja najhujše vrste. Zavedne belokranjske volivce pa tudi to nI odvrnilo od zastavljenega cilja, da Javno pokažejo svoje nezadovoljstvo x režimom. bolj zavrelo. Na mah se Je zbralo okoli 500 ljudi, ki so odločno zahrtevali izpustitev aretiranih. Plat zvona v zvoniku je klical ljudi skupaj. Demonstracije so se nadaljevale tudi naslednji dan, ko je prišlo skupaj še več ljudi. V spremstvu čete orožnikov, ki so prišli nalašč iz Novega mesta je prispel v Dragatuš tudi okrajni komisar, ki je hotel govoriti ljudem. Toda razjarjena množica je planila na orožnike in komisarja s kamenjem, poleni in lovskimi puškami, plat zvona pa je kar naprej klical ljudi. Ko je komisar dobil kamen v hrbet, jo je z avtom naglo odkuril, orožniki pa so naperili puške v množico in streljali. Padel je smrtno zadet kmet Miha Gorše iz Sel pri Dragatušu. Z dohodom novih orožniških sli (tudi vojaštvo je bilo že na potu) se je posrečilo množico razgnati. Toda demonstracije so se nadaljevale drugi dan le v večji meri pri pogrebu ubitega Goršeta. Tega pogreba se je udeležilo nad 1000 ljudi iz vse Bele krajine. Režim je bil prisiljen izpustiti vseh 7 domačinov brez sodbe, pa tudi poizvedbe za organizatorji upora so ostale brezuspešne, Dragatušani so takrat skupno z ostalimi Be-lokranjcl pokazali revolucionarno pest, ki Je kasneje tako krepko udarila v NOB. DRAGATUŠ SO ZDROBIM, CILJA PA NISO DOSEGLI 28. marca 1944 se je v Dragatui preselil Glavni itab NOV in POS ter ostal tam do 29. aprila istega leta, torej dober mesec. Našla se je izdajalska duša, ki je to sporočila okupatorju. Bombni napadi na Dragatuš, ki 60 sledili temu izdajstvu, pa niso dosegli cilja, ki je bil uničenje Glavnega štaba. Najhujši napad je bil 5. maja 1944 popoldne, V več zaporednih valovih so prileteli bombniki preko Kolpe in metali na Dragatuš bombe vseh kalibrov, med njimi tudi 500 kilogramske. Razdejanje je bilo hudo. Med drugim so bombe prav gotovo premišljeno zadele tudi cerkev z dvema zvonikoma ln jo v trenutku spremenile v kup ruševin. Za bodoči kolodvor ob projektirani progi Črnomelj—Vrbovsko sta bili zgrajeni dve stavbi. Eno od teh so zadele sovražne bombe, druge pa se jim ni posrečilo zadeti, čeprav so zmetali v njeno bližino kakih deset težkih bomb. Danes je v tej stavbi nekaj razredov osnovne šole. Več kot 50 odstotkov stavb v Dragatušu je bilo ob tem bombardiranju uničenih, mehak teren, na katerem stoji vas, pa je rešil ostale, ki niso bile neposredno zadete. Danes ni sledu o tem zločinskem napadu. Edino StefaniČeva hiša je še taka kot pred desetimi leti, drugo pa so vse obnovili. Pa ne samo obnovili. Nove ln lepše stavbe so zrasle na ruševinah starih, les in slamo sta zamenjala opeka in cement. Samo šole še nimajo, in te najbolj pogrešajo. Menda je Dragatuš s svojimi 19 vasmi in okoli 1800 prebivalci edina občina v republiki brez vsake šolske stavbe. To vprašanje močno tare občinski ljudski odbor in tudi okraj. Novo šolsko poslopje, za katero Je že pripravljenega okoli 170 ms lesa in 75 m» peska, dokaj apna ter določen zelo lep prostor, bo moral Dragatuš dobiti v najkrajšem času. Mislili so pričeti z gradnjo že letos, vendar bo potrebno, kot kaže, zaradi finančnih razlogov gradnjo odložiti na prihodnje leto. Poleg Dragatuša je tudi vas Zapudje hudo trpela v zadnji vojni. Ze leta 1942 so italijanski fašisti postrelill vse moške, ki so jih ujeli v vasi, vas pa požgali. Tako kot v Dragatušu so tudi v Zapudju stanovanjske hiše v glavnem obnovljene. Slabše je z gospodarskimi poslopji, ki še čakajo obnove. V Zapudju Je bilo požganlh 27 stavb, vseh v občini pa 45. Okoli 65 odstotkov jih je obnovljenih. Okoli 80 žrtev Je dala dra-gatuška občina v pretekli vojni za zmago ciljev, za katere so te borili že maja 1935. Tem žrtvam bodo za prvi občinski praznik postavili dostojne spomenike. DESET LET NAPOROV PO VOJNI JE DALO LEPE SADOVE Občani Dragatuša veljajo danes za naprednjake tudi v gospodarskem pogledu. Dojemljivi so za vsak dober nasvet. Največji obisk predavanj atrokov-njakov v kmetijskem tednu Je bil prav v njihovi občini. Prvi so se tudi odločili za preoravanje stelnikov. Za 50 hektarjev so s tem povečali orne površine, katere Že dajejo pridelke. Letos so se z veliko vnemo lotili obnove sadjarstva. Na stotine mladih dreves to to zimo posadili posestniki v tej občini. Samo posestnik Jure Rozman iz Nerajca je posadil na dveh njivah to zimo nad 100 mladih dreves, veliko pa so jih posadili tudi drugi. To Jim je bilo omogočeno ob izdatni pomoči tovarne Belsad, ki je močno zainteresirana na povečanju sadjarstva. Med prvimi v Beli krajini so v dragatuški občini letos očis\ili in poškropili vse sadno drevje. Poleg poljedelstva se bavljo v dragatuški občini tudi s sadjarstvom, vinogradništvom, zlasti pa z živinorejo. Pri goveji živini so v dveh letih napredovali za 350 glav, kar pomeni povprečno eno glavo na gospodarstvo. Za Se večji napredek živinoreje bi bilo potrebno izboljšati krmsko osnovo. Mnogo škode jim v tem pogledu dela neregulirani potok Podturniščlca. Mleko se s*daj ne odkupuje, kar ni v prid krepitvi živinoreje. Zadružniki so na občnem zboru že razpravljali, da bi bilo potrebno čimprej organizirati zbirni odkupni center za mleko. To bt bila predvsem naloga kmetijske »adru-ge. Pred vojno v dragatuški občini ni bilo elektrike, danes Jo ..«..«. .*..*..«. .»..«...«,..•• .«...«...•-,>-1 Vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine leli ob 1. maju mnogo uspehov pri nadaljnjem dvigu In razvoju gospodarstva OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ 21 VEL 1. MAJ in 10. OBLETNICA 0SV0B0DITVEI .»..«•..*...»..«...»..«...«. .<...«. •*..»• •••>•> ,»..»•.»•■•. >•»• .•..•..»< Spomenik Mihi Goršetu t Selih pri Dragatušu Volje pri ljudeh za odpravo zaostalosti Je več kot dovolj, le sredstev jim primanjkuje. ODKRILI BODO TRI SPOMENIKE ŽRTVAM Politične organizacije v občini »o v zadnjem času okrepile delovanje, zlasti Zveza borcev, ki so Jo priprave za občinski praznik še bolj razgibale. Tudi Socialistična zveza delovnih ljudi je povečala svojo dejavnost, številčno pa je premajhna in bi Jo bilo treba razširiti. Zelo razgibana je mladinska organizacija, ki Ima tudi svoje kulturno umetniško društvo Oton Zupančič, pri katerem sodelujejo Še ostali kulturno prosvetni aktivisti. Gasilski društvi v Dragatušu in Tanči gori sta prav delavni in vedno pripravljeni pohiteti na pomoč, kjer je potreba. Vse organizacije In društva se pod vodstvom Sveta za prosve-to In kulturo pri občinskem ljudskem odboru že delj časa skrbno pripravljajo na prvo praznovanje občinskega praznika. Te priprave so zajele vse vas!, posebno slovesno Mce pa si bo nadel Dragatuš. Lepa od-dolžltev vnem padlim borcem ln žrtvam fašističnega nasilja v občini bo postavitev treh spomenikov ob prvem prn».novn-nju občinskega praznika. V Dragatušu bodo odkrili glavni spomenik, ki bo stal smdl naselja In bo visok nad tri metre. Manjša spomenika bodo postavili še v Belcem vrhu ln Zapudju. Tako bodo občan! DragntuSa ob svojem občinskem prazniku proslavili spomin na oboroženi upor pred 20 leti, prostavlll bodo enajsto obletnico, ko je Lil v njihovi občin! Glavni 5tab Narodno osvobodilne vojske In partizanskih odredov Slovenije, oddolžili te bodo spominu PO žrtev, ki so jih dali /a svobodo, hkrati pa bodo proslavili tudi deseto obletnico osvoboditve Jugoslavije. To bo velik ln resnični praznik vseh delovnih ljudi dragatuške občine. 0B DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, MNOŽIČNIM ORGANIZACIJAM, PODJETJEM IN USTANOVAM TER JIM 2ELIM0 PRI IZGRADNJI! SOCIALIZMA MNOGO USPEH0VI ima že 12 večjih vasi. Trudijo se, da jo dobi še 7 ostalih naselij, obenem pa tudi, da dobe industrijski tok. Najprej bi morali sedaj napeljati elektriko v Belci vrh, potem pa Se ostale vasi. Tudi v komunalnih gradnjah so zlasti zadnje leto dosegli lep napredek. Velik zadružni dom sredi Dragatuša je ponos vseh občanov. V njem ima prostore zadruga, občina, osnovna šola (nekaj razredov), pa tudi kino dvorana z aparaturo. V dobrem letu so popravili na pobudo volivcev in množičnih organizacij nad 40 km občinskih in vaških potov. Teh imajo v občini (ker gre samo ena cesta skozi občino) izredno veliko. Najbolj so se izkazali pri popravilu potov vaščani Obrha, Zapudja in Belčega vrha, mnogo slabše pa Crešnjev-čani. Za boljšo povezavo teh vasi bi bila potrebna cesta Dragatuš— Brdarcl—ButoraJ — Črnomelj. Občina je dala lani za pomoč pri komunalnih delih nad pol milijona din. Med drugim so obnovili mrtvašnico In zgradili drvarnico pri zadružnem domu. Pereče vprašanje v občini je splošna higiena naselij. Spričo lepih novih stavb v Dragatušu neprijetno vpliva na obiskovalca gnojnica, ki na več krajih teče čez cesto. V ostalih vaseh je to še slabše. Z malimi asana-cijami bi bilo mogoče veliko izboljšati to stanje. Kot so ugotovile zdravstvene ekipe, manjka ljudjem tudi znanja o splošni higieni. Sicer pa je treba zapisati, da se ljudje sami prizadevajo za dvig higiene v svojih vaseh. Zanimanje za gradnjo gnojnlčnlh jam je izredno veliko. V tem vidijo poleg higiensko zdravstvenega tudi gospodarski napredek. Prav pri asa-naeljah vasi se je dosedaj res premalo storilo, že letos pa bo tudi glede tega precej urejeno. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB in LMS NOVO MESTO ISKRENE ČESTITKE NAŠIM VODITELJEM S TOVARIŠEM TITOM NA ČELU! S pesmijo po Beli krajini in Dolenjski Nastopili bodo: 30. aprila ob 20. url v Črnomlju, A in B skupina, 1. maj ob 10. url v Črnomlju za šolsko mladino, A »kupina, ob 15. uri na Mirni gori pri Semiču, B skupina, ob 20. uri v Semiču, B skupina, ob 16. uri v Gradacu, A skupina. 2. maj ob 10. url v Metliki za šolsko mladino, A in B skupina, ob 20. uri v Metliki, A ln B skupina. 3. maja ob 20. uri v Dragatušu, A skupina, ob 20. url v Vinici, B skupina. 4. maja ob 20. uri v Dol. Toplicah, A skupina, ob 20. uri v Straži, B skupina. 5. maja ob 9. uri v Dragatušu, B skupina, ob 16. uri v Novem mestu za šolsko mladino, A in B skupina, ob. 20. uri v Novem me-ste, A in B skupina. 6. maja ob 11. url v Šentjerneju za šolsko mladino, B skupina, ob 11. uri v Kostanjevici za šolsko mladino, A skupina, ob 20. uri v Šentjerneju, B skupina, ob. 20 uri v Kostanjevici, A skupina. 7. maja ob 20. uri v Smarjetl, B skupina, ob 20. uri v Skocjanu, A skupina. 8. maja ob 16. url v Otočcu, A skupina, ob 16. uri v Bell cerkvi, B skupina, ob 20. url v Mirni, A skupina, ob 20. url v Mokronogu, B skupina. 9. maja ob 11. url v Trebnjem za šolsko mladino, A skupina, ob 20 .uri v Trebnjem, A skupina, ob 20. uri v Dobrniču, B skupina. Vstopnina za vse prireditve je običajna v navedenih krajih. Pridite in doživeli boste prav lep užitek, prirediteljem pa se boste oddolžili za njihove napore. »Klub Kosmač - Klemene«, ki je del Zveze borcev Ljubljana -Šiška, bo v proslavo lo-letnice osvoboditve priredil koncertno turnejo po Dolenjski in Beli krajini. V »Klubu Kosmač -Klemene« so včlanjeni bivši gojenci Učiteljskega doma v Ljubljani — Šiška. V njem so bili najbolj napredni in najbolj revolucionarni Skojev-ci, saj jih je odšlo v partizane čez sto in jih je od teh padlo 32. »Klub Kosmač - Klemene« boče še nadaljevati borbeno tradicijo tega doma, v katerem je sedaj Glasbeni zavod. Poleg tega ima klub še druge naloge, na primer: postaviti spomenik 32 padlim lz tega doma, obnoviti in popraviti dom, svečano proslaviti 10-letnico osvoboditve, organizirati razstavo o delu mladinskega aktiva v bivšem Učiteljskem domu, izdati knjigo o tem aktivu in še razne druge akcije. Kot svojo prvo nalogo si Je Klub zadal, da bo ponesel partizansko, umetno in narodno pe- pred letom dni je tudi Dolenj- pride in pojavlja se pereče sem v kraje, ki so bilii J^lka gka dobila Materinski dom. Po- vprašanje: kam z njimi? Dom na DSskoT Nađ 60 goJ!eneiv prej so žene čakale v posebnem tudi nima prostora, kjer bi se Glasbenega zavoda v Ljubljani — oddelku v bolnišnici. nosečnice lahko sprehodile na bivšega učiteljskega doma — bo Materinski dnm ie čisto blizu zraku, v io dneh priredilo nad 20 kon- Materinski aom je cisto mizu , certov. Nastopili bodo ženski porodniškega oddelka. Ima 4 so- Z ustanovitvijo komun naj do-zbor, orkester, vaški kvintet, be in 16 postelj. Postrežba je do- jenjski okraji začno več misliti SjLVveaM bra, matere pa so zadovoljne saj nfl fa otroških SeneVSlk5ukpTe!' V " ^ po'rod" * ' " 3 -tanov in novega Materinskega sku°inl:Cl S° razdel]enl ™ đVB So pa tudi težave, kajti pro-* d°ma. Z gradnjo takih zdrav-S APsku'plna Ima: orkester, ženski stori so premajhni. V Materinski stvenih ustanov bomo res lahko pevski zbor, soliste *n /"Kator- dom prihajajo žene iz Bele kra- izboljšali zdravstveno stanje zaje, B skupina pa: vaški kvintet, novomeškega in kočev-fante na vasi, soliste ln recitator- J » ° x ... skega okraja; čedalje več jih Materinski dom bo treba povečati Je, S partizanskimi mitingi, humorjem, pesmi/o in besedo v proslavo 10-letnice osvoboditve ostalih dolenjskih vasi. Navzlic tesnemu prostoru pa je življenje v domu prav lepo in prijetno. Zene imajo radio, manjka pa knjig in časopisov. Danes pridejo v dom tudi kmečke žene, ki včasih predporodnega in porodnega počitka sploh niso poznale. Stefelnova mama iz Mirne vasi pri Trebelnem, ki je nedavno čakala 13. otroka, nam je povedala: »Pri 11 porodih sem bila sa-Po vsej domovini se ljudstvo partizanski miting, na katerih ma, le kar je pomagal mož, kajti pripravlja na 10-letnico osvo- bodo obujali spomine na slavno v naših hribovskih vaseh babice boditve. Prav tako tudi v Zu- preteklost. Med ljudstvo bodo nismo imeli. Do zadnjega sem žemberku. Pred 1. majem bodo spet ponesli partizansko bese- morala trdo delati na njivi, no-po hribih zagoreli kresOvi, KUD do, pesem, humor in spomine, siti na rami drva in podobno. Zl-pa bo uprizoril Igro Mladost Seveda pa pri tem ne bodo po- vela sem v revščini in počitka pred sodiščem. Na predvečer zabili tudi na grobove padlih dneva osvoboditve 15. maja bo borcev, ki jih bodo uredili in baklada in ognjemet, na sam okrasili s cvetjem. SI. praznik pa bodo pripadniki ŠENTRUPERT predvojaške vzgoje, skupno z „ . .... gasilci, TVD Partizan in šolsko . Kakor ostalim krajem Slovenn-mladino izvedli kulturni spored. ^ Sentrui.ierski doilni letos Tudi rojstni dan maršala Tita m, prlizamesla gripa, ki je po vtSK-bodo slovesno proslavili. Ofl zajela, otroke, ki so imeli pljuč- Posebno skrb pa bodo v Zu- ™co 'n oslovski kašelj. Bolcren je žemberku posvetili 13. juliju — trajala prt or rokih po več tedtiov. občinskemu prazniku, ki ga Vsa zahvala gre zdravniku dr. bodo proslavili že četrtič. Na Kuhanju iz Mokronoga, ki je cele Dan vstaje bo slovesna akade- noči obiskoval bolnike tudi v najvišjih hribovskih vaseh, nisem poznala. Zaradi obilnega dela sem 12. otroka rodila mrtvega. No, prišlo je, da v svojem 43. letu rodim že trinajstič. To pot sem v zdravniški oskrbi in lnpo počivam v Materinskem domu. Moji otroci so zdravi ln pridni. Najstarejši je odslužil vojaški rok in sedaj dola v tovarni. Velika družina nas je, ustvarili smo si nov dom ln kar verjemite, da je lepo živeti tudi v hribovski vasi.« mija. Prav tako bodo proslavili 29. november in Dan JLA, Kmetijska zadruga namerava za proslavo 10-obletnice prirediti v jeseni kmetijsko razstavo. Organizacija Zveze borcev .skrbno zbira dokumente In Angelca Zibcrna Sortni poizkusi v Straži Če te pot zanese mimo Hru- vrstah posejane rastline. Posa-ostalo gradivo lz časov NOB ter fevea adi če pogleda! skozi okno parcelice ločijo med seboj r^LrirSi./^^0 >2U" ko * P*W "a vlaku iz Novega 50_cm ^ 1 m JIroke žemberk v borbi«. mesta v Strazo, boš na obšVrnii Po vse Suhi krajini bodo za- njivi v Hruševcu, last Kmetijeke stari, tako priljubljeni zadruge Straia, videl v ravnih živeli Vsem delovnim ljudem kočevskega okraja želi ob 1. MAJU mnogo uspehov pri nadaljnjem razvbju socialističnega gospodarstva OKRAJNI LJUDSKI 0ĐB0R KOČEVJE SPORED PRIREDITEV ZA OBČINSKI PRAZNIK V DRAGATUŠU 80. aprila zvečer ob 20. url bo kino predstava v zadružnem domu. Prvega maja on treh popoldne bo odkritje spomenika padlim borcem ln žrtvam v Belcem vrhu, zvečer pa v Dragatušu Igra: »Krčmarica Mlrando-Una«. 2. maja zvečer kino predstava. 3. maja zvečer oh 20. url v Dragatušu koncert KUD Kos-mač-Klemcne is Ljubljane. 4. maja ob 10, url odkritje sporno nlka v Zapudju, zvečer svečana akademija v Dragatulu s sodelovanjem KUD Konmač-Kle-mene. S. maja, na dan pravnika, bo svečana seja občinskega ljudskega odbora ob «. nrl. Ob 0. url parada gasilcev In obveznikov predvnjaške vzgoje. Ob 10. url zborovanje na trgu In odkritje spomenika. Popoldne iportne prireditve ln rajanje. To so sortni poizkusi ozimnih jarih ž.iit, krmne pese in koruze. Poizkuse je organizirala Okrajna zadružna zveza, tehnično pa jih vodi kmetijski tehnik Loijce Fa-bijan. Cilj teh poizkuso-v je, po triletnem ponavljanju in opazovanju zaključiti, katere sorte posameznih itit, krmne ipesc in koruze dajejo lufbolljše ih mijvei]t pridelke. V sortni poizkus je uvedenih 10 sort ozimne in 1 sorta jure pšenice, 4 sorte ominine riti, 4 soirte '■min- \,i in 2 sorti jarega ječmena, 10 #otnt jaivs.1 ovsa, 6 sort krmne pese in koruze. Vse tc sr>rte «o posejane na 372 parcelic vcilikih 7 kvadratnih metrov. Polovica teli parcclic je v ii.i, dru&i pa ne. Cenjenim gostom nudimo ob vsakem času topla ln mrzla Jedila. — Točimo prvovrstno pijačo. — Od 1. maja dalje bo čes vso leto odprt lep vrt ln prostor za balintanje. Ob prazniku deloviiui ljudi ln za 10. obletnico osvoboditve želi mnogo uspehov delovni kolektiv HOTEL JRHDI3A" Novo mesto «ter. if •Đ0LSVJSK1 UST« Str. S PIONIRJEV" velikan ob Deset let gospodarskega vzpona od 1945 do 1955 — deset let gospodarske revolucije. S ponosom se oziramo na prehojeno pot in na jubilejno obletnico osvoboditve. Odločilni, najtežji koraki na poti industrializacije nase domovine in borbe proti zaostalosti so za nami. Temeljni stebri za nadaljnji socialistični razvoj stojijo čvrsto v domačih tleh in žulji delovnih ljudi že prinašajo bogate sadove naporov in uspehov prvega desetletja v svobodi. Ena izmed pomembnih zmag v tem vzponu je tudi naša osamosvojiev v proizvodnji časopisnega papirja, ki smo ga morali doslej — razen majhnih količin iz papirnice v Vevčah — uvažati. V prihodnjih mesecih bo stekla naša najmodernejša tovarna časopisnega papirja na Vidmu pri Krškem, ki bo dajala 20.000, kasneje pa 30.000 ton papirja letno. Zgradil jo je novomeški »Pionir«. »Zavijte ml tole, zahtevate v trgovini. »Nimamo ovojnega papirja!« »Pa vsaj v časopisnega!« vztra- bo pritekala iz tovarne celuloze razredčena ce lolu za (približno 15 odst.), iz brusilnice lesovina (85 odst.), ostalo pa so polnila: galun, kaolin in anilinske barve. Vse to bo teklo skozi snovno centralo, čez najrazličnejše prosim!« tovarna stoji ln po 12 ur na dan regulatorje, razredčevalce, čistil- modernejšl papirni stroj. Z 90 vagoni so pripeljali iz Nemčije strojne naprave, ki tehtajo čez ljajo zdaj hlapni pokrov — vso paro bodo nad sušilnim! valji spet zbirali in znova uporab-900.000 kg. Papirni stroji so med Ijali — je eden izmed najmo-najveejimii industrijskimi na- dernejšiih v Evropi. Res je iz-pravami in človek se ob dolgi redno drag, toda že v nekaj le-vrsti valjev, sit in ostalih na- tih obratovanja bo povrnil vse, prav 110 metrov dolgega stroja kar smo za novo tovarno izdali, kar nekam zgubi. Pred strojem so posebne priprave za zbiranje ||p ln mešanje papirne snovi. Sem hite v njej monterji in strokov- alke, vozlolovilce itd., dokler ne njakl s postavljanjem najsodob- bo &sia papima snov zrela za nejših strojev, kakršnih ni ni- visokotlačni natok. jate naprej, ker ne bi radi raz- Eyropl_ ^ nekaj tednov suli blaga po cesti. »Tega pa sploh nimamo!« Jeza, pregovarjanje, namiga strojev, kjer drugje v Srednji ln Južni ali morda mesecev, pa bo tovarna začela kovati prvo domače orožje sedme velesile- Z zadnjega vanje na trgovsko nesposobnost va,ja 110 metrov dolgega papir-(»niti papirja si ne znajo pre- nega stroja se bo vsako minuto skrbeti!«) ln tako naprej. Pa ni odvil 350 m ln 415 Cm $4. tako! Papirja primanjkuje po- rok časopisnega papirja. V vsod na svetu. Posebno časo- 24 urah bodo izdelali 10 vago-pisnega ali rotacijskega, kakor nov papirja, pravimo. Države, ki ga proizvajajo, ga prodajajo »za žafran« '— po cenah, kakor se jim zlju-bi. Tudi mi uvažamo časopisni papir iz Finske, Švedske, Av- Od tu bo redka tekočina prišla na skupino sit, kjer se začne iz 99-od-stotne vodene mase odstranjevanje vode. Po sesanju in stiskanju ustvarijo tu moker list papirja, ki dobi nato v sušilni skupini na 40 vTočih valjih pravo obliko, ki jo gladilni stroj še zlika — dn 95-odstotno suh časopisni papir je gotov. Stvar je seveda veliko bolj OB DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM Ljudski odbor mestne občine, Mestni komite ZKS, Mestni odbor SZDL, Mestni odbor ZB in Mestni komite LMS Novo mesto ★ ŽIVEL L MAJ IN 10. OBLETNICA OSVOBODITVE! Pospešene priprave za ustanavljanje novih občin-komun Besedo imajo sedaj zbori volivcev Predvideva se, da bo Zvezna V Pobočju so menda imeli že novitvi bodočih občin-komun. ljudska skupščina že sredi ma- več zborov volivcev o tem vpra- Voliici bodo sklepali, kam se ja sprejela zakon o pooblastitvi šanju, vendar, kot kaže, prave bo ta ali ona vas ali občina pri- Pogled v novo brusilnico — vodni tok prinaša hlodovino do novih verižnih brusilcev »Dolenjski list« potrebuje na Od hloda do papirja Od časopisnega papirja zahtevamo pravzaprav ogromno. Ne strije in drugih dtržav. 10, 12, sme se trgati — v modernem 13.000 ton na leto ga kupimo v rotacijskem stroju natiskajo do tujini in plačamo zanj približno 40.000 in več izvodov časnika v bo papirni stroj stekel zamotana, kakor smo zdajle za- , . ... , ,. 7 . , , leto približno 12 ton časopisne- pisalu Ure in ure lahko poslu- računamo njegov šas razlago mladm tehnikov, ki J^JggS dosedanji obseg. V 3 urah bo ta količina izdelana ln navita v zvitek. V slabem tednu so se vrnili s prakse v inozemstvu ln poznajo delovanje stroja in zapletenih naprav. Komaj ča- republiških skupščin, da uzakonijo novo teritorialno razdelitev v republikah. Razumljivo je, da bodo osnovna določila za novo teritorialno-upravno razdelitev v vsej državi enaka. Lahko pričakujemo, da bodo nove teritorialne enote, to je nove večje občine in zveze občin (okraji) pričele poslovati že v drugi polovici letošnjega leta. V Novem mestu je bila 22. aprila skupna konferenca čla- odločitve še niso sprejeli. C as je. da bi tudi pri njih, kot drugod kjer se to pojavlja,' že vendar opustili te povsem zgrešene lo-kalistične težnje, ki jih očivid-no razpihujejo ljudje, katerim ustanavljanje občin iz enega ali drugega razloga ne gre v račun. Po enem prejšnjih predlogov naj bi bila osnovana ena občina v škocjanskem predelu. Ker pa kaže, da se bodo občani Bučke raje odločili za Sevnico kot za Vnio Ha ho vse eotovo in da pa bo videmski PaPirn* «troj nov političnih iniciativnih odbo- Skocjan, za to občino ni upanja, Izdelal toliko papirja, kolikor rov za »formiranje komun-občin zlasti zato ne, ker tudi Smarje-ga »Slovenski poročevalec« po- in tajnikov ter predsednikov čani niso navdušeni za sedež rabi celo leto. Vfliko priznanje »Pionir jevcem« Novomeški »Pionir« je z dograditvijo tovarne rotacijskega papirja uspešno opravil svoj doslej najtežji izpit. Tuji strokovnjaki, ki postavljajo take stroje marsikje po svetu, so znova pohvalili natančnost dela, saj je n. pr. samo glavna dvorana za papirni stroj palača prav posebne vrste s kletjo, podkletjo, stranskimi prostori, občinskih ljudskih odborov no- občine v Skocjanu. Ce v Skoc- vomeškega in črnomaljskega janu ne bo občine, se bo del okraja ter občin Kostanjevica škocjanske in šmarješke občine in Pobočje iz krškega okraja, zaradi bližine verjetno odločil Konferenco Je vodil predsednik za-Mokronog, del obeh za Sent- ključila. To pomeni, da bodo ti zbori volivcev izredne važnosti. Odločilen bo tisti predlog, za katerega se bo izreklo največ volivcev. Tako se bodo morali predlogi manjšine podrediti sklepom večine. Vse predloge zborov volivcev bo dobil v roke okrajni iniciativni odbor, ki jih bo nato predložil ljudski skupščini v pretres in odločitev. Ljudska skupščina bo upravičene in utemeljene sklepe zborov volivcev, ki bodo poleg tega tudi v skladu s splošno družbenimi koristmi, upoštevala. Vsi občinski ljudski odbori so Imeli zadnje dni seje, na katerih so izvolili člane iniciativnih odborov bodočih občin. Člane so volili izmed voljenih članov okrajnega iniciativnega odbora jernej', del šmarješke pa želi občinskih ljudskih odborov. (če v Smarjetl ne bi bilo občine) da se priključi Novemu mestu. O tem se bodo sedaj izjavili prebivalci sami na zborih volivcev. Franc Pirkovič. Iniciativni odbori političnih organizacij so v glavnem opravili svoje delo. Njihova naloga je bila tolmačenje razlogov za ustanavljanje ter nalog novih Tovariš Pirkovič je na kon-združemh občin-komun ter po- ferenci zlasti poudaril, da je moč ljudskim odborom v teh treba pri odločitvi za to ali ono pripravah. Ponekod so iniciativ- občino upoštevati i politične i ni odbori ob pomoči vsega poli- gospodarske razloge. Napačno prilogi osnutek statuta bodočih tičnega aktiva dobro opravili bi bilo, če bi upoštevali samo občin. Osnutek bo služil za os- Iniciativni odbori bodo pripravili vse za ustanovitev novih večjih občin-komun. Za pomoč pri tej nalogi si bodo imenovali posebne komisije za posamezne naloge. Člani komisij so lahko tudi iz vrst volivcev. V zadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen v posebni prezidi, kotil, oblogami in še in svoje delo, zato bo šlo v takih ene. Razumljivo je, da je treba novo pri sestavi statuta za vsa- se. Več sto odprtin je bilo treba pripraviti v betonu, da je pri postavljanju ogromnega stroja vse »sedelo«. Sortlrnioa in, čistilnica lesa, razna skladišča, glavna dvorana, kotlovnic* ;^cve kalorične krajih ustanavljanje brez več- pri odločanju upoštevati demo- ko posamezno bodočo občino, jih težav. Na tem sestanku pa kratičnost, to je voljo ljudi sa- Izdelava statutov je izredno se je tudi pokazalo, da še danes povsod ne razumejo osnovnih razlogov za novo teritorialno razdelitev. Tako so se zdaj še v Gradacu v Beli krajini spomnili, da bi najraje imeli svojo ob- centrale, 28 hiš s 106 najmoder- iino. Menda jih moti predvsem nejsimi stanovanji v sončni koloniji nad Vidmom itd, — vse to so vidni sadovi požrtvovalnih in sposobnih graditeljev »Pionirja«. V dveh letih so za novo tovarno in njene objekte mih. Vendar mora tudi demo- važna naloga in je potrebno, da kratičnost biti v okviru nekih pri tem sodeluje čim več voliv- zakonitih predpisov in splošnih cev. Skratka, delo za ustanav- družbenih koristi, katerim se ljanje novih večjih teritorialnih mora manjšina podrediti. enot prihaja v zaključno obdob- V času do 10. maja bodo po je, zato se je treba vseh nalog vseh volilnih enotah zbori vo- v zvezi s tem lotiti takoj in z to, da bo na primer imela Po- Uvcev, ki bodo sklepali o usta- vso resnostjo, ljanska dolina ob Kolpi svojo ti&Zr&ZSL'* l@Q@QQQQQQQQQQQQG)Q®Qee tem upoštevali, da imata Pred-grad in Vinica čisto druge raz Na tem ogromnem prostoru je zrasla 145 m dolga dvorana za glavni papirni stroj (v ozadju: deli stare tovarne celuloze) pol milijarde deviznih dinarjev, eni uri! — dobro mora vpijati Tisoč kilogramov časopisnega tiskarsko barvo, pa spet ne pre-papirja, postavljenega v finsko več, prenesti mora velik pritisk, biti ga miora veliko, čimveč — in še poceni naj bi bil. Kako vsemu temu ustreči? Potreben je najsodobnejši tehnološki postopek, ki zahteva izredno hitrost obratovanja ln daje ogromno proizvodnjo. Stopimo skozi prostore nove tovar- oglejmo njeno proizvodnjo! Na velikanskem skladišču lesa 80.000 kubikov ga bo na za- ali švedsko luko, stane 140 dolarjev. Novoletna številka »Slovenskega poročevaca« je porabila lOflJOOkg papirja. Preračunajte v dolarje in v dinarje! Kdor je odvisen od tujca, je revež. Številke nam to potrjujejo. Tovarna orožja sedme velesile Sedma velesila je tisk. Ce ne prej, smo to spoznali v zadnji logi — so hlodi iglavcev, ki jih vojni, ko sta-tisk in časopisni pa- bodo od tu po vodnih kanalih pi.r izbojevala prenekatero sve- spravljali v lesočistilnico. Do-tovno važno bitko. Socialistična slej so les čistili s stroji ln je država brez tega orožja ne mo- šlo marsikaj v izgubo. Po nore shajati, ne more biti odvisna vem »mokrem« načinu pa bodo od drugih, da bi ji ga po svoji vsak dan prihranili skoraj pol volji prodajali ali odtegovali. milijona dinarjev samo zato, Vse doslej smo les ln celulozo ker bodo sprali lubje z lesa, ki iz teh dveh osnovnih surovin se bo več ur kopal v vreli vodi, pridobivamo papir — izvažali, z močnimi mrzlimi curki, kupovali pa drag * včasih še Lesočistilnica zdaj še ne dela, slab časopisni papir Zdaj bo y ^zkusnem obratovanju pa je položaj drugačen Se letos se zraVen nje stQ-^ brusllnlca. bomo uvr,;t,h med tiste države, Stirje yeUk modernl * w ki časopisni papir proizvajajo, ^ u ysak dan 8Q ^ ^ In še nekaj čaisa, pa ga bomo 56.000 kubikov gramoza ln peska, skoraj 2 milijona zidakov, 1300 ton betonskega železa, 3 vagone žičnikov, nad 5100 kubikov lesa, nad 10 vagonov nafte ln bencina itd. Eno milijardo in pol približno znašajo gradbe-lek tovarne Voith iz" Zahodne na d«la ° videli. Glavno palogo Je »Pionir« Izpolnil p jetju za nakup prepotrebnega usnja. S to potezo so bila tako rekoč ustvarjena prva obratna sredstva in premagane prve težave. To je bilo v začetku leta 1946, ob koncu leta je že delalo v delavnici 20 delavcev, podjetje pa je Imelo nad 700.000 dinarjev lastnih obratnih sredstev. Ker Je bila ta delavnica ne- lenjsko ter vključilo v svojo proizvodnjo vsa čevljarska podjetja in celo posamezne čevljarske mojstre vse Dolenjske. Letna proizvodnja se je takoj dvignila na 100.000 parov čevljev. Po razformiranju Obutve lavnice, ki je v zadnjem času povečala svojo proizvodnjo za 150%. Iz malega delovnega kolekti- za uspehom. To mi je potrdil tudi povsod pričujoči direktor Kovarik z besedami: »Veliko smo delali, pa nam ni žal, saj gledamo in uživamo sadove svo- va, brez vsakih sredstev in brez jega truda> Pg tud- za naprej kreditov, se je do danes razvila ne bomQ dr£al. krjžem rQk obširna in moderna čevljarska Delali bomo za razširitev našega industrija, ki ima krasno urejen podjetjai da ^ ker imamo kaka veja nabavno prodajne JHfi* •*« vse možnosti za to, v najkraj Stanovanjsko naselje tovarno papirja, nad Vidmom zadruge, je 1. januarja 1947 leta Uprava lestnih podjetij od te zadruge prevzela vsa obratna in osnovna sredstva, čevljarska delavnica pa je pričela le samostojno poštovati pod imenom Mestno podjetje »Čevljarstvo«. 2a aprila 1947 je bilo podjetje vključeno v republiški plan pod operativnim vodstvom usnjarske direkcije LRS. Za realizacijo plana je bilo nujno treba zvišati delovno silo, s tem pa so dotedanji prostori postali pretesni. Podjetje je zato preselilo svojo delavnico v prazne prostora bivše Povhov« taiksMlne tovarne na Cesti komandanta Staneta. čevljarsko podjetje s samostojno distribucijo ln je še naprej vključevalo čevljarska podjetja ln samostojne čevljarje v svojo proizvodnjo, dokler se ta vključena podjetja niso osamosvojila. Podjetje je vključevalo vedno več delovne sile. Obratovalni prostori so spet postali pretesni, zlasti ker se je močno povečal strojni park. Uprava podjetja je resno premišljevala, kako temu odpomočl, vendar brez uspeha, ker mizarstvo, ki Je bilo v pritličju iste stavbe, le ni bilo dogradilo svojih delavnic. Nenadna požarna nesreča pa j« zadevo pospešila. V najvec- lavcev in ima možnost vključitve le nadailjnjlh 50 delavcev, Ima svojo sindikalno podružnico, katere kolektiv je ponosen na svoje delo, ki ga doprinaša skupnost. Kolektiv čevljarske industrije skrbi s svojim nenehnim delom za vedno boljše izdelke, s tem pa seveda tudi za ugled podjetja, V borbi za čim boljšo produkcijo nima podjetje nikakih posebnih težav. Ne pojavljajo se niti pri normiranju dela niti šem času dvignili kapaciteto delovne sile na 200 ljudi, s čimer bo v celoti izkoriščena tudi kapaciteta našega strojnega parka.« Ne dvomimo, kajti vnema, ki se zrcali v očeh slehernega delavca, to potrjuje. Prepričan sem, da bo ta kolektiv vse to ln še mnogo več dosegel, kajti če Je znal v najtežjih povojnih letih premagati nemajhne težave ln se prikopati do tako zavidljive višine, mu bo tudi v pri sestavi tarifnih pravilnikov, prihodnjih letih uspelo 5e marne drugje. Vsak delavec dobro sikaj, tako da bo ob desetlet-razume potrebe kolektiva in ve, niči svojega obstoja resnično da je le v slogi in »kupnem slavil veliko delovno zmago, dedu mogoč resničen napredek. -r- »DOLENJSKI 11»« Ster. 17 Ob 11-letnici zračnega napada na Vinico tO. april 1944. Vinica je bila skromno okrašena za delavski praznik 1. maj. Kmalu popoldne bik) je okrog 15. ure so se narl Vmico pojavili nemški avioni, ki so deloma svoje rušilno delo že opravili v hrvaškem Severi-nu. Prestrašeni ljudje so se zelo bali sovražnih avionov. Kdor lile več gospodarskih poslopij. Bombe so razrušile tri stanovanjska poslopja, med njimi tudi vinlško osnovno šolo. Seveda tudi tokrait ni bilo brez človeških žrtev. Zbegano ljudstvo je imelo po končanem napadu mnogo dela, saj je gorelo na več krajih. Za- Most, ki veže bratski republiki čez Kolpo pri Vinici je 1* mogel se Je hitro skril kjer js bila prilika. Osem do deset nemških avionov je začelo spuščati bombe. Kepe zemlje in kamenje Je letelo po zraku na vse strani. Strašne eksplozije bomb iaa brnenje avionov Je prekinjalo od vojne vihre razburkano ozračje. Krogle so letele in prebijale gospodarska in stanovanjska poslopja. Mnoge so bile zažigalne, saj so upepe- losten je bil takrat pogled na Vinico. Povsod so bil vidni sledovi napada. Kamenje in raz-riita zemlja je ležala razmetana naokrog. Toda ni bil to edini napad na Vinico, bili so še mnogi, ki pa niso bili iz zraka, so pa bili nekateri celo hujši in so pusili za sabo še bolj globoko rano, ki bo ostala vsakemu v trajnem spominu. Franc Mihelčič festacijo dale novega poguma partizanskim družinam, vsem tistim, ki so paktirali z domobranci, pa zbudile strah. Poto-čanl so lahko ponosni na te svoje mladinke In na proslavo 1. maja 1944, ko so še povsod okrog treskale mine, pele strojnice, ko so borci z krvjo pripravljali pot svobodi. O.K. V Ribnici so Igrali Dramatski odsek pri društvu Partizan Ribnica se je 16. in 17. aprila predstavil občinstvu z igro »Peg, srček moj«. Obe predstavi sta bili dobro obiskani. Igralska družina kot celota je zelo dobro zaigrala in zaradi tega zasluži vso pohvalo. Vse priznanje pa zasluži predvsem zato, ker so igralci skoraj sami mladi ljudje. 2eIimo, da bi se ribniškemu občinstvu spet kmalu predstavili. -m.- MAHIBORSKI TOTI TEATER prida v nedeljo 1. majja v Novo msto. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30. Nastopajo: Tijek in Stef, Božo Podkrajšek, Zlatko Zej", Marolek in drugi. Gasilci iz Zhur za 1. maj Skupno i SZDL botlo gasilci Zbur ipo-iipravali za 1. maj lopo prireditev, s katero bodo obenem proslavili tudi 6. obletnico obstoja gasilnega društva. Proslava bo združena z otvorkvuijo gasilnega doma. Čeprav je društvo še mlado, si je že postavilo gasiilni dbm, orodjarno in sušilni stolp. V domu imajo rudi dive sobi za razne sestanke 'ki saje. Nabavili so si poleg drugega tudi nov voz, motorno brtrzg aii.no, 250 m tlačnih cevi, paradne in delovne obleke in še mnogo potrebnega orodfa. Za proslavo 1. maja se gasilci vestno prjpira'V I'^avjo. Prikazali bodo tudi strokovno usposobljenost moSke in ženske desetine, zJasri trodelni napad jn druge zanimive va|je. Predlstavnrik SZDL bo v govoru prJkacail pomen 10. obletruice ustanov it ve in prkade-vamje ljudstva pni obnovi dorno-vtjne %fy o>; -v • Po spore- du bo prosta zabava. J. G. Vsemu kmečkemu prebivalstvu in delovnim kolektivom naših podjetij ob ..maju mnogo uspehov! Ob 13. obletnici formiranja Gorjanskega bataljona In ob 3. obletnici praznovanja 2. maja kot občinskega praznika čestita vsem občanom OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJERNEJ DB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ŽELIJO NOVIH DELOVNIH ZMAG LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE, MESTNI KOMITE ZKS, MESTNI ODBOR SZDL 3N OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE FIEIIIKA SPORT iN AVZG0 Kako so Potoške mladinke proslavile 1. maj 1944 1. maj, praznik delovnih ljudi vsega sveta, pričakujemo z radostjo. Praznovali ga bomo na razne načine: s proslavami, izleti, zabavami itd. Ko takole v miru uživaš prvomajski praznik, se nehote spominjaš, kako se je 1. maj praznoval v času težkega osvobodilnega boja. Naj bo oteta pozabi proslava 1. maja leta 1944 v Loškem potoku. Mladinke iz vasi Travnik, najbolj zavedne partizanske vasi v potoški občini, se ae na dan 1. maja zbrale že v jutranjih urah, se uvrstile v kolono ln z zastavo na čelu ter pojoč borbene partizanske pesmi obšle vse potoške vasi. Ljudje so takrat prvič spoznali 1. maj v pravem pomenu besede. Taka manifestacija travniških mladink je bilo zelo zelo tvegano dejanje, saj je beli sovražnik iz ribniške postojanke zelo pogosto obiskoval te osvobojene kraje. Toda mlada in osvobodilni stvari predana dekleta se niso ustrašila sovražnika ln temu nakljub pogumno proslavile praznik delavcev — 1. maj. Mladinke so s to mani- Občinski ljudski odbor MIRNA PEČ pošilja vsemu prebivalstvu OB DELAVSKEM PRAZNIKU borbene pozdrave! Uspeh novomeških odbojkaric v Zagrebu Novo mesto — Elektrostroj 3:0; Novo mesto — Lokomotiva 3:2 Zadnja taktna odbojkarske lige tekmi z Lokomotivo priborile že med žensko ekipo TVD Partizan Novo mesto in ekipama OK Lokomotive in OK Elektrostroj iz Zagreba Je prinesla presenečenje in lep uspeh Novomesčankam. čitl in preiti v vodstvo z 12:10. Nasprotnik je spet izenačil in vodil s 13:12, toda borbene Novo-ligl. Ni čuda, da so bile Novo- meščanke niso klonile in so tudi meščanke zelo vesele, ko so si v zadnji set priborile sebi. Lep uspeh Sitarja Pred tednom se je v Ljubljani začel polfinalnl turnir za šahovsko prvenstvo Slovenije, na ka- zmagi sta rezultat požrtvo-8:15, 16:14. Najbolj razburljiv je valne in borbene igre cele še- Novomeščankam že pri odhodu bil vsekakor peti set, saj je Lo- storke. Štiri točke m-idohUpno na sam, nas bitar letos ni r= iz Novega mesta ni šlo gladko, komotiva vodila že z 8:4. Toda tujem teremi ^ nal leSe crtana f^5 ]e Part^ n",pr- Odhod je bil predviden za v so- Novomeščankam je uspelo taena- nje ' M B ltr^ih?SnijK>m £ ?T Kr.tr, Ti,n*.*,i «xi,ir»a r., *Q J ^ • Ln&- m- **' Benedičičem zavozil. toda boto zjutraj, ekipa pa še v petek zvečer ni vedela, če bo sploh lahko odpotovala, ker so bile razne ovire KoSarkarskl turnir v Novem mestu nista izkoristila. Toda, čeprav sam, nas Sitar letos ni razočaral. z moj-kandidatom Benedičičem zavozil, toda v drugih partijah pa je večkrat presenetil. Premagal je drugokate-gornika Sribarja in Sušnika, re-miziral pa je s celo vrsto I. ka- datov. Z mojstrom Preinfalkom, b (služba, Šola). Vendar se Je Klub dolenjskih visokošolcev Je ct odbojke večkrat igrajo Pitom vse nekako uredilo in sest igralk priredil v nedeljo 24. aprila ko- ci so pokazali lepo igro' vendar I"-"" (Knaflle. Ostanek, Robar. Fink, šarkarski turnir, na katerem so niso Imeli sreče pri metih na koš ^gornikov in mojstrskih kandi Penca. Keglovič) Je odpotovalo v sodelovali člani kluba visokosol- Največje zanlmanle 1e bilo ?a Zagreb -uspeh. Ekipe ri so najprej nastopile", Novome-ščanke niso poznale; zvedele pa so v Zagrebu, da Je to solidna vrsta in da bo treba uporabiti vse znanje in požrtvovalnost, če bodo s kaj malo upanja na cev, gimnazijci, člani »Partizan« zadnjo igro, med RimnazUci m S *renutno 7°^ na tabeli, je in pitomci Sole za rezervne ofi- visokoSoJcl. Ghnhazl1rt» slabo &f* V *ončnicl celo k^eta ve«, Elektrostroj a, proti kate- cirje iz Novega mesta. začeli in je Je So rifn. ^ to<3a mo^ster se Je dobro znađel Rezultati: gimnazija : Partizan do mogli nuditi odpora visoko- 37:18; visokošolet ■ pltomac 38:35; Solcem, ki so že takoj v začetku gimanziija : visokošolci 47:40. dobili prednost v koših. Vendar V prvi tekmi so premagali gim- ?° s-e.-protl koncu 2113511 '!> Gasilcem novomeškega okraja Na podlagi predlogov in sklepov seje upravnega odbora 8. V. sektor Šentjernej na Dobravi ob 9. uri OGZ z dne 24. IV. sklicujemo 8. V. sektor Mokronog v Mirni konference vseh sektorjev L in ob 9. uri 8. maja, katere se morajo ude- Vsem konferencam bodo pri-ležitl vsi poveljniki, predsedni- sostvovali tudi člani upravnega ki ln t?jniki društev. Na konfe- odbora OGZ. renči bo obravnavano vprašanje bodočih občinskih gasilskih zvez in izvoljeni zanje iniciativni odbori. OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE NOVO MESTO čestita vsem svojim Slanom in delovnim ljudem za 1. maj ln 10-letnico osvoboditve! ln z večnim šahom obdržal pol točke. Sitar se trenutno (po XI. kolu) nahaja na odličnem petem mestu! Ce bo še v naslednjih dveh kolih zaigral tako kot v zadnjih dveh, se mu obeta ne samo I. kategorija, mogoče še kaj več. Šolelh "so Igrali Štirje člani od- Hško srednješolsko prvenstvo^kl Vrstni red po XI. kolu: mojster ščanke odnesle nasprotniku dve bojka.rske ekipe, ki sodelujejo v bo 7. ln 8. maja v Mariboru, koder Preinfalk 7 (1), mojst. kand. Kr- žisnik in Benedičdč 6(2), mojstr. kand. Levačič 5 in pol (2), Sitar tnanje m požrtvovalnost, ce dooo ,.K "„ ' ^uuasau 6nu- l—oui, , ,-77 ' ' hotele kaj doseči. Prognoze so nazijci člane »Partizana« in tako ute 6 sedmimi koši razbile (glede na zadnjo igro Novo- prišli v finalno tekmovanje z vi meščank proti Kamniku) 3:0 za sokošolei, ki so v podaljšku Igre Gimnazijcem je bilo to tekmo- Elektrostroj. Toda žoga je okro- premagali »pitomce*. Pri visoko- Vanje dobra priprava za repub- gla ln po lepi igri so Novome- dragoceni točki, uverjene. da je zvezni ligi. Posebno sta se taka« to največ, kar so dosegle, kajti zala hitri Sonc in dolgi Medic, njihov drugi nasprotnik — Loko- da ne Igrata sanvo dobro odboj- motiva Je nedavno premagala ko, ampak tudi košarko. Košarka reprezentanco Holandije s 3:2, pa je dobra dopolnilna igra z od- tudi Mladost, ki igra v Zvezni bojko in Je potrebno, da jo igral- Zveznn odbojkarska liga BRANIK (Maribor) : PARTIZAN več pokazal. Vidi se jim, da še (Novo mesto) 3:1 (t5:9, 15:17, 15:8, niso navajeni Igrati na prostem, bođo zastopali našo Dolenjsko. Stražanl 90 pričeli resno delati Šahovska sekcija Svobode Straža Je še mlada ln še nima vidnejših uspehov, ima pa trdno voljo, da razširi šah med delavstvo. V zadnjem času so igrali dvoboj s Svobodo Bršljin ln zmagali s 5 in pol : 2 Jn pol. Odigrali so tudi turnir za prvenstvo DPD Svobode 5 ln pol Itd. Kakor izgleda se Sitanju obrta zelo ugoden plasman ,seveda, če ne bo v zadnjih kolih popustil. Popravek V 74 členu vzorčnega statuta 15:11) kar je tudi izjavil njihov trener s ]6 udeleženci Zmagal 1e Krenar Veliko zanimanje Je vladalo v Odlikoval se je posebno s 23 m pol točkami pred Mine- bodočih komun v okraju Novo Novem mestu za nastop Branika, SkerDlnek z lepo toiCenimi žo- imom 21 ln pol in Barbičem 19 ln mesto, ki smo ga objavili v M je trenutno na čelu najboljših g«"* ^ *°i&T -e P**«« pol. Sledijo Jim še: Bednar ln zadnji številki, se pravilno gla- moitmj v n,P7til litri orlhnrlVar. koristno lg TO. St.Tnmhp.11 10 Tar-lan 10 in «„1 . -?* . . Deset ekip — uspeh Partizana r.i- Okrajna zveza Partizana Crno- odaočal pa je količnik v se uh melj Je razpisala okrajno prven- Rezultati tekem: Partizan Crno- stvo v odbojki za leto 1955. Zani- melj : Partizan Metlika 2:0 Par- manje za t» tekmovanje je bilo Uzan Metlika : V d Metlikn 2-n l.V. sektor Trebnje v Trebnjem veliko, saj se ga Je udeležilo kar Partizan CiLell ?'v p OtoSj d^Tet,ekip' , 2:0. V. p. Metlika : Partizan Se- Naslov prvaka pionirjev je osvo- mič 2:0. Partizan Crnomell • v JU TVD Partizan Metlika. V kon- p. Metlika 2:0. Partizan Metlika \ kurenci Članov Je prepričljivo v. p. Otovec 1:2. V. p Metlika : zmagal TVD Partizan Črnomelj. Partizan Semič «:0. Partizan Cr- Najbolj zanimiva je bila borba nomelj : Partizan Semič 2-0. V za dru »o mesto med Partizanom p Metlika : V. p. Otovec 2 o 8. V. sektor Toplice v Toplicah Ptri °nS~a 5, Sne?. Mettlk> : Partlzan ^ ** 9- Url enako 5tevll° tmag m POraZOV' Zmagovalna ekipa TVD Partl- zan Črnomelj: prof. Kolarič, No-.•..*..•*.«..•..•..•..•..•..•..•..•..•••••••-•••••-••- ..... vak Zvmič, Waeis, Klopčlč m \ ud^p-* j Bole. Organizacija tekmovanja je bila dobra, pa tudi sodniki so svoje delo opravili uspešno. V ".kupino žensk so se prijavile članice Partizana Metlika, mladinke Partizana Črnomelj in pionirke Črnomlja. Ker niso imele nasprotnic, so prvakinje brez borb. Da pa bi bil spored bolj pester, so se sestale članice Partizana Metlika proti kombiniranemu moštvu mladink ln pionirk lz Črnomlja ter zmagale z rezultatom 3:0. Mf. Razpored je sledeči: ob 9. uri dop. 8. V. sektor Žužemberk v Žužemberku ob 8. uri dop. 8. V. sektor Novo mesto in Pod-gorjanskl v Novem m. ob 9. uri dop. VSFM SVOJIM ČLANOM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA OKRAJNI ODBOR ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV NOVO MESTO KINO Kino KRKA Novo mesto KMETIJSKA ZADRUGA DOBR-NlC bo v nedeljo 8. maja 1955 ob 9. url dopoldne prodala v Dobrniču 10 glav goveje žLvlne, 2 konja in vprego. Kupci vabljeni! Od 3. do 5. maja: finski film ISCEM perfektno hišno pomoč- in Zelnik Tereziji lz No- Kolektiv SPLOŠNO GRADBENEGA PODJETJA PIONIR 99 99 NOVO MESTO dentits za 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu in sorodnim kolektivom ter želi vsem še obilo delovnih zmag pri graditvi socialiima! moštev v zvezni ligi odbojkar- K<>nirww 441X1 ■ Strumbelj 19, Laclan 18 in pol jev. Branik Je nastopil v postavi: Tekmo sta vodila tov. Romih Pavlin ln Peteliinkar 18 itd. Vsi ti Skrbinek, Meršnik, Požar, MikluS, in Urh, oba lz Novega mesta. so obenem dosegli IV. kategorijo. Verglez, Tomažlč, FiHpančlč ln J. G. Sumak. Za domače pa so Igrali: Pučko, Lapajne, Medic, Simič, Sonc In ing. Sodnik. Manjkaj Je « samo Dolenc, ki se je pri zadnji prvenstveni tekmi poškodoval. Zaskrbljena Je bila publika, kVi nI videla na Igrišču Dolenca, vendar pa so domači že takoj v drugem nizu nudili Mariborčanom močan odpor In nI mnogo manjkalo, da ne bi Branik poražen zapustil frovega mesta. Drugi niz Je bil uspešen za domače, kljub temu da so se gostje posluževali neštetih menjav. I/ka/al se Je Medic z dobro tol- 0d 29. aprila do 2. maja: ame-čeniml žogami, samo škoda, da rlSkl barvni film Lidija Bayley, mu niso bolje podajali. V tretjem nizu so domnčl Se vodili s 5:2 ln Je te kazalo, da bodo dobili tudi ta niz. Toda z lepo iero sta Skerblnek ln Požar odločita ta niz v svojo korist. Tudi v četrtem nizu so Novome-ščani vodili s 4:1, nato 6:2 in celo 9:6. Borili so se za vsako točko m vendar se je ta niz končal s 15:11 za Mariborčane. Mislili smo, da bo Branik, ki Je kandidat za prvo mesto kaj NOGOMETNA TEKMA V KOČEVJU 17. aprila Je bila v Kočevju odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačima rlvaloma Svobodo ln Partizanom. Za tekmo Je vladalo veliko zanimanj« tn se Je na stadionu Partizane kljub slabemu vremenu zbralo polno gledalcev ln navilačev. Tekma Je bila zelo živa, zlasti v drugem polčasu Zmaga! Je Partizan z rezultalom 7:1. Tudi no-gometafit Svobode so JRrall zelo požrtvovalno, vendar nlso bili dorasli nasprotniku In se morajo si Uprava za gozdarstvo in ne Uprava za gospodarstvo, kot je pomotoma napisano. Preklic Podpisana Antončlč Marija tz Vel. Bučne vasi 45 pri Novem mestu preklleujem neresnične vesti, ki sem Jih govorila o Pintar Olimpiada. Kino Dolenjske Toplice Od 30. aprila do t. maja: ameriški barvni film Obzorja na Zabodli. Od 4. do 5. maja: francoski film Hudič v Telesu. Kino Crnomell Od 28. aprila do 1. maja: Zaradi moje ljubezni. Od 3. do 4. maja: Tujec na begu. Kino Jodran KoCev|e Od 29. »prlla do l maja: Izgnanci iz Poker Fllta. 4, in 5. maja: Obrni kluft po-lahko. Kino LoSkl potok Od 30. aprila do 1. maja: Glas v viharju. nico srednjih let k dvema osebama: Mol nar. Bled. (240) SPREJMEM takoj mlajšo gospodinjsko pomočnico k družini v Novem mestu. Naslov pri upravi lista. (243) NAŠLI smo rdeče ženske korale. Dobite Jih pri upravi Dolenjskega lista, VDOVA z dvema majhnima otrokoma Išče prazno sobo po možnosti s kuhinjo v bližini kakšnega državnega posestva, kjer- vega mesta in se zahvaljujem, da sta odstopili od tožbo. Antončlč Marija Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden je bilo rojenih 15 deklic ln 15 dečkov. — Poročili so se: Pužina Franc, delavec Iz Ursnlh sel, ln Plnntnn Marija, delavka iz Novega mesta. Bolles Anton, delavec, ln Luzar Jožefa, koli v Sloveniji. - Naslov pri hči gostilničarja, oba ta Gabrja. upravi (236) Lu7.nr Martin, delavec, ln Mohar Albina, delavka, oba iz Gabrja. PRODAM HISO, gospodarsko po- Cestltamol slopja, zidanico, vinograd, njive in sozd. — Srebrnjak Marija, II IfnPFVlII Hrastje 12, p. Šentjernej. I^U^CVJU no 1 a u c Pretekli teden so bile rojene * OBJAVE deklice in 4 dečki. — Poročili »o Opozarjamo vse KUD. Svobode »«: Novak Izidor, kurjnč. ln Sovin ostale Interesente, ki želijo Sok Marija, natakarica, oba ta gostovati v Dolenjskih Toplicah Kočevja. Mlkullč Rudolf, cirkula-z igrami, koncerti ln ostalimi , . . '. " T . . ,„„,,„ prireditvami, naj so obračajo pls- rlst ln Leban Marta, delavka, oba muno. o/.iroma ustmeno najmanj Iz Slovenske vnsl. Raztresen Sta-7 dni pred nastopom na naslov: nlslav ktirjač ln Novak Rozallja, zahvaliti nppreudarnlm napadal- Pntnlnfl kino NOVO TIGStO Uprava kulturnega doma Dol. To- „ , v« r»nltf*. va«i cm Partizana, da niso dobili le ^OIUJOCI Kino NOVO TJe*lW ^ ^ ^ nomeščenka. oba Iz Dolge VaSl več golov. predvaja film Plesala jo eno »amo maclje, prav tako pa bo Uprava Žagar Andrej, mesarski pomoc- Klno Mokronog Od 30. aprila do i. maja: angleški barvni film Ljubezen Je lepa. MoStvo Partizana Je v napadu poletje v petek, 29. aprila ob 19.30 kazalo sebičnost: čas Je, da ti v Smarjetl. igralci spoznajo, da niso na Igrišču samt, ampak jih Je 11. Dežurna zdravniško služba Do 3. mala dr. Vodnik, od 4. do 11 maja dr. Spller, Dežurna GR0S1STIČN0 TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, Trubarjeva 29 nudi svojim odjemalcem večjo zalogo modnega, galanterijskega In konfekcijskega blaga po zelo ugodnih cenah. — Prepričajte se sami v naSem skladišču! Dve brzoturnlrskl zmagi Skerlja Pred kratkim je Šahovsko dm-ttvo Novo mesto priredilo dva prvenstvena brzoturnlrja za društveno in okrajno prvenstvo. Na društvenem prvenstvu Je mod 12 udeleženci zmagal Tone SkorlJ z PRODAM parcelo v Novem me 10 točkami pred Hofom 9, Vule- »tu, cea 350 m». Naslov pri upi a-tlčem in Avscem 7. dr. Goležem ^vt lista. (212) poskrbela tudi za reklamo ln pla. katiranjo. Uprava kulturnega rtoma Dolenjske Toplice Sejem v Smarjetl, ki je bil do- zdravnlAka služba se prične zju- ločen za 15. maj 1U55 Je preklican, traj ob 7. url in se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7. uri /Ju-traj. MALI OGLASI 8 ln pol. Jovovičcm 5 tn pol Itd Ok-ajno prvenstvo Je Skerlj osvo.l s MW. aH 7 točkami. Resnejšega nasprotnika nI Imel. Drugo meato Je zasodcl Bojanič 6 točk, tretje Erjavec 5, nato Avsec 4. Plaveč 2 ln pol, DobovSek 2 itd M- Začel se je polfinalnl turnir prvenstva Novega mesta g Začel se Je prvi polfinalnl tur- H nlr za prvenstvo Novega mesta. Pravico udeležb« so Imeli vsi [j tretjekatsgomtkt. Prijavilo se Je IS §j lahlstov. Prvih pet al pridobi n vstop v finale prvenstva Novega U mesta 1955, ki se bo začelo v no- ■ vembru. Zmagovalec In dnigopla- p sirani si obenem pridobit* IX ks- U tegorijo. Igrajo vsak torek ln po- n tek z začetkom točno ob 10. url rs ln ob nedeljah ob 9. url. U F. M, PRODAM črn granitni nagrobni kamen. Naslov v upravi. (235) PRODAM po nizki coni dva mizarska stola. Naslov pri upravi lista. (140) PitODAM radio aparat, skoraj nov. amaterski mali format za nlk ln Blatnik Marija, kuharica, oba lz Kočevja. — Cestltamol Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden so rodile: B«JS Ter t :1 |a ta Brezja pri T rob — dečka. Novnkovlč Tinon iz Novega mest.i — dečka. Hrastar Rozallja lz Vel. Brusnic — deklico. Občni zhor Turističnega đruStva Makovi* Radmlla lz Novega me-Novo mesto, ki le bil sklican za ?l« ~ d^"' ^ u Fra"eiSk,a 28. maj je zaradi tehničnih ovir ^ v,'; • K.a'a rftrdek,leo-' preložen na 5. maj 19AS ob 19. Amu'IJ\ Gm ■ NlM url v dvorani Doma sindikatov Pri_T.r_ebSJ.*!m.._~-dek!l<-*0: Brada* Novo tnasio ker Je na ta dan nedelja ln bo zato en dan prej. to Je v soboto 14. nuija 1055 OPOZORILO NOVOMESCANOM! Ana ta Ragovegn pri N. m. — dečka. Udlr Iva lz Kratila — deč-;>i>lja območja mestne občine Novo me- — d<*eka Mrak Fanl lz Mokro-^"PwK\m,ul«5mV,«\..^l st°. da bo od 30- aprila 1955 dalje nos;» - dečka. Klrnr Marl]% ta 1JO0 din. Naslov pri uprav ob ^ ^ ,zku|. CadroSev - deoka. RMsftrD ^oža llirta- (139) nja sirene na Glavnem trgu It. is Vrhpolja - dečko. StlmpfelJ 7. Sireno bomo prelzkuSall s pol- Marija lz Vel. strme pri Trebel- mlnutnlm znakom. Prva prelz- nem - dečka Pavlic Tončka lz kuinja bo v soboto, dne 30. apri- Lokve pri Šentjerneju — 3 deč- la 1955. •*«• ForSck Marija lz Praproč pri Straži - dekllon. Hrovat 01«a lz Tnhvnlp Ambrusa — deitiu-n Praznik Te-fsslja iz Bratnltev pri Vel. Ga- Najprlsrčneje se zahvaljujemo bini — dečka KuSljnn Pepoa Iz dr. Radu Kuharju Iz Mokronoga Šentjerneja — dečka. Vončlna za njegovo požrtvovalno skrb In Marija lz Regrče vasi — deklico, adravniiko pomoč, ko J« poleg 11.izvoda Albina ta Pod«rada — svojega obilnega del« v ambulanti obiskoval tudi na domu nale bolne otroke Hv.iltv.nl starSI K. M. ta Šentrupert« FRIZERSKI SALON »ADAM« NOVO MESTO obvelča cenj. stranke, da bo dne 1., t. In 3. maja saprtt dečka. Pire Ana Iz Dol. vtipo-U* — dečka Gortan Alojzija ls Kloštra pri Graclncu — tlečka. Planlnflek Jelka lz HlnJ — deklico. Srečnim mamleam čestttomol 1* " r~ >B6Ll!NJSKl UST« Stran« Manifestacija Bff" Ne le, pri nas, tudi po vsem lavec lahko ostalih 16 ur po- azije zatreti delavsko gibanje, ščanju delovnih ljudi, proti evetu praznuje delovno ljnd- rabil polovico za počitek, po- so samo še podžigali vztraj- krivicam, ki jih je buržuazija stvori, maj kot svoj praznik: lovico pa za kulturno življe- ne upravičene delavske zahte- vedno v novih oblikah priza-v d&zelah, kjer je delovno nje. Druga Internacionala je ve. Leta 1891. je i. maja v devala proletariatu. Jjjjudstvo prevzelo usodo do- na kongresu v Parizu 1S89. francoskem mestu Fourmiesu Deset — in desetletja so bili imovine v svoje roke, so prvo- sklenila, da naj določen dan padlo 10 žrtev, leto dni pozne- 1. maji pregledi borbenih mo-majske manifestacije pregledi v letu v vseh deželah hkrati je je v spopadu buržuazne či proletariata. V prvih deset, moči in ustvarjalnosti, mani- delavci zahtevajo osemurni žandarmerije in policije bilo let jih našega stoletja pa je festacije delovnih^ zmag, tam, delavnik. Ameriška federacija ranjenih in ubitih 150 delav- prvič postal 1. maj v nekate-kjer pa delavec še ni svobo- dela je že leto prej sklenila 1. cev, nad 200 pa so jih postavi- rib deželah pregled moči in den, je 1. maj bpjni pregled maja 1890 organizirati podob- H pred sodišče. ustvarjalnosti svobodnih pro- za tiste naloge, ki po zakonu ne manifestacije, zato je I. Vendar prvomajskih de- izvajalcev. V prve maje teh razvoja morajo prej ali slej kongres II. Internacionale monstraoij niso mogli zaduši- dežel so uprte oči vseh tistih sklenil, proglasiti 1. maj kot ti. Poleg prvotne zahteve po milijonov delovnih ljudi na dan mednarodnih delavskih osemurnem delavniku so te svetu, ki še morajo na ta praz-manifestaeij. manifestacije vse boli dobiva- nik manifestirati svojo prole- „„..,.. »^^,»1» dmd»u«iii le *U{-. odraz ostalih zahtev tarsko borbenost za dc PKhPLASh,iNA BURŽOAZIJA tm*ne*B boja, to je bile delavskih pravic Prve prvomajske manifesta- so manifestacija proti izkori-kaj nann je cije so se povsod spremenile v preteklem v demonstracije proti kapita- slediti v vseh deželah, to je, da si bo delovno ljudstvo kro- dan mednarodnih jilo usodo samo. manifestacij. Pri nas pričakujemo sleherni 1. maj z velikim veseljem. Takrat se navadno še bolj kot sicer spomnimo, posebno uspelo v preteklem v demonstracije pi letu, spomnimo se vseh tistih Hstičnemu redu. Ze po pnpra-v naši domovini, ki s poseb- vah na 1. maj 1S90. leta je nimi uspehi gnetejo novo po- buržuazijo spreletel strah. Mo-dobo naših mest in vasi, ki bilizirala je svoje sile: žan-naim dajejo nove stroje in no- darmerijo. policijo in vojaštvo, ve tovarne, nove ceste in no- V mnogih krajih so nad neo-va poslopja, in ki z velikimi borožene delavce začeli nena-naipori trgajo spone zaostalo-doma strel jati, tako da je mar-fiti. sikje tekla kri. Posebno krva- Toda pri nas ni bilo vedno ve so bile prve prvomajske feko. Mnogi se še spominjamo, manifestacije v Ameriki. But- Za mladinski nagradni natečaj Brez žrtev ni svobode Ob 10-letnlci osvoboditve se spominjamo najrazličnejših dogodkov izza časa okupacije. Zlasti mi Je v spominu divjanje okupatorjev. Navesti ho*em samo en dogodek. Nekega dne leta 1944 so prišli v našo vas Nemci, ki so pobijali ljudi in požigaJ hiše. Prišli so tudi v našo hišo. Ker sem se jih zelo bal, sem zbežal pod peč. Nato so nas spodili iz hiše. V hiši so začeli polivati z bencinom, nato pa jo zažgali. Preden so odšli, so vsa vrata zaklenili za sabo, da nebi mogli reševati. Vsi smo se jokali, ko smo videli, da nam gori hiša. Ko so požgali hišo, so zbrali moje tri strice in druge može ln jih potem postrelili. Kmalu bi tudi mojega očeta, če ne bi bil ušel v gozd. čeprav jim je moj oče cisti dan ušel, je padel pozneje kot borec NOV. Tako se spominjam vsakokrat, kadar se učimo v zgodovinski uri, požgane hiše, katera je danes že nova. Spominjam se tudi važikih fantov in mož, ki so jih takrat postrelili. Res je: brez žrtev nI svobode. Jože Florjančič Dopolnilna šola v Šmihelu 1. maj pri Sv. Jakobu v Trstu leta 1902 M l A D čas radostne sproščenosti Novo mesto bo dobilo ribogojnico Davna želja ribičev novome- roda; storilo bi še več, pa je ku- PRAZNOVANJE 1. MAJA 1938 NA JOSTU PRI KRANJU. Večina udeležencev na sliki je iz novomeškega okraja, nekaj Iz Bele krajine in Kočevske, samih tovarniških in gradbinskih delavcev v Kranju. Praznovanje je bilo prepovedano In so delavce zasledovali orožniki, toda eden od njih je z delavci simpa-tiziral in se celo slikal z njimi. škega okraja je, da bi si zgradili lastno ribogojnico. Za začetek bi zadostovalo vališče, v katerem bi vzgajali plemeniti ribji zarod — salmonide (postrvi, sul-ce in lipane). povanje mladic predrago. Zato je vredno zgraditi ribogojnico, oziroma (za začetek) vališče. Da danes že lahko govorimo o predvideni gradnji ribogojnice, se moramo zahvaliti okrajnemu Le kdor nima rad otrok, bo šel brezbrižno mimo njih in se ne bo veselil njihovega neskaljenega veselja, ki se jim bere z razgretih rdečih ličk. Vso dolgo ziano so bili tako aH drugače utesnjeni, zdaj, z nastopom pomladi pa je napočil njihov čas. Ob potoku jih kar mrgoli, m'adih graditeljev. Spreminjajo strugo, urejujejo »pristanišča«, ročno tesani čolnič-ki prevažajo >tovore£ lesa — vrbovih palic, v rovu je skrit zaklad — stari kovanci. Tako so zaverovani v svojo igro, da nič ne čutijo mokrote v pač že zdavnaj pozabili na svoja mlada leta. Ne utesnjujmo jih torej, ne kratimo jim te prostosti bolj kot je treba. Res, šola hoče svoje. Še malo, pa se bo odločalo o njihovih uspehih. A Krka je vsekakor najlepša re- ljudskemu odboru, še posebej pa ka v Sloveniji in naravnost ide- športnemu razumevanju vodstev alna za vodno favno, žal pa je »Novoteksa« in »Kremena«; obe dokaj prazna, ker jo je okupator podjetji s svojimi odpadnimi vo- zelo opustošil (ubijali so ribe z dami škodujeta ribjemu zarodu predvojnih prvih majev. Kjer- žuazija je polovila nekaj de- bombami in električnim tokom), v Krki. S polnim razumevanjem koli so bila večja naselja, je lavslkih voditeljev, organizira- Po vojni za to stransko vejo na- so vodilni tovariši iz »Novoteksa« za 1. maj navadno večja ali la proti njim insciniran pro- rodnega gospodarstva niso mogli in »Kremena« upoštevali upra- manjša skupina odhitela vča- cos, na katerem je bilo več de- dovolj poskrbeti, ker je bilo pol- vičene zahteve Ribiškega druš- sih med prepevanjem, včasih lavcev obsojenih na smrt. no drugih res nujnih nalog za tva v Novem mestu in zagoto- pa bolj tiho in skromno na Prvim majskim manifesta- obnovo domovine. Danes pa Je vili primerno denarno odškod- določena mesta, kjer so se ci'jaim pa so sledile nove. Tež- to že možno in tudi potrebno. nino, ki bo porabljena kot spomnili nalog, ki so jih ke razmere in čedalje hujše Ribiško društvo Novo mesto začetni kapital pri gradnji ribo- zaduli delavci pred osmimi de- izkoriščanje je dvigalo upo- se je zadnja tri leta zelo priza- gojnice. seileiji, ko so sklenili prvič ren duh in vsi napori buržu- devalo za razširitev ribjega za-praznovaii 1. maj kot dan, ko naj daiovni ljudje stopijo na — .» • ■■»«■.** ». barikade svo/iu pravi, Pre- »Dve nevesti« In zaključek tečajev v Straži ji j eri 1. maj so prvomaj- . . sko povorke pričakali policaji 27. marca so latinice v Ruma- jo^a Franko, U jh je za oder do radi priskočili na pomoč. Pro i;, i...mdarji in jih hiteli razga- W" va» ^ipriredSJe goej:wdd«.J5KO pPjp,ra,v,:ila. Želimo, da bi poka- »tor za ribogojnico ne bo težko nja:i, da je ' mursikje tekla raesuvo •» pokazale, kaj e»> se ^li svfJo marljivost se na kakšnem izbrati, saj imamo več potokov, kri. Sploh je zgodovina 1. ma- naucie v kratko odmerjenem ;* družnuc Marija Tomič. Zahvalili dallcem s sličrnima prireditvami i. zanimala tudi naše prebivalstvo, Na večernem zaključku so po- zlasti gospodinje, kajti cilj Ri- zdrav.;.l;i tečajnice v imenu občanskega ljudskega odbora Atlbin Šrok, v limenu kmerM&e za-droige Franc Aš, v imenu ZB Karel Tro- pripravljcnosti proletariata. BOJ ZA OSEMURNI DELAVNIK biškega društva v Novem mestu je, da bo lahko z ribami zalagalo tudi novomeški trg, saj je riba odlična hrana, posebno je cenjena postrv. Ker ne gre za ozke koristi Rl- kuharske izdelke ki ročna dela. ^ ^ m^ Fabijan Mileni, ki Ije biškega društva, temveč za ko- Vse Mri stene sobe so _kr.vsi.li nalj- toj<^j vodMa, .in Ivanu Branku ter rlst skupnosti, upravičeno upa različne.ji; prti, na mizah pa so Jožuci, ki sta vđožila mnafic) mo na pomoč vseh družbenih či razstavile vse dehriine, katere n.n> trw^ ^ oj-gan-iizac i jo priredštve. niteljev. J. S. Posebno mlaj Sum ljudem so 2na .pripraviti sodobna gospodi- zdi pri nats samo po sebi ra zumljivo, da delajo dnevno lo osem ur. Toda vePo]ožaj delav-»kega i'«i/reda v Angliji« o tej klasieai bu|>italiatioiM dceK. da so v XIX. stoletju v Angliji eelo Otroke vi knjigi bilo v Angliji spet mnogo tovarna r je v, ki SO kljub temu silili mladino delati 14 do 16 ur dnevno. Mnogo primerov pa je bilo, da so iivnali dobuvci delati nepretrgoma ?() di> 40 tir. Podobno taikor v Angliji je bilo tudi v dragih de/elnh. ()b takem si.mjn ni bilo nič Čudnega, če je bila med osnovnimi zahtevami p-rebuja-joega se ]>roletariata skrajšali je delovnega čusn. Ko se je v drugi polovici XIX, stoletja delavsko gibanje močno raz-mahnilo, je vse bolj rasln tudi zahteva, naj bi bil delavnik dolg 8 ur, iako da bi de- t%Mf J K prazniku dela j Čestita vsem svojim | x obfanom t občinski j l0 prečna i ! vost te&wWc in miladVncev Lz Dol- ko se je vreme poslabšalo, so v maju lastavice in kukavice nje Straže, ki so prav lepo Igrali nekaim izginile. Kukavica se manjša redkost v naših vaseh Seveda ima dom zaslug zato tudi tudi pri nas se ni oglasila, in gozdovih. J. uredimo otrokom čas tako, da vsaj nekaj ur dnevno pre/ivc na prostem. Predšolske otroke pa pustimo večino dneva na prostem — seveda, če je to mogoče. Sicer jih pcpeijimo na sprehod in na igrišče za nekaj ur po kosilu, ko souce najtopleje greje. Seveda moramo otroke postopoma navajati na sonce in zlasti pazimo, da niso razoglavi ter preveč a 1 i premalo oblečeni. Vzgojiteljice v otroških vrtcih tožijo, da so otroci preobloženi z majicami, puloverji^ brezrokavniki, učiteljice se pritožujejo, da otroci v razredih digečejo, ker so premalo oblečeni. Medtem ko so posamezni še v kožuščkih, so drugi že v kratkih nogavičkah. Eni kot drugi pretiravajo. Kot se vreme postopoma izboljšuje, tako naj otroci postopoma zamenjujejo zimska oblačila s pomladanskimi. Obleci mo torej otroka tako, da bo lahko odložil plašček, suknjič ali pulover, če mu bo na soncu pretopio; če se bo sonce skrilo in bo pihal hladen veter, pa se bo spet ogrnil. Zdaj je dvojno važno, da otroke prav oblačimo. Ce pozimi niso bili dovolj na zra- ku, niso utrjeni in mogel bi jim škoditi vsak veter če pa so razgreti v senci ali eelo na prepihu se bodo prehladili, i dobili morda celo pljučnico, vnetje srednjega ušesa in slične lažje ali težje bolezni. Zelo je tudi važno, da je otrok udobno oblečen. Obleka, ki ga bo tiščaja, vezala, mu bo prevelika ali prevroča, ga bo spravljala v slabo voljo, ki jo bo stresal na druge otroke in starše. V tem je lahko tudi začetek njegove nervoze. Upoštevati moramo, da se otrok zunaj nenehno giblje, pripogiba, preskakuje, preko-picuje in pri iem ga neudobna obleka stalno ovira. Ne ra-zumimo torej napačno, da sin nekega suknjiča ne mara nositi, hčerka pa se prav boji, kdaj bo oblekla nerodno krilce. Tudi odrasli ne oblečemo česarkoli, zato ne prezriroo otrokovih želja in če so u-mestne, jim jih izpolnimo. H koncu pa še tole: naj nas ne premoti že mnogo daljši dan in naj otrok ne bo do trdega mraka od doma. Vsaj ob sedmih zvečer naj se njegov pester »delavnik« zaključi. Kako se je razigral, razgibal, utrudil! Zato mora dovolj zgodaj v posteljo, da se spočije in naspi. Takšen bo zjutraj veder, zdrav in vsak dan mu bo dan resnične radosme sproščenosti. z. g. POZDRAVLJAMO 1. MAJ, PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA VSEGA SVETA, IN ŽELIMO MNOGO USPEH0V1 Občinski ljudshi odbor v Žužemberk Ne vem, zakaj se očka razburja, ko pa sva popolldne v kinu videla ta prizor, se je tako smejal. Pozdravljamo delovne kolektive, občane naše občine in vse delovno ljudstvo ter jim pošiljamo borbene pozdrave in čestitke za praznik dela 1. MAJI * * ★ Občinshi ljudski odbor €l€$tfffft€B W€i$ Oh, tega ni treba jemati resno — naš Sef se vedno rad pofiali. Vodoravno: 1. Gora v Kara- vrsta bolezni, 34. moško ime, 35. pit na univerzi, 16. prislov na vankah, 8. omotičen, 12. vrsta rastlinstvo (množina), 37. glavni vprašanje kam, 17. otok v Sredo- komenlne. 14. nesrečen, žaloBten, Itevnlk, 38. vrsta morskega raka, tern„kem morju, 20. vadlteljlce, Jezen, 13. izviren, 17. začetnid 39 golmani, 41. muslimanski ver- 22, skrivna zapustitev, 23. del po- slovemkega slikarja in arhitekta, aka knjiga, 42. evropsko glavno htStva, 24. del stavbe. 23. azijska 18. kratica za partizansko obve- mesto, 43. klica, 44. 100 m», 45. dežela, 26. vrsta tekočine, 27. Mevalno službo, 19, ustno izna- C*>prav> 48- 8rd* znak za prvino astat, 28. postave, sanje misli, 20. glavni fitevnlk, Navpično: 1. Pripadnik evrop- seznami, predpisi, 29. vrsta žabe, 21. okrajšani veznik, 22. znojen, skefia narođa- 2- tfi«> ■ kartami, 31. ime Gogoljevega Junaka, 32. ujeda, 24. mesto v Hrvatski, ?" naštevanje sestavnih delov In tekstil 34. nastajajoča, mlada. posoda za vodo, 29. šahovska lastnosti, 4. kraj v Trenti, 6. po- huda, Jezna, 35. Ime pisatelja gosto Ime za konja, 7. odrezek, Levstika, 36. vrsta zgradbe; baje- figura (dvojina), 30. prisklednik 9. drl gledališča, 9. dedna za- slovno bitje, 38. taborniška enota, v panju, 31. naselje šotorov, 32. snova, 10. začetnici obeh imen 39. alpinistova potrebščina, 40. gora v Kamniških Alpah, 33, Tolstoja, 11. pozivi, 13. strogi iz- osebni zaimek, 42. veznik. Prebivalstvu svoje občine Čestita k prazniku 1. MAJA OBČINSKI l0 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU »POMLADNE VODE BUClJO CEZ JEZ .. .* (Vavta vaa uri Novem mestuj Stran 6 •DOLENJSKI STUDENT« Ster. 1? NEKAJ MISLI načrtna vzgoja v prosvetno delo vključenih ljudi. Poglejmo samo primer odrskih delavcev. Koliko truda je potrebnega, da režiser usposobi svoje igralce za dober nastop. Koliko tru^a je potrebnega, da doseže režiser pri igral-manizma. Pri terr nikakor ne cu pravo vživetje v odrsko delo, kulturno-prosvetnem delu na po- "jati, da bi bilo prav in "koristno, na sredstva) ali pa predmet ne- mislim, da bi moralo biti vse da vcepi igralcu pravilno Intona-deželju, pa vendar to delo ie če bi »dali kaj na oder« ali or-vedno ni povsod tako, kakor bi ganlzirall kako predavanje ali bilo želeti. pripravili akademijo ali... ali Da so ljudje na podeželju želj- Pa ge takrat avtomatično pre o buiturno prosvetnem delu na podeželju Ze mnogo je bilo napisanega o podobnih priložnostih pogovar- lo ali trgovina (boj za material Delo PLZ v dobrepoljski dolini ni kulture in prosvete, Je prav gotovo stvarna ugotovitev, saj so pripravljeni ob vsaki — pa čeprav še tako nekvalitetni — kulturni prireditvi, napolniti prireditvene prostore do zadnjega res stvari na vzame te dolžnosti šola, ki ima kih. vedno med šolsko mladino pri- Ali pravljene recitatorje in dekla-matorje in morda celo šolski pevski zbor, pa tudi najboljši govorniki so v šoli. Seveda, saj ni mogoče rešiti teh bolj kotička. Največkrat pa je res, da Je to res najbolj preprostol potrebnih sporov, nepotrebnega prosvetno delo nekak »kričav cljo govora, pravilen logični po-razburjanja in nepotrebnega — agitatorski rdeč plakat« (kakor udarek pri Izgovorjavi, da prevečkrat celo škodljivega raz- sem nekje bral), ampak mislim žene Igralcu boječnost, nerodnost letalske zaščite pravljenja na teh in onih sestan- pod tem pojmom reči, da bi mo- v naglasu, da doseže pri igralcu prve pomoei s rala biti vsa kulturno-prosvetna pravilno mimiko in še toliko ln ('ejavnost rezultat vsega, kar Je toliko Igralskih fines je potreb- pameten način? človeštvo ustvarilo naprednega, nih, da vseh res ni mogoče do- Ali res nI mogoče vseh teh ln rezultat socialističnih odno- biti preko noči, ampak terjajo stvari rešiti na n-čln, ki bi ko- sov. načrtnega ln sistematičnega ristil dvigu kulturnoprosvetne Nadalje bi bilo potrebno tam, vzgojnega dela. Res pa je, da so ravni ljudskih množic? Ali res kjer obstoje dobri odbori KUD, za tako vzgojo sprejemljivi samo imajo kulturne in prosvetne hra- Včasih se pa zgodi celo, da ne moremo pozabiti, da kulturno doseči to, da bi se vse kulturno tlsti [Jndi*< kl 80 Pripravljeni ne premalo. Marsikje se sliši, da medtem, ko kulturno-umetniško Prosvetno delo danes ni ln ne in prosvetno življenje razvijalo samokritično prenesti vse režl- bi ljudje radi hodili na igre, da društvo spi sladko spanje, sprej- mor* biti trgovina, ampak daje v okviru KUD. Nesmiselno Je, *?Tjeve P«P°mbe *n se po njih bi radi poslušali lepo petje, da mejo ali gasilci ali mladinci ali danes Uudska prosveta sestavni če se prosvetno delo v nekem dosledno tudi ravnati, bi radi hodili na predavanja — lovci ali člani SZDL aH članice del našega izobraževalnega si- kraju razbija v razne prosvetne Nadalje menim, da ni potreb- seveda, kjer bi v lepi obliki kaj Društva žena ali člani ZB ali pa stema, ki stremi k višjim ciljem krožke posameznih organizacij, no še posebej poudarjati, da bo pametnega izvedeli. Nimajo pa člani katere koli druge organi- kot 30 borba za denar, borba za katere včasih nimajo niti spo- kulturno-prosvetno delo samo priložnosti. zacije na svojem sestanku sklep, »ćast« in podobno? s bnih ljudi za vodstvo teh krož- takrat uspešno, če bo našlo po- Marsikje v večjih podeželskih na bodo »naštudirali« to ali ono Mislim, da Je v zvezi z zgor- kov niti možnosti za načrtno moc ln podporo pri vodstvu vseh krajih Imajo kulturno-umetni- (včasih dobro, včasih zelo slabo) njim potrebno najti način, kako vzgojo Igralcev. Tako razbijanje družbenih ln društvenih organl- ška društva, ki naj bi skrbela iS1"0 in i° v lastni režiji igrali, odpraviti take in podobne na- ima za posledico, da se re vedno zacijah v kraju, za kulturno-prosvetno življenje. In res- Igralci so zbrani, vloge pake. Začeti je treba vsekakor pojavljajo na naših odrih dela, Za svojo socialistično kulturo V teh društvih so navadno no- razdeljene. Igralci hodijo redno najprej pri odboru KUD. Nujno katera nimajo prav ničesar skup- se moramo boriti z isto vnemo, silci glavnih funkcij učitelji in k vajam in nato nastopijo. (Tu- je, da sestavljajo ta odbor ljud- nega s sodobnostjo ln z našo kakor smo se borili in se še bo- stvarnostjo. rimo za zmago v političnem ln Za dobro kulturno-prosvetno gospodarskem življenju, delo je potrebna tudi dobra ln B. Savnlk učiteljice. Kljub temu pa še vedno ugotavljamo, da kulturno-prosvetno življenje v kraju ni tako kot bi bilo pričakovati kot bi lahko bilo in kot bi moralo biti. Ko taka ugotovitev dozori, se na pobudo posameznika ali di nastop je včasih dober, vča- je, ki so pripravljeni delati. V sih pa bi bilo boljše, da ga sploh tem odboru morajo biti ljudje, ne bi bilo.) In takrat se zdra- ki so pripravljeni žrtvovat* mar- mijo člani KUD ter pokažejo sikatero uro svojega prostega svoje pokroviteljstvo odnosno časa. V tem odboru morajo biti monopolno pravico nad kultur- ljudje, ki bodo lahko sestavljeni Letos v Januarju Je občinski odbor PLZ organiziral tečaje v Vidmu, Kompoljah in Ponikvah. Tudi pri nas hočemo prebivalstvo seznaniti s sredstvi proV-ln ga naučit* tem namenom je občinski odbor PLZ v Vidmu, Kompoljah in Ponikvah organiziral tečaje. V teh tečajih si je 275 tečajnikov pridobilo precej potrebnega znanja, kar so pokazali tudi izpiti, saj je bil-j precej odličnih, lepo število pa prav dobrih in dobrih uspehov. Obsežni učni program in daljša učna doba terjata prec?j požrtvovalnosti. Potruditi so se tudi tečajniki, ki so v '.unski dobi hodili pol ure daieč na tečaje. Program, ki je predpisan za te enote, so obravnavali samo teoretično. Spoznali so. d* bodo ure, kl so jih presedeli na tečaju, bogato poplačane. Tečaj so imeli 9 ur na teden. Ker je teren zelo obsežen, je občinski odbor PLZ organiziral tečaje v več krajih in tako omogočil, da je več ljudi lahko prihajalo na predavanja. Na te- čaje so bili povabljeni Ie tisti, ki niso imeli posebnih razlogov za izostajanje in obisk je bil vedno dober. Predavatelji se niso omejili le na suhoparno podajanje predpisanega gradiva, temveč so obenem opravljali široko vzgojno delo med tečajniki. Tisti, ki so v začetku podcenjevali delo organizacije PLZ, so danes hvaležni za znanje, kl so ga pridobili na tečajih in prepričani smo, da ga bodo v primeru potrebe znali tudi pravilno uporabljati. Tečajniki so se seznanjali tudi z gospodarskimi in kuTurnimi vprašanji. Za jesen pa so predvideni novi tečaji ln seminarji za odbor in vodje hitne PLZ. V poletnih mesecih se bodo tečajniki vadili z internimi praktičnimi vajami. Pred zaključkom tečaja so nam Dred/a-jali film o PLZ sanitetne in tehnične enote. J. G. Dopisujte v »Dolenjski listu noprosvetno dejavnostjo. V tem pa na podlagi te ali one organi- trenutku pa se pojavijo vsa mo zacije sklice občni zbor KUD, na katerem se negativno oceni njegovo dosedanje delo in izvoli novi odbor, kateri se zahvali za izkazano zaupanje z obljubo, da bo storil vse, da bo v bodoče kulturno in prosvetno življenje boljše, pestrejše in kvalitetnejše. In res! Štirinajst dni ali pa celo tri tedne po občnem zboru je pravo vrenje med člani novega odbora. Povsod se razmišlja in razpravlja, kaj in kako bi bilo potrebno ukreniti, na kak način goča in nemogoča sporna vprašanja. Prvo je vsekakor vprašanje blagajne. Kdo bo »kasl- program dela tudi uresničili v cilju in zavesti, da se v prosvetnem delu ne doseže nič preko noči in nič brez prave požrtvovalnosti in zavzetosti za stvar. V ral?« Kudovci pravijo: »Denar tem odboru morajo biti ljudje, potrebujemo za opremo odra, za ki bodo imeli toliko organizacij-garderobo« Itd. itd.« Igralci pa: skih sposobnosti, da bodo znali »Igrali smo zato, da bi kaj za- vključiti v članstvo KUD prav služili, da bomo šli na izlet, da vse igralce v kraju in vse tiste, bomo nabavili to in ono itd.« ki imajo sposobnosti in veselje Drugo sporno vprašanje je do prosvetnega dela ter da jih »firma«. Kudovci zopet reče. •: bodo znali podrediti društveni »Mi smo nosilci vsega kultur- disciplini, da bodo redno hodili nega in prosvetnega življenja ln k vajam (bodisi igralskim, pevce hočete, lahko na našem odru skim, folklornim itd.). Dobro vam pa sploh ne bomo dovolili s tem, da posameznih funkcio- igrati!« Igralci pa: »Sami smo narjev ne bomo obremenjevali z študirali, sami smo režirali in neštetimi funkcijami, igrali bomo samo pod firmo na- Nadalje Je treba paziti na Iz- še organizacije!« Dor delf ki ge igraj0. Ne gre ia In nešteto takih ln podobnih to, koliko se igra (seveda je tudi vprašanj, ki gredo včasih celo kvantiteta zelo pozitivna stvar), v osebne spore, se pojavi samo ampak bistveno je: kaj se igra zaradi tega, ker pri »patentira- in kako se Igra. Tudi pri Izboru nih« nosilcih kulture in prosvete del nas mora voditi en sam cilj Dnevom republike, pred Novim ni delavnosti in ker v kraju nI in ta je, da so dolžna naša pro- letom, pred 8. februarjem, pred načrtnega in smotrnega prosvet- svetna društva dvigati poleg kul- Dnevom žena, pred občinskim nega dela. Zaradi tega pa potem turnoprosvetne ravni tudi zavest praznikom, pred 1. majem in ob postane kulturno-prosvetno de- ljudi v duhu socialističnega hu- zaupanje in kakšen program za bodoče delo bo sestavil. No, večkrat pride celo tako daleč, da se skliče seja novega odbora in se sestavi načrt dela. S tem pa je največkrat tudi načrtni ali programski del kultumo-umetni-škega društva končan. Navadno je tako, da se začno odborniki KUD 14 dni ali pa tri tedne pred bo novi odbor opravičil izkazano igrate pod našim okriljem, sicer vodstvo KUD bomo dosegli tudi Dolenjska lesna industrija NOVO MESTO s svojimi obrati: žago v Soteski, žago in parke-tarno v Straži in galanterijskim obratom v Novem mestu nudi odjemalcem vse vrste rezanega lesa, bukov in hrastov parket, galanterijske izdelke in zaboje. Kupuje vse vrste hlodovine po najvišjih dnevnih cenah. Za vsa naročila in ponudbe se obračajte na komercialni oddelek podjetja Novo mesto, telefon 109 Ob delavskem praznika 1. maju pozdravljamo vse delovno ljudstvo! Vsem svojim gostom čestita za 1. m a J in 10. obletnico osvoboditve GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Kmetijska zadruga 5JSNTRUPERT I iskreno čestita za 1. MAJ! OB 1. MAJU ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM MESTNI VODOVOD ČRNOMELJ Ob delavskem prazniku 1. MAJU čestita vsem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem NOVO MESTO »PETRO L« NOVO MESTO čestita vsem odjemalcem in delovnemu ljudstvu za praznik 1. MAJ Al PRODAJAMO VSE VRSTE NAFTINIH DERIVATOV Mizarska zadruga ČRNOMELJ čestita vsem svojim odjemalcem k 1. MAJU in 10. obletnici osvobodltvel Opravlja vsa stavbena ln pohištvena dela. Kupuje raznovrsten suh les. VSAK DAN SVEŽI KRUH, PECIVO IN SLAŠČICE! j »TRGOVSKO PODJETJE« TREBNJE S POSLOVALNICAMI čestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim ljudem ter želi ob 1. MAJU mnogo uspehovl tt ••••••••• .».■•■.♦• .«...«..•. .«..#..»..«.. ♦ ■ I t •••• Čestitamo vsem delovnim ljudem ter našim naročnikom in odjemalcem ca 1. MAJI Splošno kleparstvo ČRNOMELJ Se priporočamo! ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA NOVO MESTO Čestita svojim komitentom in poslovnim prijateljem k prazniku 1. MAJA 1955! Pozdravljamo 10. obletnico osvoboditve! Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim prijateljem ob 1. maju iskreno čestita delovni kolektiv SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ Rudnik rjavega premoga Kočevje Čestita ob delavskem prazniku vsem delovnim kolektivom in poSil|a borbene pozdrave z željo za Clmvečji napredek pri razvoju gospodarstva! ŽIVEL 1. MAJ! Okrajna zadružna zveza Novo mesto ČESTITA OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM! ★ Nai delavski praznik naj bo ponovna mobiHzad|a vseh sil za nadaljnjo graditev socialističnega gospodarstva In utrjevanja kmetijskega zadružništva! M GOSTILNA »LOVSKI ROG« ČRNOMELJ Čestita vsem lovcem in svojim gostom za 1. MAJ in 10. obletnico osvoboditve! ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ želi ob L maju vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem mnogo uspehov in jim iskreno čestital Pozdravljamo 10. obletnico osvoboditve! Ob delavskem prazniku 1. MAJU pozdravlja vse delovne ljudi in jim želi mnogo uspehov pri delu ■H* TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« ČRNOMELJ Cenjenim Investitorjem, dobaviteljem In vtem, ■ katerimi Imamo poslovne »veze, »poročamo, da «« j« GRADBENO IN OBNOVITVENO PODJETJE G0P preimenovalo v GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« NOVO MESTO. GerdeSIčeva 6 Telefon 19 — Brzojav: Gradbenik, Novo mesto DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA «ELI OB 1. MAJU VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBILO USPEHOV 1'KI SKUPNIH NAPORIH ZA BOLJKO BODOČNOSTI f Iivrlujemo adaptacije vseh vrat, nizke In visoke gradnje. I ••..«..•. .»..*..* . .■*■•». .•..»..». .«..•.,«.. .C...*..«. A< .«.■•. . ( ..«..•-.« . .«..». . ( .»#»• ■..•>.•■.•.. ••••«. ,«•••■. ■•«••• ■•«•• ' DOLENJSKI UST 1 KLAVNICA IN MESNICA ČRNOMELJ Čestita vsem delovnim ljudem za < l maji • ......... ......... .■.!(.,«• ......... •••••«•• •••<*>>•■ ■ | »',..... w>w»»t«»i« umi umi i »*•**» »*>•••*•' *•»•• •••••• »••••» »•••••«*»•• *•«•• •••••• «|M|«*>t*i4»»i »»»»+♦♦»>»♦♦»*♦»»>»«»♦»♦»»»♦♦♦ .......... ...... .......»-.«. ...... t __________ * CVELBAR MARTIN. soboslikar, novo mesto pošilja prvomajski pozdrav vsem odjemalcem ln vsem delavcem! f : MIZJiRSKO PODJETJE MIRNA izdeluje vse vrste pohištvo kvalitetno in poceni ★ V 0 I II. "V.i I Itn^.naft&o tal l OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU DELOVNI KOLEKTIVI DESTILACIJA IN PROMET ALKOHOLNIH PIJAČ „DANA" Mirna ČESTITA OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM) Proizvajamo: pelinkovec, 45% slivovko, 45% sadjevec, mentol, češnjev in hrulkov liker. rum. mali novec in brinjevec | ..«>.*.. • •••■» • •»••» • **•••<#»*>.•.•«• •••••• ••<>•• ••>••• .»•-«•'». •.<>••••' ).••<.*... .*»• *•»»• • «•.#. ...... ...... .*..*..*< <«...•■.«. ......... > •»•■•• •••«•• .«.'.<«• T i NOVAK MARIJA, gostilna, NOVO mesto čestita sa l maji KMETIJSKA ZADRUGA f Čestita i f vsem svojim Članom i k prazniku dela! ? t ... ...... .•«•• •••••• .»••••••• •••♦••••» ....... «••»•■ .>>«»»■■■ trgovsko podjetje IE! LJEi • ••••»••» ••••••»«t «••»•* •••*#)•••• >«**••••» «•*■••!•• >iM|..|. ••*••••#>« NA TRGOVINSKA ZBORNICA NOVO MESTO ČESTITA OB PRAZNIKU DELA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVI"! * POZDRAVLJAMO 10. OBLETNICO PRAZNOVANJA 1. MAJA V SVOBODI! NOVO MESTO NUDI PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH 2ELEZNINSK0 BLAGO. VSEH VRST GRADBENI MATERIAL. AVTO-DELE. USNJE IN LOVSKO MUNICIJO ••»««•• ••••••••• •••.«..■• Oglejte si naše zaloge! ........................... Gostišče »M A J 0 L K A« mirna n n d i gostom topla In mrzla jedila, pijače najboljše kvalitete ln čestita k prazniku dela! ........,>.., .*..•<.*. , VSem svojim članom, poslovnim prijateljem In delovnim ljudem čestita za 1. maj in Želi mnogo uspehov kmetijska zadruga trebnje .... .«..•.••. >..... Gostilna ŠPR1NGER TREBNJE ARKO o : Vsem svojim odjemalcem pošilja iskrene čestitke za delavski praznik 1. MAJ TRGOVSKO PODJETJE TEKSTIL LJUBLJANA. Ciril-Metodova 3 £ m7 T z • ■ l|i.|H|l.|n|l »■•••» 1 Se priporoča potrošnikom! ••• *••••>••• •*■•*•..<......... ....«..., ••>.«..*• čestita vsem svojim gostom in želi prijeten 1. MAJI t ............... .»■■•• ••»•» ••«•• <•'••' ............ .«..»........•".■••»■••••• Steklarstvo d o l j a k ......•«< .»..•<•*!. ••>•«.>•• ......... ......... .... * .1«. t« . • : VSEM DELOVNIM 1JUDEM POŠILJA ISKRENE PRVOMAJSKE POZDRAVE ' 9% ifilur novo mesto • Čestita k prazniku delovnega ljudstva! j delovni kolektiv INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO j ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE NOVO MESTO Zeli vsem svojim odjemalcem In dobaviteljem mnogo uspehov ob delavskem prazniku 1. maju! Odkup živine In vseh poljskih pridelkov po najvišjih dnevnih cenah! Zaloga piva, vina In brezalkoholnih pijač po najnižjih dnevnih cenah! ; t i «•»••••• «•»•••«. .«..•«.». .»Ml.-«. .*..•■.(. .« >.«..*. ,«.. . „n#, MM«, i t GAZVODA J02E. mizar, gotna vas čestita k prazniku 1. maja! • ••• i*...-...-...*-....*..«--.. ......... ......... .*..*.... ......... ......... »• • •«•••••• ••■>•«•• l|»|u|l »•>...... .||, Živel praznik naše socialistične domovine 1. MHJ Mestno prevozništvo NOVO MESTO trgovsko podjetje en g ros Novo mesto PS"cl'fc »elefon 158 Mudi v veliki Izbir* — po nizkih cen*K tekstil galanterijo u - - steklo # prehraitv Svojim odjemalcem čestitamo k prazniku delal SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE SEMIČ S POSLOVALNICAMI V SEMIČU. NA POSTAJI IN V ČRM0ŠNJ1CAH Iskreno čestita ob 1. maju vsem odjemalcem in dobaviteljem! S svojimi prodajalnami se priporoča potrošnikom! >••••"•* <••.«•*•» •*..*•••• i opekarna I 28L0G f i pri • } I NOVEM MESTU ! I i • ? i i ! U f pozdravlja ob 1. MAJU i vse svoje odjemalce! • T Gradbeno podjetje nERKA«t Novo mesto gradi nizke In visoke gradnjo] V svojih stranskih obratih Vam postreže s pleskarskimi deli, cementnimi Izdelki in soboslikarskiml deli. I 93lnHri6irl mkm l,i. Ob delavskem prazniku I. maja In 10. obletnici osvoboditve čestita - vsem investitorjem In vsemu delovnemu ljudstvu 1 \ Priporočamo se za naročila! »TELEKOMUNIKACIJE« obrat ŠENTJERNEJ ČESTITA K PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM ZELI NOVIH DELOVNIH ZMAGI Izdelujemo radijske kondenzatorje In radijske upore različnih j ?likostl I l|H|Htl <.'.*..*. ,*»#■«•• ....... *. ......... .f. ••.•* > ........< >«• .*.....«* ••»••lil i f ■•♦»••••»«•• ••••••••• »••••# K O T E K S podietje za promet s kožami, strojiii, odpadki in volno. čestita ob delav-t : skem prazniku 1. ma/u vsem delovnim kolektivom! \ i i i Tovorni in avtobusni promet GORJANCI NOVO MESTO r^r POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 1. MAJU ISKRENE ČESTITKE IN BORBENE POZDRAVE! POTNIKI! Z NAŠIMI AVTOBUSI UGODNO POTUJETE! S KAMIONI PREVAŽAMO VSE VRSTE BLAGA! HM........>........«.....♦*»^t>»......»IMHtMH..........^........MMM>lt»MM">||ttMt1 Mt5 ? t ■......... DOLENJSKI LIST f DELOVNI KOLEKTIV \ »KOVINAR« NOVO MESTO I pošilja vsem delovnim kolektivom, vsem odjemalcem in naročnikom PRVOMAJSKI POZDRAV! Gostilna »R O G« in kavarna »JELK A« _ KOČEVJE čestitata ob L MAJU vsem svojim gostom in se priporočata za obisk! •#■•••••• ! OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA j KOČEVJE j čestita vsem delovnim ljudem, posebno zadružnikom k delavskemu prazniku 1. MJUU! PRI DVIGU KMETIJSTVA ZELI MNOGO USPEHOV! Gostinsko podjetje »R I B N I C A« na Dolenjskem čestita svojim gostom za 1. MAJ hi se priporoča! Vedno topla in mrzla jedila ter prvovrstne pijače I Pozdravljamo slavne spominske dneve! OB 1. MAJU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM! NOVO MESTO K »RAZNIKU DELA ČESTITA /SEM SVOJIM CESTARJEM, DELAVCEM IN USLUŽBENCEM TER 2ELI SE VEC DELOVNIH USPEHOV UPRAVA ZA CESTE LRS - TEHNIČNA SEKCIJA NOVO MESTO T f U : i Sklene Čestitke i ta praznik delal j 3; * j KROJAŠKO { PODJETJE j NOVO MESTO f •••••»••••••«••*•• ■•>••■ •»..«,. Vsem gasilnim društvom Id njihovim elanom Iskrene Čestitke za 1. MAJ! OKRAJNA GASILSKA ZVEZA Novo mesto Kino »K R K A« NOVO MESTO čestita ob L MAJU vsem svojim obiskovalcem t Vsem obiskovalcem - gostom šmarjeških Toplic čestita ob prazniku dela DELOVNI KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA ŠMARJEŠKE TOPLICE Priporočamo se za obisk! OB 1. MAJU čestita vsem delovnim ljudem MESTNI ODBOR RDEČEGA KRIZA Novo mesto Zidarsko tesarsko podjetje »REMONT« Mirna na Dolenjskem čestita ob 1. M AJU vsem delovnim ljudem! Vsem odjemalcem, dobaviteljem Iti potrošnikom Iskrene čestitke ZA 1. MAJ! TRGOVSKO PODJETJE ŠENTRUPERT UPRAVA ZA CESTE pri OLO ČRNOMELJ i > i* > ;• ;• > '• ;• '• > :• ;• :i > ;• :• • > [• > ;i > ;• > > ;i 3 3 Vsem delovnim ljudem čestita ob delavskem prazniku 1. MAJU in jim želi mnogo uspehov pri delu SLIKARSKO-PLESKARSKO PODJETJE ČRNOMELJ "A* CttCtttCCCttCttt CCttC čestita vsem delovnim ljudem ia 1. MAJI -«-.•-'■* >••■••••■ Uprava MESTNEGA VODOVODA NOVO MESTO poSlljB za 1 MAJ vsem delovnim ljudem Iskrene čestitk« I SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR čestita k prazniku dela vsem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem! Pozdravljamo 1. MAJ praznik delovnih ljudi! * m Opekarna PRELESJE PRI ŠENTRUPERTU Mata« •••••• •••••• •••••• •••••^ 1 • Vsem občanom • iskreno čestita * za 1. MAJ \ 0 B Č I N SK K L O MIRNA \ na Dolenjskem f 1. •••••• i Vsem svojim odjemalcem ■ čestita Ji za 1. MAJ MESNICA SEMIČ KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTRUPERT OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA v Novem mestu pošilja vsem obrtnim podjetjem in zasebnim obrtnikom, svojim članom, kakor tudi vsem delov-nim kolektivom iskrene čestitke ca praznik dela L MAJI KAMNOSEŠTVO in CEMENTNI IZDELKI NOVO MESTO Vsem delovnim ljudem iskrene čestitke za L M A J! ■ poslovalnicam! in mesarijo čestita svojim odjemalcem ln dobaviteljem za 1. MAJI Vsem svojim odjemalcem pošilja iskrene čestitke za 1. MAJI TRSN'CA IN DREVESNICA METLIKA K prazniku dela čestita vsem delovnim kolektivom ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Novo mesto, Ragovska 2 — telefon 12« DELOVNI KOLEKTIV TELEKOMUNIKACIJE -obrat SEMIČ čestita ob 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine! »K R E H E N I C A« Krmelj eksploatacija kremenčevega peska ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM SIROM DOMOVINE ZA PRAZNIK DELA Z ZELJO ZA ČIMPREJŠNJO IZGRADNJO NAŠEGA CILJA — SOCIALIZMA! Praznik delovnega ljudstva vsega sveta pozdravlja delovni kolektiv Mestne hranilnice NOVO MESTO • • • i • • i • • • •». »i »i »i K K • t t BELOKRANJSKO GRADBENO 3EL0VNI KOLEKTIV KLAVNICA Novo mesto ! PODJETJE ČRNOMELJ SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE USLUGE PODJETJEM Ift, GOSTILNIČARJEM IN OBENEM ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKUI f v Živel 1. maj - praznik delovnega ljudstva vsega sveta, dan borbenega pregleda sil miru, napredka In socializma na svetu! Iskrene čestitke GOSTINSKA ZBORN novo nEsro CA Pozdravljamo 1. MAJ z obljubo: Vse za večjo storilnost dela, za krepitev delovne discipline, za znižanje stroškov proizvodnje in za boljšo kakovost izdelkov! Mestno mizarstvo Novo mesto RGOVSKO PODJETJE ŠENTJERNEJ ZELI OB 1. MAJU VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM MNOGO USPEHOV! NOVO MESTO čestita ob 1. maju vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom! Nudimo Vam kremenčev pesek različnih vrst in kvalitet. Zahtevajte ponudbe s cenami in vzorci! MESARIJ NOVO MESTO nudi cenjenim odjemalcem kvalitetno meso, vse vrstne mesnih izdelkov in priznane kranjske klobase. Vsem odjemalcem čestita za 1. maj in se priporočal - Delovni kolektiv Trgovsko podjetje Tobak Novo mesto s svojimi poslovalnicami čestiti za delavski praznik 1. maj vsem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem! Poslužujte se naših glavnih skladišč v J*' *r- -"stu ln Trebnjem, kl imajo stalno na zalogi najboljše sorti-mente tobačnih Izdelkov 1 Kadilcll Poslužujte se v?dno svežih cigaret v naših maloprodajalnicaht Vsem svojim članom In odjemalcem pošilja Iskrene prvomajske pozdrave KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ Hkrati Čestita za 1. maj! KMETIJSKA ZADRUGA MIRNA se zahvaljuje vsem svojim občanom In odjemalcem za požrtvovalno delo pri dvigu zadružništva in se Se naprej priporoča!