neko horiLro nadaljuje tradicijo ig o rva uaiirva gorenjske kreditne banke leto XXV. — Številka 29 1972 SS??8 T*' konf™> SZDL h Tr^' Krani> Radovljica, Sk. Loka Kran, iT" IzdaJa <* Gorenjski tisk - Od urednlk Anton Mlklavčlo govorni urednik Albin Učakar LASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 8. 4. Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdr.ik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik In sicer ob sredah in sobotah. , KRANJ Najnovejši MODNI SPOMLADANSKI modeli ženskih in moških oblačil v KONFEKCIJI Titov trg 7 Po ZNIŽANIH cenah pa od 10. do 20. aprila v veži Prešernove ulice 11. (poleg Galanterije) ELITA, Kranj 4-mednarodni gorenjski spomladanski sejem Danes otvoritev V Savskem logu v Kranju bodo danes ob 9. uri odprti XI. mednarodni gorenjski spomladanski sejem, ki DO tokrat po izjavi predstavnikov Gorenjskega sejma prvič predvsem kmetijski. Seveda pa bo tudi letos na »ejmu lepa izbira pohištva, nvotornlh vozil, tekstila 1« Konfekcijskih izdelkov, tehničnih predmetov itd. *seh razstavljavcev bo le- tos prek 100, od tega pa neposredno ali prek posrednikov okrog 40 tujih. Prvič bo v sejemski hali v Savskem logu vsak dan ob 17. uri tudi modna revija. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure do 17. aprila. Vstopnina za ogled sejma in modne revije bo enotna — 3 dinarje, parkirnina za osebne avtomobile pa 2 dinarja. A. Ž. Pri nas ugodnejše! Kupce pohištva in druge stanovanjske opreme obveščamo, da v naši specializirani prodajalni DEKOR KRANJ, Koroška 35 VPLAČAJO LE KRANJ 207, polog pri nakupu pohištva na potrošniško posojilo. ^e zamudite ugodne priložnosti! Cepljena večina prebivalstva Zdravstveni zavodi na Gorenjskem so uspešno opravili svojo nalogo, pa tudi prebivalstvo se je zadovoljivo odzvalo obveznemu cepljenju proti črnim kozam. Do četrtka zvečer je bilo na Gorenjskem cepljenih 126.715 prebivalcev. Sla kontrolo uspešnosti cepljenja pa je do sedaj prišlo 57.471 prebivalcev. Po zagotavljanju zdrav stvene službe je tolikšna, skoraj stoodstotna preceplje-nost prebivalstva krepka zaščita proti morebitnemu ponovnemu pojavu te bolezni pri nas. Zaščita proti bolezni, tako je sedaj določeno, traja eno leto, po mednarodnih pravilih pa tri leta. Zdravstveni dom Kranj danes (v soboto) v glavnem zaključuje s pregledom uspešnosti cepljenja. Večina cepljenih prebivalcev je imela reakcijo in Je bilo treba ponovno cepiti le malokaterega. V Sloveniji ni bilo nobenega primera obolenja, na Gorenjskem pa v zadnjih treh dneh prav tako ni bilo nobenega sumljivega primera, zaradi katerega bi morala zdravstvena služba ukrepati po predpisih. Zdravstvena služba ima tudi stike z zdravstvenimi službami sosednjih držav. Te imajo na nekaterih mejnih prehodih svoje ekipe, k] cepijo vse, ki bi hoteli prestopiti mejo in ki še niso bili cepljeni. Zelo veliko povpraševanje pa je po rumenih knjižicah, mednarodnih izkaznicah o 23. STRAN: cepljenju. Za naše in tuje državljane jih na Gorenjskem izdaja edinole Zavod /.a zdravstveno varstvo, če bi sklepali po povpraševanju za knjižicami, potem bi verjeli, da bo v naslednjih dneh odpotovalo v tujino polovico Gorenjcev, kljub priporočilom zdravnikov naj v času, ko pri nas še obstajajo črne koze, ne potujejo preveč. Ko pa bo nevarnost epidemije Črnih koz povsem odstranjena, pa rumenih izkaznic na mejnih prehodih tako ne bodo zahtevali. L. M. Ali lahko cepmo tudi starejše ljudi? Med Deteljico in starim naseljem Tržiške Bistrice so se začela pripravljalna dela za gradnjo osnovne šole. Strokovnjaki ljubljanskega zavoda za raziskave terena raziskujejo tla. Včeraj pa so v tržlški občini oddali tudi ponudbe za gradnjo osnovne šole petim gradbenim podjetjem na Gorenjskem. Na občinski skupščini so nam povedali, da predvidevajo, da bodo do začetka maja letos oddali gradbena in obrtniška dela najugodnejšemu ponudniku. Do konca leta pa računajo, da bo šolski objekt pod streho. — A. 2. — Foto: F. Perdan XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA Delovni program ZK Komite občinske konference zveze komunistov Kranj Je na zadnji seji konec marca razpravljal med drugim tudi o delovnem programu konference in komiteja do konca sedanjega mandatnega obdobja. Za letos je v programu, da bo občinska konferenca ZK sprejela že na prihodnji seji program socialne politike * občini. Na naslednjih sejah pa bodo člani konference obravnavali srednjeročni program razvoja kranjske občine, drugi del ustavnih sprememb, kadrovsko politiko v občini in delovanje občinske organizacije zveze komunistov. Delovni program komiteja je še bolj obširen. Komite bo ves čas spremljal izvajanje doslej sprejetih akcij in nalog, posebno tistih s prve in druge seje konference ZKJ, CK ZKS In sklepov ter dogovorov občinske organizacije. Skupaj s sindikatom bo posvetil posebno skrb o uresničevanju XXI., XXII., in XXIII. ustavnega dopolnila. JESENICE Z vodstvi vseh družbenopolitičnih organizacij pa bo razpravljal o nalogah komunistov v posameznih organizacijah. Posebna razprava bo namenjena tudi nalogam komunistov pri uresničevanju politike na družbenem področju (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, državna uprava in samoupravne skupnosti). Od številnih drugih nalog pa velja razen tega omeniti še naloge ZK v pripravah na skupščinske volitve, integracijske procese v kranjski občini in spremljanje gospodarskega in družbenega razvoja občine. Na seji komiteja so tudi ugotovili, da so vse komisije le obravnavale svoje delovne programe. Tako se na podlagi sprejetih programov že pripravlja analiza o obremenitvi kranjskega gospodarstva, analiza o ekonomskih odnosih gospodarskih delovnih organizacij s tujino, nadalje analiza o aktivnosti mladih komunistov itd. A. 2. Gostje iz Oldhama v Kranju Ogled podjetij in ustanov Kranj, 7. aprila — 2upan mesta Oldham F. Baxter ln tajnik T. M. C. Francls, ki sta z ženama v ponedeljek prispela na redni šestdnevni prijateljski obisk v Kranj, sta ta teden obiskala nekatere delovne organizacije in ustanove v občini. Gostje so obiskali Industrijo bombažnih izdelkov, Iskro Elektro- mehaniko, trgovino V^S, o šolo vrtec Janino h> i 2ivila, Prešeren, vrtec Janino - - j katere druge. Ogledali »° ^ tudi zanimivosti Kranja Gorenjske. j del? Danes popoldne pa je ^ gacija položila venec P spomenik na Trgu revt" blfl v Kranju, po tem pa * stavbi občinske skup Ščifl« Seminar za mlade komuniste Občinska konferenca zveze komunistov Radovljica Je pripravila v mladinskem domu v Bohinju seminar za mlade člane zveze komunistov in za kandidate za sprejem v organizacijo ZK. Seminarja, ki se je začel včeraj popoldne, se je udeležilo okrog 40 mladih komunistov in kandidatov za organizacijo. Včeraj popoldne je o mednarodnem položaju in vlogi velikih sil govorila Moj- 0 Včeraj je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o pomenu splošnega ljudskega odpora in vlogi sindikata v splošnem ljudskem odporu. Na seji so potrdili tudi pravilnike na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora. £ Na zadnji seji tovarniške konference ZM v Železarni Jesenice so govorili o srečanju z graničarji, o prireditvah v mesecu mladosti in o delovanju interesnih organizacij v občini. Zavzeli so se za skupno akcijo ZM in interesnih organizacij in poudarili, da bi se moralo v te organizacije vključiti čimveč mladih. Obenem so se dokončno dogovorili, da bo TK ZM Železarne 22. aprila organizirala v sodelovanju z aktivi ZM v gorenjskih delovnih organizacijah in kolektivih seminar o kulturi in o možnostih vključevanja mladih v kulturno življenje. 0 Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZM so sprejeli proračun za leto 1972, program dela za april, potrdili program prireditev v mesecu mladosti ter razpravljali o delu aktiva mladih komunistov.' D. S. KRANJ 0 Pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV je bila v sredo popoldne seja predsedstva, na kateri so razpravljali o kadrovskih vprašanjih in o zaključkih seje predsednikov občinskih odborov ZZB NOV. 0 Za ponedeljek popoldne je sklicana redna seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o osnutku uredniškega programa Dnevnika in imenovanja sosveta, o predlogu žirije za podelitev priznanj OF, nadalje o dosedanji uresničitvi volilnega programa SZDL in o pripravi pete seje občinske konference socialistične zveze. A. Ž. RADOVLJICA £ Včeraj sta imeli dve krajevni organizaciji socialistične zveze v radovljiški občini volilno konferenco. O dosedanjem delu krajevnega odbora SZDL so razpravljali v Radovljici in v Lescah. Povsod so izvolili tudi novo vodstvo. 0 Pri občinski konferenci zveze komunistov se je v sredo popoldne sestala komisija za organiziranost, razvoj in statutarna vprašanja. £ V četrtek popoldne je bila seja občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Obravnavali so delovni program odbora, akcijo odbora v zvezi s kolektivnimi pogod bami in proračun za letos. A. 2. ca Grčar-Murko, danes popoldne pa Je na programu predavanje sekretarja zveze mladine Jugoslavije Staneta Boštjančiča o drugi konferenci ZKJ in o nalogah mlade generacije ter predavanje sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Poldeta Kejžarja o stališčih zveze komunistov do socialnih razlik. A. 2. razgovor, s p-*g£ kranjske občine in arM* političnih organizacij ° daljnjem prijateljskem lovanju med obema r\oVg. ma. (O programu sode nja bomo še pisali). FOJJj govorih so se gostje sr tv9 tudi s člani odbora drU> prijateljev Oldhama. ^ ^ Skupne akcije v tednu RIC V sredo dopoldne so se na Jesenicah sestali predsedniki in sekretarji občinskih odborov RK iz Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Tržiča ln Jesenic. Domenili so se, da bodo v tednu Rdečega križa od 7. do 14. maja organizirali več skupnih akcij. V tednu Rdečega križa, ki v svetu ln pri nas poteka pod geslom človekoljubnost med ljudmi, bo izšla posebna znamka, poskrbeli pa bodo tudi za večjo propagando. D. S. Priznanja 0F i v Radovljic' Prihodnji teden sc bo 1)3 Jeseniški aktiv mladih novinarjev Včeraj je bila že tretja seja aktiva mladih novinarjev, ma kateri so govorili o etiki novinarstva in o svetovnih časopisnih agencijah. Na zadnji seji aktiva, ki ga sestavlja okoli 20 mladih novinarjev, je mladim spregovo- Simpozij o računovodstvu Na Bledu se je v sredo začel simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu. Trajal je tri dni. Na njem so med drugim obravnavali tudi predlog kodeksa o poklicni etiki računovodij in predlog kodeksa o računovodskih načelih. Enotno o pritožbah Komisija za vloge in pritožbe pri republiški skupščini je v četrtek v Kranju pripravila posvetovanje o enotnejši politiki reševanja pritožbene problematike im o uspešnem sodelovanju med občinskimi in republiškimi pritožbenimi organi. Posvetovanja so se udeležili predsedniki in tajniki občinskih komisij za vloge in pritožbe iz vseh goremjskih občin. ril urednik jeseniškega Žele-zarja Joža Vari. Govoril je o nastanku časopisa in o raznih načinih pisanja. Mladi bodo s svojimi prispevki sodelovali pri jeseniškem Radiu in glasilu Železarne, vključili pa se bodo tudi v akcijo revije M, ki je pripravila natečaj za mlade novinarje. D. S. .Ulji ~- ~ prvi seji sestala žirija z* ^ delitev letošnjih P1"'7'3.^. Osvobodilne fronte v raji ljiški občini. Izvršni fj?^ občinske konference 9T1 ^ stične zveze, ki jc že razP1^ ijal o podelitvi letošnji'1 P ^ znanj, je sklenil, da bodo občini podelili največ 1° ^ znanj. Iz krajevnih orgo^1 oP lP cij SZDL v občini pa so slej dobili že prek 30 pr«° gov. Občinska konferenca g cialistične zveze bo o logu žirije razpravljala seji 18. aprila. Takrat pa do določili tudi datum r delitve priznanj. » Razpisna komisija pri obrtnem podjetju PREDILNICA BEGUNJE razpisuje prosto delovno mesto direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih: srednja strokovna izobrazba tekstilne stroke z najmanj petletno prakso v stroki ali srednja strokovna izobrazba strojne stroke z najmanj sedemletno prakso v tekstilni stroki ali tekstilni mojster s petnajstletno prakso. Vlogi mora kandidat priložiti overjeno dokazilo o nekaznovanju. je la--je zasluziti, kakor ga pametno porabiti za nasvet vprašajte ljubljansko bankO - podružnico kranj kranj - bled - Jesenice - radovljica - škof ja loka - tržič - Železniki - žiri ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE Sprejeli predlog za podelitev pri ta teden Umrl V. Popović J. aprila je v bolnišnici v Londonu po kratki in hudi bolezni umrl član sveta federacije Vladimir Popović. Predsednik republike Tito je vdovi Vladimira Popovića poslal so-žalno brzojavko, v kateri pravi, da njegova smrt pomeni za zvezo komunistov in vso našo državo nenadomestljivo izgubo. Posmrtne ostanke Vladimira Popovića so pokopali v četrtek. Osnovno vodilo Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference socialistične zveze Slovenije sta sklenila, da so v boju za stabilizacijo potrebni tudi izjemni ukrepi. Vendar pa mora biti osnovno vodilo spoštovanje zakonitosti, ne pa ustvarjanje nemira, negotovosti in senzacij. Priznanja OF Žirija za podeljevanje priznanj OF pri republiški konferenci SZDL je predlagala predsedstvu in izvršnemu odboru 20 kandidatov, med njimi tri organizacije. Letošnja priznanja bodo podelili na slovesni seji republiške konference SZDL, ki bo 26. aprila popoldne. Varstvo zraka Republiška komisija za varstvo okolja se je zavzela, da se čimprej sprejme zakon o varstvu zraka. Poudariti so, da je v delo za varstvo okolja v Sloveniji treba vključiti vse občinske skupščine. Sporazum Konec meseca bodo vse Sole v republiki pripravile izračune za obračun osebnih dohodkov na podlagi samoupravnih spotazu-mov. Zaradi nekaterih nejasnosti šole zahtevajo takojšnjo pojasnitev nekaterih točk sporazumov. Dom borcev Ob 80-letnici rojstva predsednika Tita bodo v Kumrovcu polotili temeljni kamen za spominski dom borcev NOV in jugoslovanske mladine v Kum rovcu. Zbor DNS V Ljubljani je bil včeraj dopoldne izredni občni zbor društva novinarjev Slovenije, na katerem so razpravljali o delu in vlogi novinarjev v sedanjem družbenopolitičnem položaju, nadalje o spremembah statuta DNS in o članarini. Na zboru so za podpredsednika DNS izvolili glavnega urednika Glasa Antona Miklavčiča. Of V sredo je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so imenovali člane komisij pri občinski konferenci SZDL, poslušali informacijo o obisku delegacije iz Valjeva na Jesenicah in potrdili predlog posebne komisije za podelitev priznanj OF v letu 1972. Komisija je pregledala in ocenila 51 predlogov priznanj in se odločila, da bo letošnja priznanja OF prejelo sedem posameznikov in ena delovna organizacija. Priznanja bodo podelili na veliki proslavi 26. aprila na športnem igrišču pod Mežak-Ijo, kjer bo sodeloval tudi veliki pihalni orkester JLA. Na seji so poslušali tudi poročilo o obisku delegacije z Valjeva. Jeseničani in Va-ljevčani nameravajo navezati trdnejše prijateljske stike in ob jeseniškem občinskem prazniku podpisati listino o pobratenju teh dveh mest. Postopoma naj bi z Valje-vom sodelovali na nekaterih področjih športnega, kulturnega in drugega življenja. Va-Ijevčani so kljub temu, da jih veže pobratimstvo z več drugimi mesti, pokazali zani- manje in pripravljenost za tesnejše sodelovanje z Jeseničani, saj je bilo med vojno precej Jeseničanov izseljenih prav v Valjcvo, kjer so delali v tovarni Krušik. Menili so se tudi o regio- nalnem posvetu občinskih konferenc za družbeno aktivnost žensk, na katerem bodo razpravljali tudi o sodelovanju gorenjskih občin z zamejstvom in se zavzeli za to, da bi na tem posvetu sprejeli sklep, da bi gorenjske o ^ sodelovale z zamejstvo j-j ganizirano, po svojem P .J mu. Prav tako so se s u ^ da bodo eno prihodnji ^ posvetili problemu otrp_g, varstva v občimi. Denarja po m ekonomsko šibkim učencem Temeljna izobraževalna skupnost Kranj je letos v skladu z ukrepi socialne politike v občini sklenila povečati sredstva izredne pomoči učencem iz ekonomsko šibkejših družin. Že prejšnja leta je bilo za te namene dodeljeno precej denarja, tako za šolske malice in regresiranje šolskega varstva. Skupščina TIS je na zadnji seji potrdila proračun, v katerem je namenjeno kot izredna pomoč učencem osemletk letos 20 milijonov starih din. Razen tega pa so se člani skupščine strinjali tudi z dodelitvijo 15 milijonov starih din osnovnim šolam za ostale socialne potrebe učencev. Na zadnji seji izvršnega odbora TIS so sprejeli tudi kriterije, po katerih naj bi se ta denar razdeljeval. Ustanovljena je bila posebna komisija pri Centru za socialno delo skupščine občine Kranj, v kateri so socialni delavc iz osnovnih šol in pa social ni delavci Centra. Takšna se stava komisije naj bi zago tovila, da bi dobili pomoč res najbolj potrebni učenci Denar za socialno šibke učen ce bodo socialne službe na šolah dobivale po svojih potrebah. Porabile ga bodo za pokritje stroškov male šole, če tega ne bodo zmogli starši, dalje za šolske ekskurzije, za katere del denarja prispevajo učenci sami, za nakup šolskih potrebščin, za letovanja učencev in za na- kup oblačil in obutve n trebnejšim. j. TIS bo osnovnim p takoj nakazala P1™s* novih din, tako da b0 taj(ol cialne službe na šolan lahko začele reševati še probleme učencev » i nomsko šibkejših dru»'^ takim načinom dela 00 bfrf alna služba na šolah J dvoma učinkovitejša, s^Kd socialni delavci doslej J> le ugotavljali stanje i" Ljrf lagali rešitve PosainLrf,t organom, samostojno ' \fl laganje z denarjem P* probleme te vrste l8"*1 šilo »na mah«. ^ S skupščine ZKPO Kranj Več za kulturni stan »Kulture in kulturnega ustvarjanja še vedno ne jemljejo vselej kot sestavni del proizvajalnih sil in celotne družbene reprodukcije, kot enega pomembnih faktorjev v razvoju družbenega samoupravljanja im oblikovanja človeka v svobodno iin vsestransko razvito osebnost,« je meci drugim dejal na skupščini ZKPO Kranj njen dosedanji in tudi ponovno izvoljeni predsednik Slavko Malgaj. Zato se je zavzel za akcijo v delovnih organizacijah, kjer naj bi pripravili svoje kulturne programe, kajti osamljene kulturne akcije, ki jih nekatere delovne organizacije finančno podpirajo, niso dovolj. Delovne organizacije naj bi v bodoče imele več posluha za kulturni standard svojih delavcev. Nekaj besed o tem bi bilo treba zapisati tudi v samoupravne akte delovnih organizacij, ne nazadnje pa bi lahko razmislili tudi o formiranju delovnega mesta namenjenega prav skrbi za kulturne potrebe delavcev v delovni organizaciji. Skrb za kulturni standard pa ni med edinimi bodočimi nalogami zveze kultunno-pro-svetnih organizacij v oblini. Med najpomembnejšimi je prav gotovo skrb za prostore za kulturno umetniško dejavnost. Letos bo skupščina kulturne skupnosti nameinila sedem do osem starih milijonov din za redno vzdrževanje kulturnih domov, in okoli 30 milijonov starih din za investicijsko vzdrževanje. Pri dodeljevanju teh sredstev pa se bo upošteval prioritetni red. Tako bi nekako v desetih letih ta problem v občini rešili, seveda skupaj s skupščino občine, krajevnimi skupnostmi, lastniki domov, gospodarskimi organizacijami in posamezniki. Dosedanje delo in uspehi kultunno-prosvetnih organizacij v občini prav gotovo niso majhni, vendar pa je skupščina ob celoletnem pregledu svoje dejavnosti ugotovila, da je marsikatera kulturna dejavnost v občini samo registrirana. S tem pa se ne smemo zadovoljiti, saj gre vendar za določene kulturne potrebe ljudi. Morda še najmanj pozornosti posvečamo mlajši generaciji, zato se tudi pojavlja večja brezbrižnost mladih za kulturno udej-stvovanje. Prav kulturna rk- cija bi morala dati kulturnemu osveščanju občanov poseben poudarek. L. Mencinger VELETRGOVINA sprejme v stalno zaposlitev za nedoločen čas: delavce v skladišču in pri transportu blaga prodajalce v prodajalnah na področju Kranja poslovodjo bifeja Kopališče — Radovljica za določen čas in sicer od 1. 6. do 15. 9. Iffl natakarja v bifeju PC Radovljica za določen čas od 1. 6. 1972 do 15. 9. 1*7Z (zaželeno znanje nemškega jezika) Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prijave je treba poslati na naslov Veletrgovina Živila, Kranj, Cesta JLA št. 6/1V. jša rast in večja stabilizacija Jjjfj , ' komunisti so ugodno ocenili drugo sejo konference dokum tret^° SC^° konference ZKS in ugotovili, da sprejeti Ujjj ™enti obeh organov nalagajo organizacijam in posainez-V akcl/u^0 zgovornost pri uresničevanju. To se kaže tudi ■tov n r pr°gramih občinskih organizacij zveze komuni-lahko 3 renJskem- Po drugI strani pa smo na Gorenjskem njst mani zadovoljni z idejno in akcijsko enotnostjo komu- v Praksi. Sekretar S° bUc uSotovitve Sveta 7v medobčinskega ta vft-* Za GorcnJsko Polde- 8orenTifrja na nedavni va kVSJcega političnega akti- sta se je udeležila tu- di član predsedstva ZKJ in predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc. Po izredno objektivni uvod- ni oceni je razprava pokazala, da je političen položaj na Gorenjskem odvisen predvsem od gospodarskega, ki pa je že nekaj časa več ali manj negotov. Gorenjska se namreč upravičeno lahko šteje med tiste, ki so sledili stabilizacijski politiki. Zmanjšal se je obseg investicij, nepokritih investicij ni, osebni dohodki so na zmerni višini in ni izgub v gospodarstvu. Pp drugi strani pa se kaže velika nelikvidnost in iztrošenost 3,35 milijona za sanacijo V torek popoldne je bila v Radovljici skupna seja skupščine in poslovnega odbora občinskega sklada skupnih rezerv, kjer so razpravljali o Porabi lanskih sredstev in o Predvidenih sredstvih za letos. V občinski sklad skupnih rezerv v Radovljici se je lani nateklo od 2-odstotnega prispevka delovnih organizacij 1.42 milijona novih dinarjev, Vrnjenih posojil pa je bila za 690 °yu tisni* a; j . j/" j~ Ulia den^r- dlnariev. Del tega ?enaria so dobili kot poso-no Zapuže, veletrgo- vina Špecerija Bled za obrat Klavnico in Okovje Kamna gorica. Za letos predvidevajo, da se bo skladu nabralo 2,15 milijona dinarjev od prispevka delovnih organizacij in 1,20 milijona dinarjev od vrnjenih posojil. Čeprav še niso razpravljali in odločali, kako bodo razdeljevali ta sredstva, so ugotovili, da so že poslali prošnje veletrgovina Špecerija Bled za obrat Klavnico, Opekarna Dvorska vas, Obrtno gradbeno podjetje Bled in hotel Grad Podvin. Precej so na sestanku razpravljali o tistih podjetjih oziroma delovnih enotah, ki imajo sedež podjetja v drugi občini. Te delovne enote namreč sedaj ne plačujejo prispevka v sklad skupnih rezerv v radovljiški občini. Zato so predlagali občinski skupščini, naj to skuša v prihodnje urediti. Hkrati so menili, da bodo to vprašanje laže rešili, ko bo uveljavljen tisti del ustavnega dopolnila, ki govori o temeljnih organizacijah združenem dela. a. ž. Praksa škodljive naglice Naša podjetja so velikokrat premajhna za podvige v tujini Ni razloga, da bi v Slovenji zavirali' gospodarske Investicije, ker skoraj v vseh Poletjih, ki so se uveljavila v tujini, občutijo, da so za Večje poslovne podvige v tujini premajhni in prešibki. Jato bi bilo treba investicije •Večjemu usmerjati tako, da **e bi vlagali denarja v repre-^ntančne zidove, marveč v donosne industrijske panoge. * takšno politko bi podjetja Oo«egla večje proizvodne zmogljivosti in tako ustregla popraševanju v tujini. Takšno stališče, ki je bilo v sredo poudarjeno na tiskovni konferenci v republiški gospodarski zbornici, pa je upravičeno tudi zato, ker glede pokritja gospodarskih investicij v Sloveniji ni posebnih problemov, po drugi strani pa bo negospodarstvo še do polletja lahko poravnalo skoraj vse obveznosti do gospodarstva v naši republiki. CENJENI POTROŠNIKI! blagovnica mercator-ja v tržiču vam nudi v času od 8. do 17. aprila pri nakupu pohištva, gospodinjskih strojev gorenje, preprog, ob-w * log. zaves in lesten- NESm^T^aZZZ cev za gotovino poseb- ■^■erccStor ni 5% popust. Potrošniki, obiščite Blagovnico Merca-torja v Tržiču. nakup stanovanjskega pohištva odobravamo potrošniško posojilo do 10.000 din brez porokov z 20 % pologom in brezplačno dostavo na dom. Mercator v Tržiču vas pričakuje! Mercator IJJ7] Nezadovoljstvo je bilo izraženo na konferenci nad sedanjo prakso medrepubl:ških komitejev. Roki za usklajevanje stališč so namreč prekratki. Za to pa so deloma krivi tudi slovenski predstavniki v raznih medrepubliških komitejih, ker odločno ne zavrnejo sedanje prakse. Dogaja se namreč, da je v nekaj urah ali največ v treh dneh treba poskrbeti za konkretne ocene ln stališča. Razumljivo je, da v tako kratkem času ni moč ugotoviti, kaj mislijo o določenih novih ukrepih gospodarske organizacije. Celo osebno mnenje je včasih težko povedati. Skratka, priča smo praksi škodljive naglice, ki pa se ni začela šele pri delu medrepubliških komitejev, marveč, je bilo rečeno, se nam neznansko mudi že nekaj let. Prav to pa resno delo močno ovira. Na konferenci so bile pojasnjene tudi nekatere akcije, ki se jih loteva republiška gospodarska zbornica. Pripravljajo program o nadaljnjih integracijskih možnosti slovenskih podjetij s tujino, posebna služba bi se ukvarjala s pridobivanjem investicijskih kreditov iz tujine, nadalje se lotevajo študije o cenah, pripravljajo študijo o minulem delu in predlog Za kreditiranje proizvodnje in prodaje domače opreme. a. 2. nekaterih panog (tekstil, obutev, kovinska industrija itd). 2e lep čas znašajo terjatve gorenjskega gospodarstva 600 do 700 milijonov več kot je dolg, trenutno pa samo kranjskemu gospodarstvu kupci dolgujejo 650 milijonov več kot je njihov dolg do drugih. Ob vsem tem zadnje čase lahko opažamo vse večjo zaprtost jugoslovanskega trga, ki je do neke mere tudi posledica prepočasnega uresničevanja ustavnih dopolnil. Podatek, da je stopnja izkoriščenosti delovnih priprav v nekaterih panogah že skoraj 80 odstotna, ponovno opozarja na 1965. leta dano obljubo, ko je bilo rečeno, da je stari industriji treba omogočiti normalno rast. Ko so govorili o večstranski poravnavi oziroma kompenzaciji, so ugotovili, da so tukaj sankcije države preveč mile. Podjetjem z več sto starimi milijoni dinarjev dolga se namreč splača, da dolg ne prijavijo, in tvegajo za to dodatnih 5 milijonov starih dinarjev kazni. Razrešitev teh in še vrste drugih vprašanj bi morala biti prvenstvena naloga tudi zveze komunistov (oziroma članov), kot nosilke razvoja delavskega razreda. In prav na tem področju se kaže Še ena zelo pomembna naloga organizacije zveze komunistov. Ne le na terenu, tudi v delovnih organizacijah je treba povečati oziroma okrepiti organizacijo, kajti pet ali šest članov organizacije zveze ko-mumstov v 500- ali več čl m-skem kolektivu ima realno vzeto dokaj majhne možnosti za uresničevanje osnovnega načela organizacije ZK. Stane Kavčič je v razpravi dejal, da podobno kot na Gorenjskem razmišljajo tudi v drugih krajih v Sloveniji in v vodstvu republ;ke. Spoštovati moramo stališča in programe, ki so dobri. In letos moramo uresničiti vsaj del tistega, kar smo zapisali o stabilizaciji. Prav zato nikomur ne sme biti žal, če spoštuje načela stabilizacije in jih tudi dosledno uresničuje. Osnovno, kar nas čaka v vsej državi je, da prenehamo z gesli, da začnemo uresničevati tisto, kar smo zapisali v programe, ker se sicer lahko zgodi, da se bo spet ponovilo leto 1971. če smo se namreč odločili za trdnejšo stabilizacijo, potem moramo vedeti, da se srečujemo s tremi stvarmi: z zmanjšano rastjo, zmernim odpiranjem delovnih mest in tudi lahko z odpuščanjem delavcev. Pri vsem tem pa pa bo v perspektivi najbrž potreben neki kompromis med stabilnostjo in rastjo gospodarstva in zato ni treba biti malodušon. Skratka, odločili se bomo morali za nekoliko nižjo rast in za nekaj večjo stabilizacijo. A. Žalar ta teden Drago seme Domače seme visokohi-bridne koruze je doseglo naravnost fantastično ceno na trgu — tisoč dinarjev za kilogram več kot navadno seme. Popraševa-nje po njem pa je tolikšno, da bi lahko takoj prodali 300 vagonov semena, pravi direktor seine-narskega podjetja Agro-kop. 10 odstotkov Zaradi neugodnih vremenskih razmer pozimi in v začetku pomladi je bilo uničenih okrog 10 odstotkov posejane pšenice v Vojvodini, vzhodni Slavoniji in v Pomoravju. Kmetovalci so njive preorali in zemljo pripravili za druge poljščine. Posojilo V Dubrovniku so se začela pogajanja med delegacijo mednarodne banke za obnovo in ra:.voj iz V/ashingtona in jugoslovansko delegacijo. Če bodo pogajanja uspela, bo mednarodna banka odobrita posojilo za gradnjo osnovnega 380-kilovottnega daljnovodnega omrežja v naši drlavi. Traktorji v Alžir Kruševska industrija kmetijskih in gradbenih strojev 14. oktobar je sklenila z cliirskitn ministrstvom za kmetijstvo'' nov 'sporazum o izvozu 302 traktorjev-goseničar-jcv. Vrednost sporazuma znaša 2,4 milijona dolarjev. Cene V prvem četrtletju letos so se cene v prodaji na drobno zvišale za 1,3 odstotka v primerjavi z 31. decembrom lani. Glede na letošnjo resolucijo o gospodarski politiki, da se bodo cene zvišale za okrog 5 odstotkov, je takšno zvišanje sprejemljivo. Olajšava Zvezni izvršni svet je dopolnil sklep o pogojih za uvoz iz tujine. Predpisat je olajšave za uvoz drobne kmetijske mehanizacije in orodja za osebno delo. Tekma Vrednost izvoza je v prvih treh mesecih letos po nepopolnih podatkih znašala 8 milijard 360 milijonov dinarjev ali za 23 odstotkov več kot v prvem četrtletju lani. Uvozili pa smo za 11 milijard 950 milijonov dinarjev ali za 12 odstotkov manj kot lani ta čas. Davčne olajšave v jeseniški občini Z ustavnimi dopolnili republike in pokrajine samostojno določajo sistem, vrsto ln vire dohodkov ter davkov, ki jih plačujejo organizacije združenega dela in občani. Z zakonom o davkih občanov republike same oblikujejo svojo davčno politiko tako, kot najbolj ustreza njenim Interesom in njenim možnostim. Republiški zakon o davkih občanov prevzema iz dosedanjega sistema davčne politike najbolj pozitivna določila obenem pa ga dopolnjuje in razvija. Predvsem občinam daje izredno važno mesto. Enotno sicer ureja vsa vprašanja, ki so sistematskega pomena, vendar pa daje pooblastila posameznim občinam, da samostojno vodijo svojo davčno politiko in pri tem upoštevajo značilnosti svojega območja z raznimi olajšavami, oprostitvami in drugimi ukrepi. Poleg olajšav, ki jih zakon že priznava kot: davčna olajšava za tiste, ki preživljajo ne dole t ne otroke in za delo nezmožne člane, znižanje davka zaradi izdatka zdrav- Samopostrežna restavracija na Trati Na Trati nastaja industrijsko središče Škofje Loke. Zato je delovna enota Ljudske kuhinje Škofja Loka predlagala, da bi zgradili samopostrežno restavracijo v tem delu mesta. V njej bi kuhali malice za vse kolektive in šole ter vrtce. Pripravljali bi tudi kosila in večerje. Restavracija naj bi imela 120 do 150' sedežev, grajena pa bi bila tako, da bi jo po potrebi lahko povečali za 50 ali 60 sedežev. Neposredno ob restavraciji je predvidena kuhinja, v kateri bi lahko skuhali 2000 do 2500 obrokov, ki bi jih vozili v posamezna podjetja. V okviru samopostrežne restavracije bi posloval tudi bife. Po predračunih bo gradnja restavracije na Trati veljala okrog 2 milijona dinarjev. Nekaj denarja je zbrala Ljudska kuhinja sama, ostalo pa naj bi prispevale delovne organizacije. -Ib Zaradi slabega vremena manj pšenice Zvezni hidrometeorološki zavod predvideva, da so neugodne zimske vremenske razmere uničile posejano pšenico na približno desetih odstotkih površin. Pšenica je najbolj prizadeta v Vojvodini, v vzhodni Slavoniji in Pomoravju. Zato kmetje njive ponovno orjejo ter sejejo druge poljščine. Zima tudi gorenjskim pridelovalcem pšenice ni prizanesla. Pravijo, da je marsikje uničila tudi 30 odstotkov posevka. Kjer pšenica ni tako prizadeta, jo kmetje dognoju-jejo in pospešujejo rast, kjer pa to ni mogoče, sejejo predvsem pivovarn i ški jari ječmen. -jk ljenja družinskih članov ali zaradi izdatkov za pogreb družinskih članov ter za učence v gospodarstvu, v jeseniški občini priznavajo posebne olajšave pri odmeri davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. O novih odlokih so predhodno razpravljali ne le v okviru strokovnih služb gorenjskih občin, temveč tudi na sestanku strokovnih služb ln na sestanku s predstavniki jeseniških obrtnikov. Poleg drugega so z odlokom sklenili, da bodo nudili posebne davčne olajšave obrtnikom, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo v dejavnostih, ki jih določi občinska skupščina. Razen tega bodo znižali davek v deficitarnih strokah ln obrtnih storitvenih dejavnostih z namenom, da pospešijo razvoj zasebne obrti. Pri odmeri davka bodo upoštevali vrsto dejavnosti, lokacijo obrtne dejavnosti, starost in vse drugo, kar vpliva na ustvarjanje osebnega dohodka. Posebne olajšave bodo priznali obrtnikom — borcem pod pogojem, da opravljajo dejavnost brez tuje delovne sile. Manj davka bodo plačevali tudi tisti obrtniki, ki so šele začeli s svojo dejavnostjo itd. Na Jesenicah tako znaša znižanje obdavčitve dohodkov od obrti ln drugih gospodarskih dejavnosti v primerjavi z letom 1970 približno 30 odstotkov. Z odlokom so davka od kmetijstva oproščeni kmetje, ki prebivajo v višinskih krajih, če njihov skupni katastrski dohodek ne presega 3000 dinarjev. Taki kraji so v jeseniški občini Kočna, Planina, Prihodi, Javorniški rovt, Srednji vrh, Zgornja Radov-na in Piavški Rovt. D. S. Ceste, projekt Gornji Jadran in šole V radovljiški občini pravkar pripravljajo programe o ob; novi in financiranju ceste v Kamni gorici. V Kamni gofld nameravajo urediti obvoznico, zaradi katere bo prišlo do ne* katerih sprememb v ureditvi naselja. Predvidevajo, da bodo obvoznico, ki bo močno razbremenila sedanje ozko grlo V Kamni gorici, začeli graditi še letos. Se letos pa upajo da bodo začeli asfaltirati tudi cesto dO Zatrnika. Z ureditvijo zimskega rekreacijskega središča D* Zatrniku bo namreč ta cesta precej obremenjena, te v letošnjih zimskih mesecih se je pokazalo, da makadamska ureditev ceste ne bo dolgo vzdržala. Prav tako se v Radovljici zavzemajo, da bi čimprej prišlo do razgovorov med tolminsko, škofjeloško, jeseniško in radovljiško občino o ureditvi cestnega prehoda iz Bohinja »n Škofje Loke na Primorsko. Med pomembnejšimi deli na cestah v občini pa je treba omeniti še priprave na asfaltiranje ceste od stare gorenjsk0 ceste na Posavcu do Ljubnega. Na občini podpirajo prizadevanje krajevne skupnosti Ljubno, saj bo po asfaltiranju tega cestnega odseka vas Ljubno z okolico veliko pridobila pri ur*" ditvi in nadaljnjem razvoju. 2e prihodnji teden nameravajo v Radovljici pripraviti širšp razpravo o projektu Gornji Jadran, ki se nanaša na Bohin>-Ker je Bohinj zaradi različnih vzrokov dokaj občutljivo P°d* ročje, nameravajo na to razpravo povabiti tudi strokovnjak* iz republike. Po tej razpravi bodo o projektu razpravljali *e v Bohinju, nazadnje pa ga bo potrdila še občinska skupščin*' Že sedaj v občini opozarjajo, naj podjetja v Bohinju začnO čimprej pripravljati dokumentacijo o postopnem uresničev3' nju projekta. Stališče občine je tudi, da pri uresničevani11 projekta ne bodo nikomur zapirali vrat. In še beseda, dve o gradnji šol. Gradnja radovljiške j blejske šole poteka normalno, tako da bosta šoli gotovi <• začetka prihodnjega šolskega leta. Čeprav imajo zaradi po dr žitev še nekaj težav s sredstvi, so prepričani, da jih D°^.s rešili. Trenutno si tudi prizadevajo, da bi še letos pripravi vse potrebno za začetek gradnje osnovne šole v C juni31j šola v Bohinjski Bistrici pa bo do konca leta kot kaže P° streho. a. t- Vodstvo poklicne in reševalne čete jeseniške Železarne je v sodelovanju s kadrovskim sektorjem železarne pripravilo tečaj za kvalifikacijo poklicni gasilec, ki ga je uspešno opravilo 41 kandidatov. — Foto: B. Blenkuš Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih parcel na KLANCU v Kranju 1. za gradnjo 1 enonadstropne hiše za gradnjo 2 krajnih vrstnih hiš za gradnjo 1 srednje vistne hiše za gradnjo 3 hišnih enet v dvojčkih 2. Za stanovanjske hiše so predvidene parcele s površino od 312 do 505 ma. 3. Izklicna cena zemljišča in priprave zemljišča Jc 60,00 din za 1 m2 zemljišča. ' V ceni zemljišča in priprave zemljišča so zajeti predvsem stroški odškodnine za zemljišče, stroški odškodnine za naprave in nasade na zemljišču in stroški odškodnine za cestne in javne površine. 4. Celotni znesek za stroške priprave zemljišča in odškodnino za zemljišče je treba plačati v 30 dneh P° podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. 5. Varščina je 3.000,00 din. 6. Rok za predložitev pismenih ponudb je 24. 4. 1972 do 12. ure. Na ovojnico napišite »Oddaja zemljišča na Klancu — ne odpiraj!« Prednost pri izbiri parcel? ima, kdor ponudi več kot jc i/klicna cona. Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na voljo v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. nadstropje, soba št. 4, v ponedeljek od 9. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure. Komisija za volitve in Imenovanja SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje na Podlagi zakona o srednjem šolstvu (Uradni Ust SRS, it. 18/67 ln 20/70), zakona o osnovni šoli (Uradni Ust SRS, št. 9/68 in 14/69), zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni Ust SRS, St. 5/68 2°/70), zakona o glasbenih šolah (Uradni Ust SRS, 5t. 17/71) ter zakona o vzgojno-Vs»rstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni Ust SRS, št. 28/71) ravnatelje slednjih šol in VVZ: 1. Ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, 2. Poklicne šole Kranj, 3. Šolskega centra za blagovni promet Kranj, 4. Glasbene šole Kranj, 5. Osnovne šole Stane Žagar Kranj, 6. Osnovne šole Stanko Mlakar Šenčur, 7. Posebne osnovne šole Kr?.nj, 8. Vzgojno varstvenega zavoda Golnik POGOJI: Pod L: učitelj srednje šole, visoka izobrazba, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit; P°d 2. ln 3.: učitelj srednje šole, najmanj višja izobrazba, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit; Pod 4.: učitelj glasbene šole z dovršeno glasbeno akademijo, vsaj 5 let prakse v glasbeno-vzgojncm delu ter opravljen strokovni izpit; P°d 5. in 6.: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko šolo, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit; P°d 7.: ortopcdagog ali defektolog z višjo aH visoko izobrazbo, najmanj 5 let ustrezne prakse in opravljen strokovni izpit; Pod 8.: vzgojitelj z dokončano vzgojiteljsko šolo, vsaj pet let vzgojno varstvene prakse ter opravljen strokovni izpit. ^°leg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno politične kvalitete.1 Ko« za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene prošnje, kolkovane z 2,00 din, življenjepis z opisom dosedanjega službovanja, šolsko spričevalo, potrdilo o sedanji zaposlitvi, potrdilo 0 nckaznovanju ln da ni v preiskavi ter potrdilo o opravljenem strokovnem Izpitu na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, 64000 Kranj, Tr8 revolucije 1. Delavska univerza TOMO BREJC K^ANJ °bvešča, da se, bo začel začetni šivalni teeaj v ponedeljek, 10. aprila, ob uri v delavskem domu Kranj, vhod 4. Toča j ko za stalno delovno razmerje sprejme delovna skupnost Restavracija Park Kranj. Informacije in prošnje pošljite na gornji naslov Razpisna komisija LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV ŠKOFJA LOKA na podlagi določil 46. čl. statuta podjetje ponovno razpisuje prosto delovno mesto sekretarja podjetja Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo pravno fakulteto, predvsem gospodarsko, pravna usmeritev s 4-letno uspešno prakso v gospodarstvu, — zaželeno znanje enega svetovnega j.zika. Kandidati morajo predložiti ustrezna formalna dokazila. Uspešnost dosedanjega dela naj dokaže s pismeno navedbo rezultatov, ki so jih dosegli (npr. uvedba modernih metod poslovanja, dvig produktivnosti, uspešno vodenje pravnih zadev, smotrna ureditev interne zakonodaje, zadovoljivo operativno vodenje itd.). Kandidati naj predlože tudi svoj koncept nadaljnjega razvoja službe Komisija si pridržuje pravico predhodnega preizkusa znanja kandidatov. Pismene vloge s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialna služba podjetja LTH 15 dni po objavi razpisa. Nadalje podjetje LTH sprejme: vodjo priprave nabave Pogoj: višješolska izobrazba ustrezne smeri z nekajletno uspešno prakso na enakih ali podobnih delovnih mestih; tajnico glavnega direktorja Pogoj: popolna srednja šola z znanjem strojepisja, zaželeno delno obvladanje angleškega jezika; več kvalificiranih električarjev Pogoj: zaključena poklicna šoia z izpitom za elek-tričarja, po možnosti nekaj let prakse; več delavcev in delavk za priučitev na delovnih mestih pri izdelavi hladilnega pohištva; več delavcev (nad 18 let) za priučitev na efelovnih mestih v livarni. Ponudbe na razglašena delovna mesta sprejema kadrovsko socialna služba LM1 do zasedbe delovnih mest, ponudbe za TAJNICO glavnega direktorja pa sprejema kadrovsko socialna služba LTR 10 dni od dneva razglasa Pod tanko lupino skrivajo dobro srce Kako hitro smo pripravljeni obsoditi dejanja tujega otroka. Le redko ob tem pomislimo, kaj dela naš, ko nas ni doma in le malokdo podvomi o svojih vzgojnih metodah. Ne razmišljamo, takoj obsodimo ln nI nam mar, da smo marsikomu storili krivico. Mlad človek, ki se Je znašel v vzgojnem domu, Je za nas pokvarjen, človek, ki si bo težko pridobil mesto v družbi. Obsojamo ga, čeprav bi morali Iskati krivdo med nami — odraslimi — le ml smo ga s svojimi ravnanji, nepriza-detostjo aH okrutnostjo, s prehitrim obsojanjem ln brez posluha za mlado dušo, pripeljali na stransko pot. V nekem vzgojnem domu so pred dnevi pisali mladi ljudje šolske naloge o svojem domu, o svojih starših, o slovesu od doma. Njihove izpovedi so odkritosrčne, brez olepšavanj in laži. Napisali so, kar so doživeli in s tem nehote in odkrito Obsodili razmere, v katerih so živeli. Slovo »Težko sem se poslavljala od tistih, ki sem jih imela rada. Velikokrat me je ie pretreslo hudo in nepričakovano slovo. Od žalosti sem hotela pobegniti kam daleč, proč od vseh ljudi. Tekli so dnevi in bližalo se je moje slovo. Z menoj so biti vsi tako prijazni, kajti tudi oni so se bali tistega trenutka, ko me bodo odpeljali čisto tuji ljudje v neznani kraj. Kadar sem slišala besedo zavod, sem bila čisto iz sebe. Jokaje sem prosila, naj me ne dajo v zavod, ker sem si ga predstavljala kot največje trpljenje na svetu. Premišljevala sem o begu, samomoru in še veliko drugih neprijetnih stvareh. Mislila sem, da tisti, ki so me poslali v zavod, ne poznajo trpljenja. Nisem vedela, kje je zavod. Ljudje, ki sem jih prosila za pomoč, so se čudili. Zanje to ni bil vzgojni zavod, ampak poboljševalni-ca...« Moji starši »Starše imam zelo rad, a jih ne spoštujem. Oče in mama sta se ločila. Seveda skrbi zame mama, a imam tudi očeta rad. Odločil sem se, da bom mamo odslej bolj spoštoval. Ne vem, kako bom vzdržal, če mi bo mama umr- Čeprav smo ob novicah o nesrečah v gorah prepolni pohval in zahval našim gorskim reševalcem, pa vse premalo poznamo in po mnenju reševalcev tudi premalo cenimo in spoštujemo njihovo delo. Naš odnos do njihovega dela ne nazadnje prikazujemo v majhnih dotacijah gorskim reševalnim službam, katerih člani popolnoma prostovoljno opravljajo svoje humano poslanstvo. Čeprav si zaradi majhnih dotacij ne morejo nabavljati najsodobnejše opreme, pa so dobri, spretni in požrtvovalni in kot taki znani nam in zunaj meja. In zaradi tega smo nanje lahko toliko bolj ponosni, ponosni in prepričani, da so to ljudje pogumnega in plemenitega srca in misli. Ob letošnji 60-letnici Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije smo se pogovarjali z načelnikom jeseniške GRS Ludvikom Zalo-karjem, ki vodi že osem let eno najstarejših gorskih reševalnih postaj v Sloveniji. »Jeseniška gorska reševalna postaja jc nedvomno najstarejša v Sloveniji, saj jc načrtno razvijala gorsko reševalno službo v zgornji savski dolini vse od leta 1929 dalje. Gorsko reševalno službo so ustanovili 1912. leta pri osrednjem Slovenskem planinskem društvu na pobudo dr. Demšarja, dr. Tičarja in dr. Stoj-ca, ki so tedaj službovah v Kranjski gori. Tedaj je bila osrednja reševalna postaja za postaje v Kranjski gori in Mojstrani na Jesenicah. Prav te postaje so bile osnova za tedanje reševalne postaje za gorenjsko področje Julijskih Alp in Karavank. Delovale so med drugo svetovno vojno, po vojni pa je bila na Jesenicah centrala gorske reševalne službe za Slovenijo in je delovala tja do 1952. leta. Po tem letu so gorsko reševalno službo reorganizirali in so ustanovili in postavili postaje na raznih področjih po Sloveniji. SAMOSTOJNI ODSEK VODNIKOV LAVINSKIH PSOV Jeseniška postaja je ena najbolj množičnih v Sloveniji, saj šteje 42 članov. V okviru postaje pa deluje tudi samostojni odsek vodnikov lavinskih psov, ki obstaja že 14 let. Prav na Jesenicah se je porodila zamisel o lavinski službi. Skupina je izurjena za iskanje ponesrečen- la. To bom zelo težko prenesel. Tudi oče mi kupi vse, kar si zaželim, a jima tega ne vrnem. Seveda bi jima lahko vrnil s šolskim uspehom in vedenjem. Sestro in njeno družino imam tudi zelo rad, posebno moja dva nečaka. Jaz in moji najdražji se včasih dobro razumemo, včasih pa se tudi zelo skregamo. Če se kregamo, jim rečem vse grde stvari, ki jih poznam, mama pa mi pomaga kolikor more. Najbolj pa trpim, kadar se z matno kregava zaradi očeta ... Moja največja želja je, da bi bili nekoč spet vsi skupaj in da bi se dobro razumeli.« • • • »Ko sem bil doma, sem bil vedno vesel. V šolo nisem redno hodil. Doma sem namreč s kmetov, kjer je vedno dosti dela, posebno takrat, ko so zrela jabolka. Nimam očeta, zato so vsake delovne roke dobrodošle. Če sem doma nagajal, sem jih pošteno skupil. Nekoč sem pobegnil k teti. Iskali so me in ko so me našli, so me pripeljali do-mov. Bil sem tako tepen z žico, da sem videl zvezde ...« c • • »Doma so me imeli zelo radi. Ugodili so mi vsako željo. Ko sem prosil očeta in mamo, naj me še ne dajo v šolo, sta ugodila tudi tej moji prošnji. Ko sem začel hoditi v šolo, sem začel krasti. Mama me je od tedaj vedno pretepala, pa tudi oče je pogosto vzel pas v roke. Začel sem kaditi, zato me je tudi tovarišica zasovražila. Leta so tekla, jaz pa sem vedno bolj kradel. Oče je pogosto rekel, da bom že še videl, kam me bo pripeljalo takšno življenje . ..« • • • »Velikokrat berem v časopisih članke o starših in njihovih otrocih. Večkrat se tudi spomnim otrok, ki so brez staršev, čeprav tudi moje življenje ni tako kot bi moralo biti. Spominjam se, kako so me starši sovražili. Bila sem pri vsem prikrajšana. Vse, kar so imeli, je šlo za' brata in sestro. Večkrat sem hotela pobegniti od doma in mislila sem na samomor. Nekega jutra sem vstala vsa pretresena. Po glavi so mi rojile čudne misli. Kar naenkrat se pred mano pojavi mami. Vprašala me je, zakaj jočem. pogumnih cev v plazovih in uspešno deluje. Šteje 9 vodnikov z njihovimi varovanci. To je edini tovrstni odsek v Sloveniji, saj imajo pri drugih postajah GRS le posamezne vodnike. Znanje si pridobivajo na posebnih tečajih in vajah, opraviti morajo obvezen izpit iz tehnike reševanja in prve pomoči. Vsako leto se preizkusijo na republiškem tečaju, ki ga organizira naša postaja. Udeležujejo se tudi mednarodnih tečajev, kjer izmenjavajo izkušnje in polagajo neobvezne izpite. Pri tem ne zaostajajo za drugimi, saj so vedno uspešni. Odsek z vso prizadevnostjo vodi že vrsto let Zvone Ažman. PREŠIBKE DOTACIJE Člani naše GRS so stari, izkušeni reševalci, precej pa Je tudi mladih, ki jih sprejemamo po obveznih izpitih in predavanjih. Naši mladi člani Alpinističnega odseka, ki imajo voljo in veselje do reševanja v gorah, morajo opraviti dveletno preizkušnjo in prikazati tehnično usposobljenost (tehniko in prvo pomoč). Za svoje delo ne prejemajo plačila, nagrajeni so le z osebnim zadovoljstvom in uspehi. Dotacije, ki jih delimo z vsemi štirimi postajami v občini, so prešibke da bi si lahko nabavili moderno opremo — posebno osebno opremo za težke zimske vzpone! Pri nabavi opreme smo vezani na uvoz, ker domači proizvajalci opreme za gorske reševalec ne izdelujejo. Osebno menim, da bi morali začeti z rednim financiranjem vseh GRS v Sloveniji. USPEŠNO SODELOVANJE Ne udeležujemo pa se le vseh večjih vzponov, množičnih pohodov v naše gore, temveč skrbimo za redno reševalno službo na vseh smučiščih Viatorja, poslovne enote Jesenice in na Vršiču. O nesrečah nas obveščajo oskrbniki v planinskih postojankah, uspešno pa v primerih nesreč sodelujemo s postajo milice na Jesenicah in UJV Kranj. Ko bomo dobili nov helikopter, bo naše delo lažje in bolj učinkovito, sedanji ima premajhne zmogljivosti. Ob letošnji 60-letnici nameravamo na Jesenicah organizirati srečanje veteranov, ki delujejo v naši gorski reševalni službi vse od ustanovitve, pripravili pa bomo tudi manjšo razstavo.« Nisem ji hotela povedati, j ti prepričana san bila'.f u ne bo pomagata. Odsia i. proč. Nekaj sem zavp«a- J spominjam se, kaj. y :$ed je mama povedala, da n £j njena prava hči in da le moja mačeha .. .« • • • »Bilo nas je pet in vali smo v veliki stan „ Živeli smo revno, ker le A plačo zapit in je mati niorj skrbeti za tri otroke. Oce i je doma pogosto pretep0 - ^ sem bil star tri leta, nu le . . - uit ki fant dal igračo. — verjel in je mislil, da sem ukradel. Neusmiljeno rne£ pretepel s kablom. Inifl vedno zelo tnalo igrač tn vival o Oče mi A0\ karij, zato nisem ulj* dobrotah, ki jih imajo -otroci. Oče je pogosto P/ jal pijan domov in tedaj bil vedno žalosten, ker )f P tepal mamo. Ko sem bu !L komaj šest let, me ie P dala v zavod. Tudi zdaj nl5^ doma, ker se bojim oČet&- ^ slim pa, da bom kmalUvef svojem pravem, domu Za no.« Če bi bil neviden »| »Če bi bil neviden, bi JJJ svojo tolpo. Bil bi g°s?00h sveta in bi s svojo m°^.°,jji3 krival planete. V sebi bi ^ moč, kot je nima noben vek. Pustošil bi po bog« . mestih in pobiral dena< zlato. Maščeval bi se *s tistim, ki so mi kaj narea Bil bi bogat človek. VW J se na izlet na Luno in ^ Mars. Imel bi svoje ladje, ' tala, vlake, kino tn druge*1 like stvari. Za ženo bi najlepše dekle. Če bi nte J tel kdo ubiti, kot se zgodilo, bi ga sam ul... pa bi ga tudi spustil Tiji »A ga, ki me je hotel z nole; pa bi poslal na elektr11 stol...« • • • »Mnogokrat sem te Pre Sijevala, kaj bi bila, *e bila nevidna. Največkrat » na to pomislila v težkih, nutkih. V nevidnosti bt fjs magala ljudem. Podne?1 1 lagala ljude ponoči bi storila kaj ga. Kako bi bila ponos , dob* pa! Ali bi delala samo dQbL, Ne bi! Nasprotno, celo yel slabega. Pri delu bi tfU<*j pokvarila vse, kar so sku ^ narediti. Tudi takšna bt Z la biti.« Prezaposlenost staršev, P[£ majhna skrb za otroke« Pjjj sebno premalo pozor^ Z odraščajoči mladini, ne»P°$ zumi med zakoncema, » ^ ve, alkohol, vse to so »av3 ^ zmote In napake odraslih* C pijo pa otroci in ko prid* katastrofe, ko otrok ne v* več doma, ko začne V°sit'^t po tuji lastnini, ko v» * več v šolo, Je on krivec. In tedaj pokažemo naflJ' Čeprav se pod tan*0j!j< no neprilagojenosti ** dobro srce, ki ne pozo8 L. Boga'w Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ sprejme v redno delovno razmerje vodjo prodajalne v Zg. Dupljah ^°goJ: K.V prodajalec z nekaj let prakse. Nastop ]a takoj. OD po pravilniku. Prijave sprejema Piošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11/1. Razpisna komisija ZAVODA ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO — KRANJ na podlagi 53. člena statuta zavoda razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija) kandidati morajo za to delovno mesto poleg sploš-In spolnjevati Se enega od naslednjih pogojev: *• da ima višjo strokovno izobrazbo in 3 leta prakse na odgovornejših delovnih mestih; • da ima srednje strokovno izobrazbo in 5 let prakse na odgovornejših delovnih mestih. ■J* za sprejem pismene prijave s predloženimi Jjokazili, da so Izpolnjeni razpisni pogoji Je 15 dni °°- dneva objave na Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska c.4 z označbo >za ra*Pisno komisijo«. Takoj sprejmemo DE PEKARNA KRANJ za nedoločen čas dva mlada, močna fanta na delovno mesto ■— transportni delavec v skladišču Kranj. Oseb yscbni dohodek po pravilniku. Javite se v skladišču ^anj, Stara cesta 1. Snažilko za vzdrževanje čistoče manjših prostorov raznašalca — (KO) za dostavo časopisa DELO naročnikom v Skorji Loki in raznašalca — (KO) za dostavo časopisa DELO naročnikom v Kranju sprejmemo takoj. R aznašakem (— kam) nudimo izreden zaslužek. J^Uave sprejema podružnica CGP DELO Kranj, broška 16, telefon 21-280, Podjetje VARNOST Izpostava Kranj razglaša 8 prostih mest VRATARJEV — ČUVAJEV za delovna mesta Brnik in Kranj. Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju je treba dostaviti izpostavi v Kranju, Koroška 17. OBIŠČITE dancing v Hotelu CREINA, Kranj 3dprt je vsak petek in soboto od 22. do 2. ure ter nedeljo od 18. do 22. ure. Igra orkester UTRINKI. ŽELITE VEDNO UREJENO PRIČESKO? Obiščite frizerski salon v Hotelu CREINA, Kranj Na zalogi imamo najmodernejše lasulje Julija, Vesna ter Klavdija, šati-rane in melirane, vse lasne dodatke ter moške lasulje Romeo. Salon je odprt od 6. do 20. ure. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KK\.\J, obrat Kmetijstvo PRODAJA SILAŽO na delovišču Šenčur Informacije vsak dan od 7. do 9. ure. ju b i 1 e jna mešan i ca 9 9 w fr^l šPEcerina ©©©© (15) NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU OPOZORILO LASTNIKOM GOZDOV! Gozdno gospodarstvo Kranj opozarja vse lastnike gozdov, ki imajo gazdove v občini Kranj, Škof j a Loka in Tržič, da takoj, najkasneje pa do 21. aprila 1972 posekajo in izdelajo vse močno polomljeno drevje iglavcev (od snega in vetra). V primeru, da to drevje še ni odkaza-no, naj obvestijo gozdarje, ki bodo po sečnji označili panje, vnesli v evidenco podatke o številu, premeru v prsni višini in drevesni vrsti posekanih dreves. Gozdno gospodarstvo Kranj ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ V ZP ISKRA KRANJ razglaša prosto delovno mesto vodje tehnološke priprave dela v obratu mehanizmov v Lipnici Pogoji: diplomiran strojni inženir s 4-letno prakso. Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 15. aprila na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj — Kadrovski oddelek — 64000 Kranj, Savska loka 4. Na podlagi pravil TD Bohinj, pravilnika delovne skupnosti TD Bohinj in sklepa upravnega odbora TD Bohinj z dne 30. marca 1972 objavljamo razpis za naslednja prosta delovna mesta: 1. računovodje za TD Bohinj Pogoji: srednješolska izobrazba s 3-letno prakso ali nižješolska izobra/.ba z 10-letno prakso na podobnih delovnih mestih; 2. receptorja za Turistbiro Bohinj Pogoji: srednješolska izobrazba s 3-letno prakso v gostinsko-turistični stroki ali na podobnem delovnem mestu z obveznim znanjem nemškega jezika, ali nižješolska izobrazba z 10-letno prakso v gostinsko-turistični stroki z obveznim znanjem nemškega jezika;' 3. prodajalca za trgovino spominkov v poslovnem centru Bohinjsko jezero Pogoji: dokončana šola za trgovske delavce ali njej podobna s 3-letno prakso. Zaželeno znanje nemškega jezika; 4. skladiščnika za vodenje skladišča pri TD Bohinj Pogoji: poznavanje opravljanja te službe in obvladanje strojepisja, skrajšani delovni čas. Vsa delovna mesta so prosta za nedoločen čas, stalna zaposlitev. Zasedba je možna in zaželena takoj. Osebni dohodki po pravilniku in dogovoru. Pismene prijave sprejema tajništvo Turističnega društva Bohinj do zasedbe prostih delovnih mest. črno barvani halštatski obredni vazi s pokrovom. Na trebuhu sta s plitvim žlebljenjem okrašeni z valovnico in s sončnimi simboli — svastikaml. Višina 30 cm. — Foto: Dolenjski muzej, Novo mesto ina Novega mesta Ob razstavi Dolenjskega muzeja v Prešernovi hiši Obsežno arheološko raziskovanje v Novem mestu v zadnjih letih je dalo veliko odličnih arheoloških najdb, ki po svoji lepoti, znanstveni vrednosti in pomenu presegajo krajevni in slovenski okvir. Izkopavanje halštat-skih gomil je obogatilo našo prazgodovinsko dediščino z lepimi keramičnimi posoda- črno barvan halštatski obredni pivski škorenjček iz gline. — Foto: Dolenjski muzej Novo mesto. mi, nakitom iz brona, jantar« ja in stekla ter precej pomnožilo število likovno okrašenih bronastih veder (situl). Izbor fotografij prazgodovinskih najdb iz Novega mesta, ki so na ogled v Prešernovi hiši, seveda ne more pričarati vtisa, ki ga dajo le izvirni predmeti. Novo mesto sodi med tista mesta, ki so zelo bogata z arheološkimi najdbami. Področje mesta je bilo nepretrgoma naseljeno od pozne bronaste dobe (od 1. 1000 pr. n. št.) pa do kasne antike (400 let po n. št.). Najštevilnejše in najdragocenejše pa so najdbe iz starejše železne (halštatske) dobe (800—300 let pr. n. št.), ko je bilo Novo mesto pomembno središče halštatske kulture in civilizacije. Še danes dobro vidna utrjena prazgodovinska na- selbina-gradišče je bilo zgrajeno na Marofu v izmeri 250 X 100 m, grobišča staroselcev pa so bila urejena na več mestih. Največje grobišče halštatskih Ilirov in kasnejših Keltov (od 250 let pr. n. št.) je bilo na desnem bregu Krke, na Znančevih njivah. Na tem manjšem območju so bile med leti 1967 do 1970 izkopane štiri velike rodovne gomile premera do 30 m in ob njih še obsežno piano keltsko grobišče. V gomilah so pokopavali svoje rajne Iliri v 5. in 4. stol. pr. h. št., keltski žarni grobovi pa sodijo v čas 3. in 2. stol. pr. n. št. V rodovnih gomilah je bilo odkritih nekaj izredno bogatih »knežjih« skeletnih grobov, ki jih odlikujejo številni pridatki, ki so bili del osebne opreme in bogatega nakita. V teh grobovih prazgodovinskih plemenskih aristokratov je bilo odkrito na primer: dve bronasti čeladi, šest (!) figuralno okrašenih situl, narebrena cista, zlati diadem in veliko lepega nakita ter keramičnih posod. Iz tehničnih razlogov smo na razstavi lahko pokazali le del bogatih novomeških najdb, ki pa vendarle dajejo določeno predstavo in vtis o življenju Ilirov na področju Novega mesta v drugi polovici prvega tisočletja pred našim štetjem. Tone Knez V. medklubsk amaters Od 21. do 23. aprila bo v delavskem domu pri Jelenu Jta Jesenicah V. medklubski eslival amaterskega filma, ki ga pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Jesenice Franca žvana organizira filmska skupina Odeon Jesenice. Poleg republiškega in zveznega festivala amaterskih filmov prirejajo medklubske festivale amaterskega filma razen na Jesenicah še v Som-boru, Pulju in Novem Sa:"u. Jeseniški medklubski festival amaterskega filma, ki ga že več let prizadevno in uspešno organizira filmska skupina Odeon Jesenice, bo letos prerasel okvire jugoslovanskega medklubskega festivala amaterskega filma in postal mednarodnega pomena, saj letos na njem sodelujejo s svojimi filmi tudi kinoklubi iz Italije in Avstrije. Osnovni namen takega festivala je prikazati in navdušiti za to dejavnost predvsem mlade ljudi, ki naj bi se v večjem številu vključevali v posamezne filmske skupine in kinoklube, obenem pa na teh festivalih pregledati rast in kvaliteto našega amaterskega filma. Na prvem medklubskem festivalu amaterskega filma na Jesenicah je sodelovalo 40 slovenskih filmov, naslednje leto se jc število filmov skoraj podvojilo in so na njem sodelovali tudi kinoklubi iz drugih republik. Na tretjem festivalu je sodelovalo že 128 filmov ln na četrtem 94. Letos pa organizatorji računajo na rekordno udeležbo, saj so kinoklubi poslali do zdaj 148 filmov, med njimi 6 filmov s planinsko tematiko, 46 dokumentarnih, 59 igranih in 37 eksperimentalnih. Na festivalu bo s svojimi filmi sodelovalo 5 avstrijskih kino-klubov, pričakujejo pa tudi filme kinoklubov iz Bolzana in Trsta. Med jugoslovanskimi kinoklubi je največ filmov poslal kinoklub iz Novega Sada, svojo udeležbo pa so prijavili tudi gorenjski kinoklubi: Kinoklub Kranj, Skupina Ime Kranj, Skupina kranjskih kinoamaterjev in Filmska skupina Odeon Jesenice. Do zdaj so na vseh festivalih amaterskega filma na Jesenicah prejeli največ priznanj filmi Kinokluba Ljubljane, Akademskega kluba Beograd ln Kinokluba Panče-vo. Tudi letos bodo podelili najboljšim filmom več na- Veliko zanimanje za razstavo v Škof ji Loki Razstava »Od baroka do impresionizma« v galeriji na škofjeloškem gradu bo odprta še do srede, 12. aprila. Doslej si jo je ogledalo že lepo število obiskovalcev, žal pa je bilo med njimi zelo malo šolske mladine. V škof ji Loki pričakujejo, da si bo zanimivo razstavo na škofjeloškem gradu v prihodnjih dneh zaradi edinstvene priložnosti ogledalo več šolskih skupin kot doslej -jg grad. Žirija, ki jo bodo sestavljali Bojan Čebulj, Tine Arko in Miha Brun, bo najboljše v posameznih filmskih zvrsteh nagradila z zlato, srebrno in bronasto plaketo že-lezar, posebno priznanje plaketo Triglav je najboljšemu filmu s planinsko tematiko namenila Planinska zveza Slovenije, nagrade pa bodo podelili tudi za najboljšo idejo, režijo, kamero in montažo. Jeseniškim članom filmske skupine Odeon, ki se v teh dneh zavzeto in intenzivno pripravljajo na organizacijo doslej največjega festivala, so denarno pomoč zagotovili svet iy zve!J zve*3 do zdaj občinski ske tehnike, Fotokino Slovenije, Planinska Slovenije, jeseniška obe» skupščina in Železarna niče. Na organizacijo Jj^ j( Ia so se začeli pnpr avljatl da septembra, zato upajo, tflj potekal nemoteno, že ^ pa so se dogovorili, da $ organizacijo prihodnjega j, stivala prevzel poseben ^ bor, ki ga bodo sestaVJra-člani filmske skupine i"' j, gi. Zaradi organizaciji priprav na festival je na,e:av precej okrnjena redna a ^ nost filmske skupine » sicer vse leto zelo aktg^ej Gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega v Radovljici V okviru programa kulturne akcije, iki je bil prejšnji mesec sprejet z družbenim dogovorom med kulturno skupnostjo in občinskim sindikalnim svetom Radovljice, bo v torek, 11. aprila, ob 20. uri že prvo gledališko gostovanje. V dvorani kina v Radovljici se bo predstavilo Mestno gledališče Ljubljansko z bulvarno komedijo Francisa VVebra »Pogodba«, ki jo režira Janez Vrhunc, v glavni vlogi pa nastopa Zlat-ko Šugman. To prijetno gledališko delo bodo igralci Mestnega gleda- lišča Ljubljanskega PrC rj|a vili še v Podnartu 22. aP^ in v Bohinjski Bistrici 1*- Ja- njtJ Kljub velikemu zanim' delovnih kolektivov, posebnimi pogodbami » ..j RadovUlt. uto jujejo, da bo tudi turno skupnostjo že odkupili precej vstop organizatorji gostovanja dovo') vstopnic. Zaradi gotovosti M vseeno priporočajo reze!?ajj| je na kulturni skupnosti pa na občinskem sindika'n svetu. jg NAŠA BESEDA 72 Občinska revija pionirskih in mladinskih skupin pod rtaS!j! vom NAŠA BESEDA 72, ki je bila od 29. marca do M^Sl v Prešernovem gledališču, je nedvomno več kot izpolnila Pric t kovanja organizatorjev: občinske konference ZMS, občin*' zveze DPM, ZKPO občine Kranj in Gledališkega centra, saj\M tako s kvaliteto posameznih predstav kakor tudi z dobro otm niziranim obiskom potrdila smiselnost tako zasnovane $c v ške prireditve. Vse to so namreč ugotovili tudi sproščeni i" govori z republiško komisijo, ki glede na dejstvo, da je " ( obravnavana prireditev organizirana dovolj na hitro, nik8 . ni mogla pričakovati tolikšnega strokovnega nivoja, ki s° predstave v povprečju izpričale. ~ Tako v repertoarnem izboru — tu naj omenimo npr. re .,, mirana besedila, kot so AMBROSIO UBIJA CAS Art*"*S5 Fauqueza, KRALJ NA BETAJNOVI Ivana Cankarja, HOVl BODL A. E. Grcidanusa in končno besedila MAČEHA IN STORKA Ivana Ribičiča, JURČEK Pavla Golic in RECITAL * 'J VIRNIH PESMI Osnovne šole Lucijan Seljaka — kot tudi V bil' konceptualnem ter prostorsko-mizanscenskem pogledu so predstave na takšni ravni, da so po splošnem mnenju v^je vprečju nemara celo presegale lanskoletno republiško srec» NAŠA BESEDA 71, ki je bilo prav tako v Kranju. r.a-Vsi sodelujoči: Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj ^'c./'%:, Jože Kovačič), Osnovna šola Staneta Mlak irja Šenčur C . Saša Šubic), Aktiv ZMS Trboje (rež.: Lado Krmec), Osno*^ šola Lucijana Seljaka Kranj (rež.: Mato Oman), Osnovna * Simona Jenka Kranj (rež.: Jože Kovačič) in Osnovna šola vorina Jenka Iz Cerkelj, ki je na reviji sodelovala kar z ^'fj^ predstavama (rež.: Jože Kovačič Zdenk'-* Jeklar, Franc J j*\v pič, Gustav Perne) — so izrazili željo po še tesnejšem s0^,jj)/ vanju z Gledališkim centrom in pa medsebojnih konta* fl posebno pa je bila naglašena misel, da bi bilo nujno t°vr.ff3tl izvenprogramsko dejavnost vsaj zmerno finančno stimul' oziroma sploh omogočati. . jig, Vse skupine sedaj čakajo na odločitev republiške komi . saj utegnejo biti izbrane v ožji izbor prireditve NAŠA fli DA 72, ki bo od 19. do 22. aprila v Idriji. V vsakem prin? ^ pa so vsi režiserji letošnjega občinskega srečanja va^'JCpJ.jfC- brezplačno bivanje oziroma ogled osrednje republiške ditve. J. P Nepozabni spo-•"»n iz Begunj <**?94?Td *>>i*n. mar. v beaUniJuta so gestapovci 30 taleov hzaporih odbrali »oben K m, Jlh odvedli v po-HartsTT: Obsojani na ^ucionJn 1 Pjevati re. «ali % "ir"e Pcsmi in naro- 2gSaP 2draVC Za sv°J'ce- I911 kljuii ZnUlraJ S° Zar°P°* JetnijJ Z na, vrat»b hodnika. Od WoJ celicah so drhteli ze- Gestapovci in SS- bandi * trid Jim litcn! eset t; *ncali: Los! Los Postrojili so vseh BM» i« na hodniku in 2Vu«b roke na hrbtu. Odvedli so jih v Drago in jih fMMJM pred veliko skopano lamo, pred katero so stali trije stebri na katerih so visele vrvi. Nasproti njim je bilo postrojenih petnajst oboroženih SS policistov. Takoj, ko so privezali prve tri talce na stebre, so ti začeli klicati: pozdravite nam svojce, če boste ostali živil« *o pet policistov je streljalo na enega talca in sto-Pctdeset krogel je prebilo trideset življenj. Kri je tekla v 3amo in čez cesto v potok. Vse to početje je moral gledati Tone Dolinšek, ki jc tedaj nosil ilegalni priimek Ha-be. Med streljanjem so suvali in pa izsiljevali, da bi povedal pravo ime, češ, da bodo svojce lahko' obvestili O njegovi smrti. Tone ni klo-^i kljub temu, da je bd Prepričan, da tudi njega čaka smrt. Tiho in nemo je stal Pred jamo, v katero so metali talce. Solze olajšanja m groze so mu zdrsele po licu, o se je vrnil v begunjske zapore. Ob tridesetletnici tega straS-fle?a dogodka v Begunjah je Jone Dolinšek povabil sestro Ivanko in lagerska tovariša ganeta Toplaka in Draga 5tOjkoviča da so 31. marca Počastili taIccv c sP°mio ustreljenih 8roboVc CV^icm so okrasili Pon sanaOVnno Pobrali imena,"vkje-spominsVih kamnih. na Prižgali sveče ter Čisto majhen problem V imenu pravice so Čirče ostale brez ene svojih ulic Novinarju se kdaj pa kdaj zgodi, da mora pisati o stvareh, ki ne zaslužijo prostora v časopisu. Preseda mu trošiti moči zanje, preseda mu udarjati po tipkah ln zapravljati čas za brki janje po drobnih nesmislih, ki jih spleta življenje. Ampak Se tako drobni nesmisli sem ter tja prerastejo v zaplet, vreden, da ga ne odpravimo zgolj z omalovažujočim zamahom roke. In člrčenska »afera« okrog Staretove poti Je prav nekaj podobnega. ^^^^ Tehle 40 m Staretove ulice v čirčah je bilo vzrok čudnega spora. Lastniku so jo dovolili zapreti, toda vaščani še zmeraj korakajo čeznjo. 250 let stara navada pač. — Foto: F. Perdan Vnet Mi SleSeic dva ax,rat ic Povito, kadar se zgodi, da kad Cl0veka »oddajata« na istih valovih, vej„ Začutita, da za sporazumevanje niso biQ, Potrebne besede in sta v tistem », rj1«*« Stanju, ko ju veie razumevanje '/Mbejnt. Potem se lahko zgodi, da na ^ Qt v zakonu tisto blateno stanje mine hJZ Več sporazumevanja brez besed in ?,lo>"ia hrešče razpada. sfcfc ./a bila vei rosno m'ada, ko sta se nila poročiti. On je prinesel v zakon in nagnjenost k pijači. 0tr°ka V0 se drug za drugim rodila dva *}*nos'f *l Ualc>. se ie začelo: moževa nag-'"Če/o 9 Pijače, občasno opijanje je Po'reh„° ta1<° motiti, da se ji je zdelo *aih~,.70 nekaj ukrenili. Morda ni bilo i *We Pamctno> t, ki pridejo bli?M, ki jim dovolijo odpreti lasi no rubriko. Če dobro pretehtam, ima kar prav. Pomembna osebnost sem postal, sla ven in spoi:n kot nobena druna tival v naši gmajni. Gospa Sova, ki stanuje nad menoj in veliko leta naokrog, pravi, da zmeraj več ljudi — takšnih ^ maslom na glavi — trepeta picd menoj kot hn jih bojda močno razburdi. \\>rLir ne mislite, da sem že p>' kraju. Sele začel sem pikati, ha! Ampak danes ne smem preveč rogoviliti. Na pogreb grem, veste. Srno homo pokopali, lanski>L tno Miss gozda. Domnevamo, da je pila vodo iz. bližnje reke in zato poginila. Tovarna nekaj kilometrov više ob strugi jc spustila notri nekakšne strupe in povzročila strahovit pokol. Grozno! In baje ji sploh ne morejo do živega. Le eno zdravilo bi bi lo primerno žarijo in njej podobne: načrtna zarota. Ja, čisto zares. Bister jurist namreč predlaga, tla) se lokalne pravne osebe povežejo med seboj in napovedo vojno onesnaieval cem okolja, kajti opozori la, prošnje in razlage so bob ob steno. Dogovorijo naj se, da bo posamezno podjetje najprej tožila, denimo, ribiška družina, prihodnji mesec krajevna skupnost, nato lovci, pa gozdarji, pa sanitarnu inšpekcija, pa krajevni odbor SZDL ... Kazen je praviloma smerno majhna, toda če bi jo plačevali iz mcsrra v mesec, bi tovariši Industrijalci kmalu začeli tanko nukati. Sa mo nobene milosti, spo Jtovani ftinkcTdnariV Vdri po brezdušnežih, dokler je še čas. Lep pozdi"v Vas Jež Popotnik 7. udarom, ki po silovitosti, čeprav nc tudi po teritorialni razsežnosti, spominja na znano Tet ofenzivo, so sile Južnovletnamske armade, napadle saigonske položaje na severu dežele. Venec obrambnih utrdb, posejanih južno od demilitarizirane cone, ki del] oba Vietnama, se jc sesul v prah. Salgonska vojska se je morala umakniti na Jug in umik se je spremenil skorajda v brezglav in paničen beg. Le nekatere oklepne enote ln posamezne skupin padalcev so se poskusile postaviti po robu napadalcu — vse druge enote pa so se beže usmerile proti jugu. Ameriško in saigonsko letalstvo je brez moči in to zaradi dveh vzrokov. Umik je tako hiter ln prodor napadalcev tako bliskovit, da se frontna črta menja iz ure v uro In ameriško ter saigonsko letalstvo sploh nima pregleda nad položajem. Torej se morajo vzdržati večjih akcij že zaradi tega, da ne bi njihove bombe po pomoti padle na lastne čete. Razen tega pa je za letalstvo izredno neprimerno vreme z nizko oblačnostjo prav tako onemogočilo večjo podporo kopenskim enotam. Skupaj Ofenziva in panika z vojsko beži na jug tudi na tisoče (menijo, da jih je že okoli 30.000) civilnih beguncev. Tuje agencije poročajo, da se begunci ne umikajo toliko iz strahu pred napredujočimi enotami osvobodilne fronte, marveč zaradi ameriških in saigonskih letal, ki bodo — o tem nihče ne dvomi — zasula vse področje s tisoči tonami bomb brž ko bodo razmere to dovoljevale. Toda SaJgon skrbi še nekaj: med množico beguncev, ki se vali po strateško pomembni cesti številka ena na jug, je zanesljivo nekaj sto ali morda celo nekaj tisoč v kmete in delavce preoblečenih pripadnikov osvobodilnih sil. Kaj bodo ti gverilci storili je za zdaj še vprašanje, dejstvo pa je, da lahko marsikaj — od strelov v hrbet salgonski armadi do obsežnih sabotaž na prometnih, industrijskih in vojaških napravah. Toda sever dežele ni edini ogroženi kraj. Hudi boji so tudi na zahodni meji, ob Kambodži in tudi na osrednji visoki planoti. Nobenega dvoma ni, da gre za zelo obsežno, skrb- no pripravljeno in dobro vodeno akcijo. Medtem se v VVashingtonu predsednik Rl-chard Nixon vsakih nekaj ur posvetuje s svojimi najožjimi sodelavci, sklical pa je tudi sestanek posebne akcijske skupine, ki se sestaja vselej le v izrednih primerih. Vsa poročila, ki prihajajo onstran Atlantika, se strinjajo v tem, da so Bela hiša, obrambno in zunanje ministrstvo skrajno vznemirjeni in da imajo očitno položaj za zelo resen. Izjave predstavnikov za tisk so sicer — ali pa se vsaj trudijo, da bi bile — umirjene, toda to nikakor ne zmede opazovalcev, ki zasledujejo dogajanja. Ob vsem tem kajpak iščejo komentatorji ozadje in vzrok sedanje akcije osvobodilnih sil. Zakaj so se odločile za ofenzivo prav sedaj? Nekateri menijo, da je to svarilo Moskvi pred skorajšnjim obiskom Richar-da Nixona. Med nedavnim obiskom v Pekingu je Nixon očitno uspel doseči nekaj točk zase kar zadeva Indoki-no, zato naj bi osvobodilne sile z mogočno ofenzivo opo- zorile Moskvo, da nikakor ne sme ponoviti napake, ki naj bi jo zagrešil s svojim popuščanjem Peking v odnosu do Združenih držav Amerike. Po drugi inačici naj bi z enim samim mogočnim udarcem demoralizirali saigonsko vojsko in ji vzeli vsakršno voljo do bojevanja ter tako pripravili pot za kasnejše politične pogovore o končni ureditvi dežele. Spet drugI menijo, da so se za ofenzivo v tem trenutku odločili zato, da bi tako neposredno vplivali na ameriške predsedniške volitve novembra letos. Možno je eno, drugo in tretje, še najbolj verjetno pa vsakega nekaj. Toda osnovni cilj je naj-brž želja potolči saigonsko vojsko in tako nedvoumno dopovedati vladi v Salgonu, da vojaška rešitev nikakor ni mogoča in da je prišel — ali pa da je že zelo blizu — čas za resne politične razgovore. Toda ti razgovori ne bi bili v stilu velikega z majhnim (pri čemer bi bil veliki — Saigon), marveč enakega z enakim. Za enakost v razgovoru pa je očitno potrebna enakovrednost v siti flU.! razmerju sil. Ni verjetno, l niki njegov avtomobil kar najhitreje našli- Tovarna zgorela V tovarni stekla v Prokuplju je izbruhnil vf ^ požar, ki je upepelil celo tovarno. Boj z ogflLei je trajal le dve uri. škoda je velikanska, " ^ dela pa je ostalo 200 delavcev. Domnevajo, je požar povzročila iskra električnih naprav. Tornado V silovitem tornadu, ki je zajel Bangl^' je izgubilo Življenje 35 ljudi, 250 pa je bilo ra*'^ nih. Vihar in velikanski morski valovi so Z*[A 5000 hiš, okoli 30.000 ljudi pa je ostalo strehe. t>rei Žrtve praznikov Na francoskih cestah je med velikonočm prazniki izgubilo življenje po še nepopolnih v. datkih 166 ljudi, več kot 2000 pa je bilo ranje* Med petdnevnim praznovanjem je v Italiji JgE bilo v prometnih nesrečah življenje 152 »J* ranjenih pa je bilo 3600. prilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE W«rtolt Brecht, Bericht der Serbcn) ..Taka je bila vojna dejavnost Anglije in Fran-ClJe v času, ko se je bila ZADNJA BITKA ZA VARŠAVO Medtem ko je na sovjetskem zasedenem ozem-]JU Poljske belorusko in ukrajinsko ljudstvo že Ustanavljalo sovjetsko oblast in se vključevalo v narodno gardo, ki je skrbela za red in mir in Za 2ačetek novega svobodnega socialnega in nacionalnega življenja, ko so se šole, ki so še prejme šolsko leto hotele iz Belorusov in Ukrajin-Cev napraviti 'Poljake', spreminjale v narodne krajinske in beloruske šole, v katerem je tekel Pouk zopet v materinščini, se je na poljskem narodnem ozemlju z Nemci okupirane Poljske fe začenjala strahotna groza nemške okupacije *n vojnih zločinov. Poljska vlada je pobegnila in bila internira-, na v 'zavezniški' Romuniji, varšavski Poljaki in ^oljaki v Modlinu ter na delu polotoka Hela v Baltiku pa so še vedno bili svoj zadnji in brezupni boj z Nemci po krivdi svoje vlade in zahodnih zaveznikov, ki jim niso mogli dati tiste pomoči, kakršno so obljubljali v svoji poroštveni P°go^i, ne da bi dovolili Poljski, da bi tako Pogodbo podpisala tudi s Sovjetsko zvezo, to, uL ,.se Je Poljski v tem času tako krvavo in bridko maščevalo. Zahod ni bil tako močan, kakor so Poljaki še Preu 1. septembrom mislili. Svoj začetek vojne Proti Nemčiji je zavlačeval do 3. septembra, Pravo vojno, če jo lahko tako imenujemo, pa je začel šele čez nekaj dni, a še to na neofenzivni način, ki Poljske v nobenem primeru ni mogel razbremeniti in spremeniti njene usode. Vse, kar Jc Anglija lahko dala Poljakom v tem času, je 110 lahko samo 'valjenje krivde za poljski poraz na Sovjetsko zvezo' prav iz Chambcrlainovih nst, čeprav jc bil sam najbolj kriv, da ni prišlo o anglcško-francosko-sovjctskcga pakta in da je namesto tega prišlo do nemško-sovjetske. nena-Padalne pogodbe. Prav s tem, da je Chamberlain sedaj valil rudo na druge, pa je dokaz, da se je pred astno vestjo čutil krivega, le da tega kakor v Podobnih primerih 'napačne politike' noben poli-"• ne bo hotel priznati pred javnostjo in bo na J>e mogoče načine in z vsemi mogočimi in ne-rnogočimi izgovori skušal izriniti občutje krivde z svoje zavesti ne samo zaradi javnosti, marveč udi zaradi sebe, da bi lahko vztrajal pri svojem -•'ivin 'prav', ki mu noben vodilni politik ne °° nikoli rekel 'napak'. Tudi Chamberlain ni za-adi svoje krivde motil 'confiteorja' in se tr-al na prsi z 'mea culpa - moja krivda': *>p°stopki sovjetske vlade na Poljskem so po-,aH jasni,« je govoril tik pred zadnjim prizorom po,Jskc tragedije. Sovjetske čete so prodrle pov-°d z neverjetno naglico. Dne 23. septembra Je ~*» Objavljen v Moskvi nemško-ruski komunike, katerem sta se nemška in ruska vlada sporazum^ za demarkacijsko črto ... V takih okoli-^c,nah so poljske armade (ki, kakor vemo, jih v eni času pravzaprav že ni bilo, enote, ki so se c borile, pa so bile obkoljene od Nemcev in ne Rusov, ki se v te boje niso vtikali — op. " • K.) napadene z vseh stran' ln niso v položaju, da bi ie bil svoje položaje utrdile,« je hotel prevaliti lvdo za tak položaj na Rdečo armado, čeprav *Q zc pred ruskim 'vdorom' v vzhodno 'Polj-0 vsemu svetu jasno, da na Poljskem ni več ^°l'!C!*a organiziranega odpora razen v obkolje-1 VarSavl in Modlinu ter na delu polotoka Hela. Tudi Chamberlain ni bil tak 'nevednež', marveč jc bil celo med prvimi, ki so poljski poraz že po prvih nemških obkoljevalnih sunkih zaznali že prve dni septembra. Toda tc0a ni smelo zakriviti 'britansko poroštvo za Poljsko', marveč 'Sovjetska zveza s svojimi postopki na Poljskem', čeprav je ta položaj zakrivil Zahod s pomočjo poljskih oblastnikov, ki niso že od začetka Hitlerjevega vdora mislili na poljsko obrambo, marveč v prvi vrsti na reševanje svoje kože, Poljski pa pomagali samo tako, da so pozivali na odpor ljudstva z besedami in slavospevi o junaških branilcih Varšave. In prav tako kakor ti niso mogli ne Francozi ne Angleži ves t» čas nuditi drugačne 'pomoči', kakor: »Poljsko ljudstvo kljub temu ne klone v boju in ves svet je najgloblje razvnet nad veličastnim junaštvom branilcev Varšave in polotoka Hele, ki se še vedno postavljajo v bran mogočni nemški premoči.« (AdG 4251) Taka je bila Chambei lainova 'pomoč' Poljski: besede, samo besede., denar, namenjen za njeno obrambo šele tik pred in med samo vojno, pa je tako in tako ostal v Angliji in za Anglijo ni bil izgubljen. Tako vsaj ta izgubljena vojna ni šla v gospodarsko škodo Anglije, ker ni mogla braniti britanskih političnih in gospodarskih koristi na svojem ozemlju in v Evropi. Z nemškim ultimatom prebivalstvu Varšave smo se že seznanili. Vemo tudi, da je bil dosežen sporazum med poveljstvom Varšave in nemškim poveljstvom o zapustitvi diplomatskih predstavništev in tujih državljanov iz Varšave. Dne 21. septembra je v zvezi z boji v Varšavi OKW objavila naslednje poročilo: »Poljaki nudijo odpor samo v Varšavi in Modlinu, pri gori Kalvariji jugovzhodno od Varšave in na polotoku Hela. Prihodnje dni bo OKVV objavilo celotno poročilo o vojni proti Poljski.« (OK W21. sept.) To poročilo potrjuje, da so imeli Nemci vojno Poljskem že za končano. Naslednji dan so Poljaki skušali s probojem iz predmetja Prage, a so jih Nemci odbili in vrgli nazaj v obroč (OKVV 22. sept.) 23. septembra je nemška OKVV poročala: »Od vse poljske vojske se bori samo še nepomemben ostanek poljskih enot na brezupnih položajih v Varšavi, Modlinu in polotoku Heli. Da je to še mogoče, gre zasluga samo našim četam, ki bi rade prihranile nepotrtbno prelivanje krvi, in našemu ozlru na civilno poljsko prebivalstvo v oblegani Varšavi.« Ta ozir pa je seveda veljal samo za kri, ki bi jo pri juriših na poljske položaje izgubili sami. Toda videti je bilo, da drugače ne bo šlo. Dne 24. septembra si je nemški napad na Varšavo ogledal tudi Hitler z varne razdalje in opazoval 'delovanje nemških baterij in učinka topovskega ognja' (AdG 4250 H). Poročilo OKVV pa je ta dan poročalo o poizkusih razbitih poljskih enot v prostoru Tomaszovv—Zamosc—Rudo, da bi se prebile proti jugu, a jih je ustavil ogenj nemške pehote. Deli teh enot so bili obkoljeni jugozahodno od Zamosca, druge so se umaknile proti vzhodu čez demarkacijsko črto in se predale sovjetskim četam. O bojih pred Varšavo pa je poročalo poročilo nemške OKVV: »V zadnjih dneh narašča število poljskih pri-bežnikov iz varšavskega predmestja Prage in Modlina.« (OKVV 24. sept.) V času Hitlerjega 'opazovanja in ogledovanja bojev za Varšavo' je glavno mesto Poljske v nenehnih valih bombardiralo in obstreljevalo nemško letalstvo s štukarai (OKVV 25. sept.), naslednji dan pa so nemške enote začele splošni napad na Varšavo, o čemer je bilo objavljeno 26. septembra 1939 naslednje poročilo nemške OKVV. »Potem ko se kljub vsem prizadevanjem nI posrečilo prepričati poljske komande v Varšavi o nekoristnosti odpora, so se začeli včeraj boji za zavzetje mesta. V drznem jurišu je bila zavzeta trdnjava Mokatovvski skupaj z delom predmestja Mokotovv.« Dne 27. septembra pa je nemška OKVV sporočila, da je VARŠAVA BREZPOGOJNO KAPITULIRALA »VARŠAVA KAPITULIRALA. BREZPOGOJNA PREDAJA MESTA JE DOLOČENA ZA 29. SEPTEMBER. VOJAŠKA ZASEDBA VARŠAVE (poljska) ZNAŠA PO DOSEDANJIH POROČILIH VEC KAKOR 100.000 VOJAKOV IN OFICIRJEV.« Istega dne je nemška poročevalska agencija DNB sporočila, da je 'Fiihrer izročil okupacijsko ozemlje Poljske v upravo pod vodstvom ministra Reicha dr. Franka', ki je v letih nemške okupacije Poljske zaslovel kot krvnik poljskega naroda. Ta dan, dne 27. septembra so se vdali tudi branilci Modlina. (OKVV, 28. sept.) Dne 28. septembra je potrdilo poljsko kapitulacijo tudi poljsko poveljstvo varšavske obrambe in sporočilo naslednji komunike: »Ker so zaradi obstreljevanja in bombardiranja zgorela glavna živilska skladišča, so se kazali že znaki pomanjkanja in lakote. Število ranjenih je preseglo številko 16.000 vojakov in 20.000 civi-listov. Zaradi bombardiranja bolnišnic, med katerimi so bile mnoge do tal porušene, je trenutno nemogoče ugotoviti število mrtvih in ranjenih. V takih okoliščinah so se tudi higienske razmere stalno poslabševale, tako da je treba že računati z izbruhom epidemij. Kljub vsemu temu zlu nI bila zlomljena moralna moč prebivalstva. Ker pa poveljstvo obrambe Varšave ne more več povečati nadčloveškega trpljenja prebivalstva in ker je prišlo do pomanjkanja municije, se je odločilo skleniti štirindvajseturno premirje in začeti pogajanja o pogojih za predajo Varšave in Modlina. Ta pogajanja so v teku in morajo biti končana 29. septembra 1939.« (AdG 4253 f) Pogoje za predajo so določili Nemci, ki so, kakor že vemo, zahtevali brezpogojno kapitulacijo. Naslednji dan, dne 29. septembra, je o tem poročala OKVV: »Odhod razorožene posadke iz Varšave se je začel danes in bo trajal dva do tri dni. VKORAKANJE NEMŠKIH ENOT V VARŠAVO JE PREDVIDENO ZA 2. OKTOBER ... Trdnjava Modling je brezpogojno klonila pod vtisom nemškega napada kakor tudi zaradi posledic težkega topniškega obstreljevanja in letalskega bombardiranja. Posameznosti predaje bo določila severna armadna grupa s pomočjo komande korpusa, ki je oblegal Modlin. V trdnjavi je okrog 1200 poljskih oficirjev in okrog 30.000 vojakov in kakih 4000 ranjencev. (OKVV, 29. sept.) Po kapitulaciji Modlina so se vdali tudi branilci mostišča pri Modlinu južno od Visle. Zajeli smo 289 oficirjev in 5000 vojakov ter zaplenili 58 topov, 183 strojnic in precejšnje količine drugega vojaškega materiala (OKVV, 30. sept.)« Dne 1. oktobra se je nadaljevala 'načrtna predaja Varšave in Modlina', v Varšavo pa so dopoldan že vkorakale prve nemške čete. Nemška vojska je zasedla tudi varšavsko predmetje Prago. Vdalo pa se je tudi ZADNJE OPORIŠČE POLJSKEGA ODPORA — POLOTOK HELA: »Zadnje oporišče poljskega odpora — polotok Hela — je brezpogojno kapituliralo, še preden so ga napadle združene sile nemške vojske in mornarice. Posadka z 250 oficirji, med njimi šef poljskega vojnega brodovja kontraadmiral von Unruh in s 4000 vojaki je položila orožje,« je poročala nemška OKVV. (2. okt.) Tako je bila regularna vojna med Nemčijo in Poljsko definitivno končana, v Pariz pa je že pred tem, dne 30. septembra 1939, poljsko poslaništvo, objavilo tudi odstop poljske vlado, ki je bila internirana v Romuniji: »Poslaništvo republike Poljske objavlja uradno, da je predsednik poljske republike dr. Mos-cicki dne 30. septembra 1939 napovedal svoj odstop (AdG 4257 B).« Spustil sem še kakšno besedo, čeprav tudi sam nisem do kraja verjel vanjo, pa le zaradi tega, da bi olajšal njegove težave, ki so mu razjedale srce in pamet. Ni me kaj dosti poslušal, ali pa mc je in mi tega ni hotel pokazati. Iskreno mi ga je bilo žal, še posebno zaradi tega, ker si je svoje težave, ki v življenju niso nikdar nerešljive, toliko gnal k srcu. še sva sedela nekaj časa in se pogovarjala o drugih stvareh. On je še ostal, jaz pa sem stopil po mestu zaradi svojih skrbi, ki so me tiščale in spravljale v slabo voljo. Poprej sem imel v načrtu, da bi se malo sprehodil po mestu, še kje srečal kakšnega znanca in zvedel kaj novega in zanimivega, pa sem potem odnehal. Naravnost domov jo bom mahnil, sem sklenil in tudi tako storil. Saj bom imel za take stvari še dovolj časa. Zdaj je tudi meni, kakor, malo poprej Jaki in Gedžu začelo rojiti po glavi, kam bi se obrnil za avto. Zame je bilo precej težje kot za ona dva. Pri ljubljanskih oblasteh sem imel precej manj poznanih in še za tiste, ki sem jih poznal, nisem vedel, kje so in kakšne položaje so zasedli. Razumljivo jc, da v tako velikem mestu ne moreš vsega zvedeti na mah, saj mi je potem ostalo še dosti časa, preden je potekel dopust. Zvedel ali pa Odkril nisem samo tistih stvari, ki so me zanimale, temveč mi je potem prišlo še marsikaj na nos, kar mi je šlo na živce. Takrat ni bilo V mestu dosti avtomobilov. Vse, kar se je prašilo in drdralo po cestah in ulicah, je - bilo v rokah oblasti, zasebnih vozil skoraj ni bilo. Precej teh in zaplenjenih vojaških avtomobilov je vojska odpeljala v svoje vojašnice. Tiste dni takoj po vojni se njen vpliv v javnosti še ni čisto umaknil med kasarniške zidove, kot se je to zgodilo že čez dobro leto. Civilna oblast je bila še vedno v povojih in preden ji je uspelo vse vzeti v svoje roke, je še morala vojska priskočiti na pomoč, ker je imela dovolj izkušenih ljudi in močno organizacijo. Sam nisem vedel, kam naj se obrnem, da bi dobil vozilo za pot do domače vasi. Odločil sem se, da bom poskusil na centralnem komiteju, tam bom prav gotovo naletel na kakšen poznan obraz s področja, koder sem partizanih Zdelo se mi je prepiosto in vsakdanje, vseeno pa mi je bilo nekam neprijetno, da moram zaradi tega trkati na ta vrata. Najbolje bi bilo če bi do Logatca šel z vlakom, ali kako naprej? Do vasi jc bilo potem še vedno več kot dve uri hoda. Da bi tolikšno daljavo prašne ceste hodil peš, sreĆaval svoje znance domačine, s katerimi smo si bili skoraj vso vojno tako zelo v laseh, nak, tega si res nisem smel privoščiti. Ce že ne bi šlo drugače, potem bi moral na pot ponoči in po skritih poteh kot nekdaj v partizanih, čeprav je minilo že nekaj časa od vojne, so se tu in tam po gozdovih še vedno skrivale sovražne skupine, ki se jim še ni posrečilo prebiti se čez mejo, ali pa so ostale zaradi tega, da z grožnjami in zastraševanjem plašijo in begajo ljudi in jih tako odviačajo od nove oblasti. Tisti dan sem lahko v Ljubljani marsikaj videl in spoznal. Pred veliko stavbo sem srečal visokega in vitkega fanta. Bil je poprej, preden sem odšel v Beograd, v enem od bataljonov Prešernove brigade. Komaj sva si segla v roke, sem začutil, da se je fant nekam spremenil. Poprej je bil boječ, tih in vase zaprt fant. Ne bi si ga tako zapomnil, če se ne bi bil večkiat izgubil iz brigade. Zdaj ko je nehalo ropotati ih ko se je botra s koso umaknila, je trdno stopil na svoje noj.rc in se popolnoma sprevrgel. Tako samozavestno se je ponašal, da sem mu z obraza lahko prebral češ zdaj smo pa mi na konju. Po njegovih besedah sern presodil, da je sedel kar na lep položaj. Če si ni mogel med vojno, ko je bilo nevarno, pomagali kam naprej, bo zdaj poskušal in tudi dokazal, kaj /na in zmote. Pozneje se je pokazalo, da to ni bil osamljen primer. Počasi sem prihajal do spoznanja, kako se ljudje potem, ko se začne življenje na široko odpirati in ko je vredno pomisliti tudi na jutrišnji dan, spremenijo. Pogosto so se najbolj napihnili tisti, ki so v vojnih časih izogibali se smodnikovega dima in vsa njihova skrb je bila v tem, da izvlečejo živo glavo iz krvavih dni, potem pa, ko bo konec, bodo že pokazali, kdo so. Kot sem že dejal, ta fant ni bil ravno redek primci'. V začetku je še kdo poveznil glavo, ka- dar je prišlo do pogovorov iz vročih dni, če so ga prizadeli zaradi bojazljivosti, potem pa, kolikor se jc čas odmikal od teh dogajanj, toliko manj so postajali občutljivi za take stvari, še posebno tisti, ki so v enote prišli zadnje mesece pred koncem vojne. Bili so pravi mojstri, ko se je dalo dokopati se do pomembnega položaja. Vojni čas, v kateiem so živeli, si varovali glave in nazadnje le prišli v partizanske enote, jih je naučil, kdaj, kako in kje pritisniti, da bi dosegli tisto, kar so prej zamudili. Takrat takim ljudem in taki drobni preračunljivosti ni nobeden pripisoval ne vem kakšnega pomena. Bilo je pač tako stanje, potrebe po ljudeh pa velike. Ali ko spozna koristi in sladkosti svojega položaja, potem spoznava, da je zanj samo ena pot, in to je pot, ki pelje navzgor. Nobenih ovir ni bilo za tiste, ki so takoj zavohali da je zdaj prišel njihov čas.ali pa nikoli. Ovire, kolikor jih je sploh še bilo, so se zmanjšale, ko se je vojska s svojimi prekaljenimi ljudmi potegnila v vojašnice. Ni še preteklo leto, ko je bila že razmetana po vsej državi. Teren je bil prazen, potrebe po sposobnih ljudeh pa z vsakim dnem večje. Vse, kar je ostalo in če je le malo dišalo po rdeči baivi, je posrkala civilna oblast, čeravno sem se takim spoznanjem trdovratno upiral, sem vseeno moral priznati, da vedno bolj pripadamo le kasarnam in da v nevojaških ustanovah nimamo kaj iskati, čimbolj se je čas odmikal od vojne. Takrat si še nobeden ni mogel zamisliti, kako je to zastavljeno in da se bo čez čas vse tako zasukalo. Fant je dobro vedel, da sem prišel iz Beograda, saj sva o tem spiegovorila nekaj besed. Po- : KAREL LESKOVEC vedal sem mu tudi, da želim oditi domov. Nisem ga naravnost vprašal, če ima morda kakšen avto, čeprav mi je že prej nekaj o tem omenil. Pričakoval sem da mi ga ponudi, ker je vedel, kje sem doma. No, nič takega se ni zgodilo. Občutil sem, kako strašansko bi mu ugajalo, če bi ga poprosil, naj me odpelje domov. Ne, tega veselja mu nisem privoščil. In kako napihnjeno in oblastno je govoril! Kakor da vse tisto, kar je bilo za nami, še zdaleč ni tako pomembno kot njegovo tedanje delo. Ves je bil zavit v nekakšne skiivnosti. Videl sem, kako zelo rad bi mi povedal kaj posebnega, samo da bi vedel, kako važen je sedaj s svojo dolžnostjo. Pogledal sem ga še parkrat od pete do glave in odšel. Ali je mogoče, da se človek, ki se je še pred nekaj meseci najraje kam skril, toliko spremeni in sam sebi toliko verjame, da bi oblast zaše-pala, če ga ne bi bilo. Revščina napihnjena! sem pri sebi dejal, ko sem se od njega obrnil. Njegovo obnašanje in govorjenje se mi je zazdelo otročje, obenem pa mi je prišlo na misel, kako se znajo tisti, ki so se v vojni tako nesrečno počutili, v drugačnih okoliščinah postaviti na noge. Na vogalu velike hiše sem zagledal poznanega tovariša Jurco. Nisva bila skupaj v brigadi, le s terena sva se poznala. Doma je bil iz Bukovja pri Postojni. Kadar se je brigada zadrževala tam blizu, smo imeli v njihovi hiši svoj štab. Cela njegova družina je bila partizanska, Pred vojno je bila v njihovi hiši gostilna. Jurca je bil poseben fant, tako da ga nisi zgiešil, če si ga le enkrat videl. Srednje visok in čokat. Kot stena širokih pleč, močnega in okrogle glave. Na širokem in okroglem °. j. se mu je neprestano sprehajal nasmeh, ki .) ^ krival njegovo iskrenost in dobrodušnost. ^ visokim in močnim čelom so se živo suka i ^ nebo plave oči. Lase je imel gladke in s «J| Nisem vedel, kje je bil tedaj in kaj Je p^jj Čeprav sva se le malokrat srečala, sem ga in prav rad z njim spregovoril kakšno be jj Bil je nekaj let starejši, kar pa na vldep| kazal. Drugače je bil v pogovorih resen m ^ mišljen, še preden sva trčila, je že razširil » in naglas zaklical moje ime. Po prvih besedah sva zavila v gostilno, f0 bila le nekaj korakov vstran. Smejal se je 1 ^ ^ s težko roko trepljal po hrbtu. Ni vedel, l7 3-, v Beograd. Koliko mi je imel povedat me pred zadnjo ofenzivo na Primorskem V° « dij'siT,' 'ovedati noveg^. ^ ofenzive, ki je s krutimi zamahi kosila porj|a. urj ^ morski zemlji. O marsičem sva se P°.^°V vjc ^ 12., ^ Seveda sem mu tudi jaz natresel precej n J ' beograjskem življenju, šele čez čas rni Je p ^ da!, da je Avbljev šofer. »Kot nalašč,« vj serH mislil, že poprej, preden sem ga srečal^ ^j? ga mislil potrkati na Avbl jeva vrata. Zakaj Saj sem ga dobro poznal in tudi on mene ^ ki smo bili skupaj v enotah smo se ne g'e C Štii'' 4.30 Glasb položaj vedno najbolje razumeli. Od tistega sestanka v Žireh zadnje dn' inštiridesetega leta, ko je padala name krrv radi Gorenje vasi, sem ga videl le še ta!'r'lnap(J' . sem zapuščal brigado in potem, ko nas je' * $ u ^ til v Beograd. Seveda bi raje šel do kalcS'raV r** loaij drugega. Zanj sem vedel, da je natančen inJ?eM «. 12 gotovo do vrha glave zakopan v delo. ni bil pieveč razpoložen. Bil sem gotov, d'1^ -40 njem dobim avto. Šofer je bil tudi prost, P0^ *air ni vrag, da bi mi spodletelo, še sva nekaj , ^ am sedela z Jurco, potem sva jo mahnila tja. ^ j,^ j> ? bo tako on peljal in se bova še med potjo «°Jo kaj pomenila. Pred stavbo velik črn osebni Jurca. Ni bilo kaj reči, avto je bil lep m '"leg* šen. V tistih časih se je le redkokdaj kaj taatjlii svet^ videlo na cesti. Nisva se zadrževala in enj sluj-3 časa po nepotrebnem. Jurca je sedel v avto,m ^Q ^ pa dejal, naj hitro stopim do Avblja, da n Sa^f kam odšel in da bova čimprej krenila. , 20 oq V veži je stala majhna napol zasteklena^^j^- ; *e i; s*ij A($ V y\ * je stal pred glavnim vho ^ t t: avto. »To je njegov,« je P° ^ ^ j. jj reči, avto je bil lep >n r j* ca, namenjena za vratarja. Takrat je bila Pr rjj. Kdo bi se v velikem vrvežu spomnil »a vrat ^ Vse je bilo še preveč novo po vojni, da bi «, ali or" bilo gledal na uro, kdaj pride h komu ta ali °n!^ ga vratar prej najavi. Za take stvari ni bile- ^ ^ Tako sem tud stropje, kot m i jaz stopil kar naprej v prvo «** ni je dejal Jurca. Malo mi Je . j 13. z visokimi položaji. To mi je ostalo še o^.^i nerodno. Nikdar nisem rad trkal na vrata : od ških let, ko sem moral živeti sam in dosi*-^ še od navadnih ljudi daleč proč. Že župan se^j je zdel nedostopen, kaj šele drugi, ki so se ,)(, na višjih državnih stolih. No ja, malo je 9 zdaj drugače. Skupaj smo bili in poznal sem J Potikal sem na vrata. Oglasil se je ženski ^ Stopil sem noter in povedal ženski svojih , kaj bi rad in zakaj sem prišel. Zelo je bila P.(j jazna in takoj je povedala, da ga obvesti-trenutka nisem čakal. Že se je vrnila in za.se0bi pustila odprta vrata. V veliki in prostrani s . je stala zraven okna, zakritega z zaveso, Pis?' nji ška miza, za njo pa je sedel Avbelj, nekda komisar devetega korpusa. \tf,. bil za težko mizo. Brskal je po nekih P*toij| Komaj sem ga opazil tako se je nekam r« ?apIrJ in šele potem, ko sem se mu oglasil, je l\ p vstal in napravil nekaj korakov proti men'- p je razpoložen in pripravljen za kramljanj, ]A koj mi je povedal, da sta ga obiskala tudi «| in Gedžo. Ob tem nisem vedel, ali sta ?a tJ\ ona dva žicala za avlo, zaradi česar sem m jaz prišel. Takrat, ko je povedal, da mi P' del" tečaju, sem takoj prijel za besedo: »Od dva'%, ridesetega leta nisem bil doma. Saj veš jj. kako je. Ne bi se spodobilo, da pridem P° $ kem času peš domov. Pa tudi zaradi dJ^ stvari bi se želel odpeljati.« Pokimal je z in nekolikokrat potrdil, da me popolnoma {^0 me. Pripomnil je tudi, da bom že dobil ^ }o avto, saj se je zdaj že marsikdo dokopa1 njega. ^et« glas botr itio Ti 20.4' 23*S t i S! ll: I Radio Ob 5 P°sIušajte vsak dan ?.iV*A 12" 15' flJski h„ * ,n M- "H ter ra-»eden,! Vnik °b 19.30. Ob 12., i3 "JMJskl dnevnik ob 9., 15-» 17., 22., 23. in 19.30. 8. APRILA Dobro jutro - 8.10 Glasbena matineja - 9.05 ^airski tednik — 9.35 S pijanim orkestrom RTV Ljub-'latia -- 10.20 Pri vas doma ti 1U0 V ritmu valčka — \{~® Kmetijski nasveti -* |f40 Po domače z domačimi ^lami — 13.30 Priporočajo yam - 14.10 Sobotno popolne za mladi svet — 15.40 f°Jo nasi operni pevci — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Orgle v ritmu — 16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino *- 17.50 Z ansamblom Silva •štlngla — 18.15 Iz opernega 'sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.00 Lahko noč, 'otroci - 19.15 Mkmtc z ansamblom Mihe Dovžana — I 20.00 Mladinski radijski klub r 21.30 Zabavna radijska 1*»* Inšpektor Jones pnP0" Vedujc - 22.20 Oddaja za na-Se izseljence - 23.05 S penijo in plesom v novi teden ^rugi program 13.05 Panorama zvokov -7 Z velikimi zabavruim °fkestri - 14.35 Glasbeni va-**fe - 15.40 ja7Z na II. Pr?" gramu — 17 05 Iz filmov m Jasbenih revij - 16.40 So-r*ni mozaik - 1735 Dobi-5J se ob isti uri - JJ-g J°Pevke iz studia 14 - 1905 **havni zvoki Tretji program Francoska in angle-gft glasba okrog leta 1300 -?045 Operni koncert - 21.40 jf^po kar ste izbrali — -55 U slovenske poezije ^ Radijska igra: Cirkuška točka — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno —■ 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Franck Pourcel — 10.00 Nedeljski sprehodi — 1135 Svetovna reportaža —■ 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Vrstijo se popevke — 18.35 Z orkestrom norveškega radia — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Znamenita imena opernih odrov — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.40 S pariških koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije r i 11. APRILA 9. APRILA Scer 8r? za otroke - 9.05 Sli 12 naših kraJev -JO.25 p* Pomnite, tovariši — *l-l5 ijfnti borbe in dela -Jo j poslušalci čestitali k£02drav]ja jo - 1^° JO rePortaža - 1350 i vei tTlrni ansambli - 14.05 22 J 1?» zabavnimi orke-^-30 Humoreska tega >Vetjj f 15.05 Iz opernega ^rtrir^ lo-°° Nedeljsko Popoldne - 18.00 10. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S plesnim orkestrom Jackie Wolfe — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Marka Tajčeviča — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe —• 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Girard Calvi — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Godala v ritmu — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta — 20.00 Stereofonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križem-kraž — 14.20 Z ansamblom Mladi levi — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Od včeraj do jutri ■— 16.05 Naš podlistek: Pepček — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.10 Glasbena skrinja »v , Tretji program 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Iz literature za godalni kvartet — 22.40 Dva romunska skladatelja — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 935 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Prišla bo pomlad — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 15.40 Majhen recital flavtistke Maje Telba-nove — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom dunajskih fil-harmonikov — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pola sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s fanti treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Po pasje — 21.14 Koncert lahke glasbe — 22.15 Koncert ansambla Schola Labaccnsis — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč. Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo Stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Glasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 1735 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omni-bus — 18.40 Z orkestrom Heinz Kiessling — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 2035 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vladimir Lovec — 23.20 Haydn in Clcmenti — 23.55 Iz slovenske poezije 12. APRILA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Igrajo majhni ansambli — 9.40 Iz glasbenih šol - 10.20 Pri vas doma — 12.10 C. M. von VVeber: prizor iz opere Carostrelec — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 1430 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V tempu Landlcrja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Metropole — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Slovenske popevke — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Zvoki iz Pariza — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 2030 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertainlni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije KA¥A 2IVIL.A 13. APRILA 430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 935 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Anton Foerster: dva odlomka iz opere Gorenjski slav-ček — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Silva Stingla — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 W. A. Mozart: Kvartet s flavto v D-duru — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom zagrebške RTV — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Klavir v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusov Aarona Coplanda in Heitora Ville-Lobosa — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke slovenskih avtorjev Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Levo, desno, naokrog — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek: Slepec in hromeč — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Lahka glasba — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.40 G a > ni soirec — 21.40 I/, oper Bonsa Papandopula — 22.00 Du-brovniški festival \')7i — 23.55 Iz slovenske poezijo 14. APRILA 4.30 Dobro juho — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo slov njo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 igra pianist\a Dubravka Tomšič-Srebotujakova — 1230 Kmetijska nasveti -- 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za tunste — 15.40 Ob lahki glasbi — lo.OO Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Monienutti — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali —• 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute z ansamblom Hcnčka Burkata 20.00 Naj narodi pojo —• 20.30 Top-pops 13 - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domaČih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbo — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemni-ku — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z majhnimi ansambli — 18.40 Priljubljene popevke —• 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Pacienti — 21.00 Vrtiljak lahkih not — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 315-1 135 — Telefoni: i-edakclja 21-835. 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno Številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 °'o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 8. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.30 Po domače, 17.55 Obzornik, 18.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 18.15 Zlata sirena — prenos otroške prireditve, 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1, 20.30 Večer z Ninom Robičem, 21.30 Na poti k zvezdam — barvni film, 21.55 Tekmeca — serijski barvna film, 22.45 T V kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 9. APRILA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače s Fanti treh dolin (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 1100 Otroška matineja, 11.50 Mestece Peyton •— serijski film 12.40 TV kažipot, 13.30 Plesni orkester RTV Ljubljana s pevcem Ninom Robičem, 14.30 Obisk v nedeljo, 15.05 Nekaj veselih domačih (RTV Ljubljana), 15.30 Konjske dirke — posnetek iz Aintreeja, 16.00 Košarka Lokomotiva : Crvena zvezda — prenos (RTV Zagreb), 17.30 Za konec tedna, 18.00 Za ljubezen orla — dokumentarni film, 18.25 Otroci galerije — 2. del, francoski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana), 20.30 Vaščani Luga — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.20 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila, 22.10 Hokej Švedska : CSSR — posnetek s svetovnega prvenstva v Pragi (RTV Ljubljana) 10. APRILA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 D. Hladnik: Ciribu — otroška nadaljevanka, 17.35 Obzornik, 17.50 V avtobusu — serijski barvini film, 18.15 Mozaik, 18.20 Proslava ob 60-letnici rojstva Borisa Kidriča — prenos, 19.30 Rezerviran čas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 V ogledalu časa: Tisoč milj — T V drama, 22.00 Diagonale, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) 11. APRILA 9.35 TV v šoli 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev, 15.50 Ruščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 F. Bevk: Pestema — 3. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Ansambel The Seekers — 2. del, 19.00 Mozaik, 19.05 Radioamaterji in vseljudska obramba, 19.30 Marketing: Rojstvo nekega izdelka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 Družinsko življenje — poljski film, 22.05 Simfonični orkester RTV predstavlja: M. de Falla: Noči v španskih vrtovih, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 12. APRILA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 16.40 Obzornik, 16.55 Praga: svetovno hokejsko prvenstvo — srečanje CSSR : SZ — prenos, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu: Polnočno sonce, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Igralci: Majda Potokar, 21.15 Javna tribuna: Mi med seboj, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana), 22.20 Košarka Jugoplasti-ka : Crvena zvezda — posnetek 13. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — - ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 1555 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 17.25 Don Kihot — serijski film, 17.50 Veseli tobogan, 18.30 Obzornik, 18.45 Carni svet živali — film, 19.05 Glasbena oddaja, 19.30 Od filma do filma. 19.50 Cikcak, 20.0 TV dnevnik, 20.25 3 2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka, 22.25 Jazz na ekranu: JPJ kvartet — L del, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) . 14. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Dojenček — oddaja iz cikla Veliki in majhni, 18.10 Obzornik, 18.25 Zabavno glasbena oddaja, 18.40 Gospodinjski pripomočki: Novosti pri sesalnikih, 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Minulo delo, 18.55 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 — prenos (RTV Zagreb), pribl. ob 21.40 Hokej Švedska : SZ — posnetek s svetovnega prvenstva v Pragi, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 9. aprila, ob 18. uri: ZA LJUBEZEN ORLA — dokumentarni film Orli so že redke ptice, ki pa zaradi svojega dostojanstva vzbujajo spoštovanje in zanimanje vseh ljubiteljev narave. Film, ki ga bomo videli danes, nam predstavlja divjo pokrajino v Južni Afriki in poskus neke žene, da bi se približala or-lovemu gnezdu in si pridobila zaupanje teh ptic. Torek, 11. aprila, ob 20.35: DRUŽINSKO ŽIVLJENJE — poljski igrani film; režija: Krzvsztof Za-nussi Film, ki je bil lani predstavljen na festivalu v Cannesu, so poljski kritiki ocenili za najboljše delo poljske kinematografije v preteklem letu. Dogajanje v filmu, ki se mu je ob izseku družinskih trenj in nasprotij posrečilo pokazati bolečo problematiko neke dobe in nekega živo prikazanega okolja, dopolnjujejo odlični igralci. Krvavec 8. aprila amer. barv. ^jj TISTI. KI ZAUDARJAJO M Kranj CENTER 8. aprila amer. barv. film MOŽ. KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma MESTO NASILJA ob 22. uri 9. aprila premiera ital.-špan. barv. CS firTna DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 13. uri, amer. barv. film MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma BOJEVNIKI ob 21. uri 10. aprila franc.-špan. barv. film CERVANTES ob 16., 18. in 20. uri 11. aprila amer. barv. film MESTO NASILJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 8. aprila ital.-fran. barvni film MEC ZA BRANDOA ob 16. in 20. uri, jugoslov. film LOV NA JELENE ob 18. uri 9. aprila ital.-franc. barvni film MEC ZA BRANDOA ob 14. in 18. uri, jugoslov. film LOV NA JELENE ob 16. in 20. uri 10. aprila amer. barv. film MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 16. in 18. uri 11. aprila franc.-špan. barv. film CERVANTES ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. aprila premiera angl. barv. filma KJE JE JACK? ob 16. in 18. uri, amer. barv. film ZAROTNIKI ob 20. uri 9. aprila angl. barv. film KJE JE JACK? ob 15., 17. in 19. uri 10. aprila angl. barv. film KJE JE JACK? ob 18. uri, amer. barv. film ZAROTNIKI ob 20. uri 11. aprila amer. barv. film DEKLE NA MOTORJU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. aprila premiera ital.-špan. barv. CS filma ZA TISOČ DOLARJEV DNEVNO ob 16., 18. in 20. uri 9. aprila ital.-špan. barv. CS film ZA TISOČ DOLARJEV DNEVNO ob 15. in 19. uri, amer. barv. film ZALJUBLJENE ŽENSKE ob 17. uri 11. aprila amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 18. in 20. uri Literarni večer v Šenčurju Člani literarnega krožka, ki deluje v okviru mladinske organizacije v Šenčurju, bodo v torek, 11. aprila, pripravili svoj prvi literarni večer. Imel bo dva dela, prvi del bo po- svečen obletnici smrti Dra-gotina Ketteja, v drugem delu pa bodo svoja dela brali mladi šenčurski literati. V bodoče nameravajo člani literarnega krožka izdajati svoje glasilo. F.Erzin ZNOJU IN SMRTI ob 20.^ Škof ja Loka SORA 8. aprila amer. barv ROP BREZ PLENA ob W 20. uri .,, 9. aprila amer. barv. VRNITEV REVOLVERA ob 17. in 20. uri 10. aprila Šved. barv. PIKA NOGAVIČKA ob film V#i 0 uri, amer. barv. mm v*-« TEV REVOLVERASA ob 1 11. aprila amer. barv. *'. MOJE ŽENE PA NE ob « uri Železniki OBZORJE 0 8. aprila amer. barv. 'L VRNITEV REVOLVER^'' ob 20. uri J* 9. aprila šved. barv. lU.i PIKA NOGAVIČKA ob 1 in 20. uri Radovljica 8. aprila amer. barv. DEVICA IN CIGAN ob fiU? uri, amer. barv. film SON IN DALILA ob 20. " 9. aprila angl. barv. v , PREGON ZA PRIČO ob L uri, amer. barv. film SA , SON IN DALILA ob 18 fij amer. barv. film GREH O TA MARIJE ob 20. uri 10. aprila angl. barv. V AVTOBUSU ob 20. uri 11. aprila hali j. barv. »ll KORBARJI ob 20. uri Jesenice RADIO 8. aprila amer. barv. f'^ PLAVI VOJAK 4 9. aprila amer. barv. Wf PLAVI VOJAK . 10. aprila angl. film JU*? KI SHERVVOODSKEGA GW DA 11. aprila amer.-italij.-šP?., barv. CS filma PRVI MIT** LJEZ DIVJEGA ZAHODA Jesenice PLAVŽ 8. aprila amer.-italij.-šp^ barv. CS filma PRVI MIT*0* LJEZ DIVJEGA ZAHODA ■ 9. aprila amer.-italij-šP?i, barv. CS filma PRVI MIT«* LJEZ DIVJEGA ZAHODA 10. aprila amer. barv. ^ PLAVI VOJAK , .jjj 11. aprila amer. barv. PLAVI VOJAK Dovje Mojstrana fi1?! 8. aprila franc. barv. vaj POSODI ŽENO PRIJATELJ 9. aprila franc. barv. P1 KDO JE MORILEC? Kranjska gora 8. aprila amer. barv. ^'o! V ZNAMENJU REVOLV^ 9. aprila italij.-nem. &§S| film SMRT TRKA DVAK*^, 11. aprila angl. film J^Vt*, KI SHERVVOODSKEGA Gu DA Javornik DELAVSKI 8. aprila amer. barv KDO JE MORILEC? 9. aprila angl. film J^flfr KI SHERVVOODSKEGA gjj, DA, amer. barv. film V * MENJU REVOLVERJA pO*1 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1« v«GRACE' 7 STEKLO, 13. KLASIFIKACIJA, 15. SALT, jj KOO, 17. VNUK, 18. SFRČANJE, 21. OBE, 22. AB, 23. AA, 37 it 26, AS' 27- VET< 29' SPOJITEV, 34. ANIO, 36. RIA, ' LINA, 39. NITROGLICERIN, 42. SKORJA, 43. SOTEKI NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Stanko žibert, Kranj, Poštna 4; 2. nagrado (20 din) Vlasta Rozman, Jesenice, Titova 84; 3. nagrado (10 din) pa dobi Boštjan Trilar, Radovljica, Cankarjeva 15. Nagrade vam bomo poslali po pošti. njc^9^0RAVNO: !• trgovski izraz za obresti pri prodaji me-n .' • nenabruženost, 13. dejavnost, ki goji cvetlice, 15. organ ^Katerih žuželk, 16. kratek požirek tekočine, 17. vojaški pra-21 ',1m'g'J'aJ' utrip. 18. uradni cenilec, kdor določa takse, • 'lubkovalno moško ime (Edvard), 22. avtomobilska oznaka Urelj °' znak za kern,rno prvino IridiJ, 24. kratica za ra, n'k» 26. znak za kemično prvino radon; tudi kratica za na L27' okraJšano žensko Ime (Rafaela, Gabrijela), 29. pogled vko a^no' s"ka z razgledom na vse strani, 34. vojaško delo, jx Pav'anje, 36. svetopisemska osebnost, stara utež, domač maaz 23 svinčnico, grezllo, 37. stok, javkanje, 39. udeleženka m i .stac'Je, 42. pripadnik indoevropskega plemena, arijskega r°nu, 43. orač, orataj. 2 5 ■i b i ; a 11 12 15 B 16 2Z 18 19 20 B 21 27 23 BA 5i 78 29 30 31 32 33 35 8 3« m M M lezn ** nekdanJa kratica za: Električna cestna že- obd 2' lzdeIovalec svetilk, 3. zidarska žlica, 4. ozemlja, Urifa"a z vodo, 5. avtomobilska oznaka za Nizozemsko, 6. reka, jJJJj* Donave, ki teče skozi Romunijo, Madžarsko in Jugo-Vr>r * tU<" *8'asto drevo, 7. prislov na ta način, odgovor na »adni "J* kako, 8. oranje, oratev, 9. medmet tišine, tiho!, 10. 12 I!if pred,v°. tulje, pazderje, 11. lasmca v obliki svedra, ia Sk °r8ka ob,lka moškega imena Tone, 14. ime TV režiserko« ,ar^a' 19- orodJe žanjlc, 20. Capkova utopistlčna drama len,*sum Unlversal Robots), 22. trganje po udih, udnlca, obo-Pok t sk'epov» 25. prečnik na jamboru, tudi drug izraz za »no«k °' raJnico' 28. prebivalci Beotije (Aonlje), 30. tuje »nosk lme (n,m8kl Igralec Guissines), 31. del obraza, 32. tuje Colu lme' 0to' 33' del Psevdonlma Pevca Kar,a Metlkoša, rnjnjn*' '5. Ime več papežev, 38. rimski naravoslovec, tudi ozi-ni zaimek, 40. znak za železo, 41. ploskovna mera. J sešite _ Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna tev pošljite do četrtka, 13. aprila na naslov: ^»as, Trg revolucije I, Kranj, z oznako Nagradna w Križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. stalnENJSKl MUZEJ v KRANJU - V Mestni hiši je na ogled ^ostn arrie°l°ška, kulturnozgodovinska, etnografska in umet-raZst godovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je odprta ^ava grafik slikarja Nejca Slaparja iz Kranja, hnsk ar°^ni stav°i v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokra-repul,.,zrj'rka Narodnoosvobodilni bolj na Gorenjskem in r'jsk zbirka Slovenska žena v revoluciji. V novem gale- sljL„eni Prostoru v isti hiši je odprta razstava del slovenske ^rke Ivane Kobilice, v gaj .fšernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, 'enienČ''čV 'S*' stavw pa razslava de^ akad. slikarja Maja 19 J!^ri,,k* zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17. do 10.",-V Muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan od loterija Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 90 30 0060 300 36900 500 514940 10.000 728610 10.000 61 10 91 20 45361 500 70971 2.000 025331 150.000 52 10 3982 200 49602 1.000 48542 2.000 63 10 S: 3 100 324.3 500 438713 10.000 4 6 97524 500 09744 500 654564 10.000 65 10 455 50 7625 200 45075 1.000 337195 10.000 6 6 47S76 500 37086 1.000 106806 10.000 254056 10.000 7 6 45097 500 69197 1.000 698157 10.000 000317 10.000 28 10 80218 500 72758 500 47438 1.000 494028 10.000 39 20 7049 300 58039 500 77959 2.000 781459 20.000 Itr ž n I. pregled! V KRANJU Solata 14 din, špinača 10 din, korenček 5 din, slive 6 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 do 10 din, čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 din, kaša 5 din, Čebulček 8 do 10 din, radič 10 do 12 din, moto- vileč 12 din, slanina 20 din, suho meso 35 din, ajdova moka 6 d:n, koruzna moka 4 dim, jajčka 0,70 din, surovo ma: '.o 28 din, smetana 13 do 14 din, orehi 32 din, klobase 6 do 7 din, skuta 7 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje * din, kisla repa 3 dim, cvetača 6 do 8 din, krompir 1 dim, ined 20 din, žganje 16 diin, kokoši 30 din, očiščene lb din V TRŽIČU Solata 15 din, špinača 13 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 11 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,60 dim, surovo maslo 25 din, smetana 12 din, orehi 34 din, skuta 8 dim, sladko zelje 5 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 7 din, krompr 1,20 din NA JESENICAH Solata 9,50 do 12 din, špinača 7,50 din, korenček 3 din, slive 7 din jabolka 4,90 dim, pomaranče 6 do 6,20 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, fižol 9,80 dim, pesa 2,60 din, kaša 3.70 din, čebulček 13 do 15,60 din, ajdova moka 6 do 6,30 dim, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,65 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 dim, orehi 34 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 dim, sladko zelje 3 din, kislo zelje 2,30 dim, kisla repa 3 din, cvetača 4 din, krompir 1,10 din ičili so sd V KRANJU Jereb Bogomir in Sotlšek Marija, Petreski Cvetan in M.iriinčević Verica V ŠKOFU LOKI Juzovič Janez in Zaletel Olga V TRŽIČU Mladič Ivan ter Golmajer Marija i umrli so V KRANJU Bertoncelj Frančiška, roj. 1892, Bukovnik Ana, roj. 1892, Zerovnik Frančišek, roj. 1906, Stanič Bazilij, roj. 1909, Za-plotnik Ivana, roj. 1893, Šur-ca Frančiška, roj. 1897, Ko-vačevič Mato, roj. 1908, Krivec Janez, roj. 1919 in Klo-boves Doroteja, roj. 1943 V TRŽIČU Sncdic Franc, roj. 1905 satire in humorja Člani loškega gledališča In eksperimentalne skupine Oder — Galerija Škofja Loka se pod vodstvom režiserja Janka Kreka te dni vneto pripravljajo na Veseli večer, šaljivi potpuri, ki bo skušal obiskovalcem v zavidljivi obliki predstaviti nekatera najnovejša dogajanja znotraj mesta ob Sori. Ločani *o znani Šaljlvci, ki ne prizanašajo nikomur, najmanj pa sebi. Zato bi bilo škoda, da bi uspele domislice ostale skrite, saj zdrava kritika, zlasti če je zavita v humor, odtehta še tako resno razglabljanje. Sodeluje kopica znanih imen (Jože Audič, Janez Debeljak, Minka Bevk, Rado Fcrlan, . Nuša Komatar, Anica Oblak, Marko Oblak in Poldka Stiglie), glasbeni ansambel Akordi, pevski kvartet Ledina, solisti Radovan Pavičevič, Vera Strekelj in Nejc Slapar ter napovedovalca Janez Ziherl in Jure Svolj-šak. Sceno pripravlja Edi Sever. Premiera bo jutri, v nedo« ljo, 9. aprila ob 17. uri, ponovitev pa istega dne ob 20. uri. Naslednje predstave so napovedane za ponedeljek, 10. aprila, in torek, 11. aprila, ob 20. uri. Cena vstopnic je 8 in 10 novih din. Kdor rad posluša »bruco-vanjske štose<- študentov, doslej edinih bolj ali manj drznih razkrinkovaicev domačih zdrah, naj si ogleda tudi jutrišnji veseli večer. Režiser obljublja, da ne bo prizanesel prav nikomur. I. G. Vsakih 6 sekund se nekdo obrne na BEATE UHSE -12. ^stav nre, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17.—19. ure. ,, ,'a del slikarke Ivane Kobilice je odprta vsak dan od '■ ■ >n od 16.—19. ure - U hse Beate Uhse je največja specializirana trgovina tega kontinenta za zakonsko higieno in spolnost, ki vam rada svetuje v zvezi z vsemi vprašanji življenja v dvoje. OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM POMLADNEM SEJMU od 8. do 17. aprila v Savskem logu, hala A Po sejmu na vsa vprašanja radi odgovarjamo na naslov Ljubljana, p. p. 554 ... . in v naši novi prodajalni v Lipnici (Leibnitz) Avstrija, Dr. Leo-Kleingasse 3. Avstralija! Dežela kenguru, jev! Peti kontinent! Najbolj pogosta imena za najmanjšo celino. Imenat ki v vsakomur zbudijo zanimanje in občudovanje, še pomisliti si nismo upali, da bi jo kdaj videli, jo dodobra prekrižarili in si ogledali njene zanimivosti. Pa vendar! Kar verjeti nismo mogli vestem, ki so že lani prihajale s Slovenske izseljenske matice, da pripravljajo na tem oddaljenem kontinen-gostovanjc našega ansambla tu. Sanje pa so postale resničnost. V sredini februarja smo se trio Slak, Fantje s Praprotna, Jana Osojnikova in predstavniki slovenske izseljenske matice s predsednikom Dragom Seligerjcm na čelu z mešanimi občutki vkrcali v letalo na brniškem letališču ter poleteli na šesttedensko turnejo med naše rojake. Za začetek nas je čakalo enodnevno bivanje v jugoslovanski metropoh — Beogradu. Vsak po v oje smo zapravljali čas do šestih zvečer do carinskega pregleda v posebnem hangarju na beograjskem letališču. Po pregledu je bila naša prtljaga že nekoliko lažja. Salame, klobase, sadje: vse to je romalo v koš. Pustili pa so nam nekaj Steklenic šnopsa — kot razku-žilno sredstvo, seveda. Razkužili so nam celo podplate škornjev od narodnih noš, podplate copat, skratka, vsa procedura je bila precej natančna. Natanko ob deseti uri zvečer se je Jatovo letalo dvignilo s surčinskega letališča in nas poneslo proti Karačiju. Letalo k sreči ni bilo preveč zasedeno," tako da se je vsak lahko položil čez tri sedeže in zadremal. Kaj smo hoteli drugega! Pokrajine zaradi noči nismo mogli opazovati. Noč je bila kratka, trajala je le slabih pet ur. Peljali smo se pač proti vrtenju zemlje. V Karačiju smo pristali v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času. Pakistan je še vedno v vojni. To smo se lahko prepričali tudi na lastne oči. Letališka zgradba je obdana Z vrečami peska, okolico pa . SO stražili vojaki. Iz letala izstopiti nismo smeli. Izjema Sta bila le napovedovalka Jana in basist Franci, ki sta na vsak način hotela stopiti tudi na pakistanska tla. Po krajšem postanku se je polet nadaljeval proti Singapuru podnevi. V letalu nas je čakalo presenečenje. Pilot, ki je bil Slovenec, nas je pozdravil tudi v slovonskem jeziku. V Singapuru smo po enajstih urah letenja spet lahko stopili na trdna tla. Neznosna sopara, osemintrideset stopinj celzija in devetdeset-odstotna vlaga v zraku, nam nikakor ni prijala. Pri dihanju nas je kar peklo v pljučih. Pred nami je bil še zadnji del poti — let do Sydneya v Avstraliji. Leteli smo spet ponoči. Približno ob pol šestih zjutraj v nedeljo smo prileteli nad Sydney, spustiti pa se nismo smeli. Letala na tem ■MBJJI Prvi slovenski dom v Avstraliji Slaki v deželi kengurujev (1) t Dobef Avstralija! letališču namreč lahko pristajajo šele po šesti uri zjutraj, da ne kalijo nočnega miru. Dobre pol ure smo zato krožili nad morjem. Na avstralski carini so se zanimali le za živila, s katerimi bi lahko na celino zanesli kako bolezen. Že v letalu smo morali izpolniti posebne formularje. Kdor bi bil zapisal, da je imel v zadnjih treh mesecih opravka z živino ali mesom, mu nekaj dni karantene ne bi ušlo. Vse te ukrepe Avstralci izvajajo zaradi varnosti, da se v deželo ne bi zanesla parkljevka in druge živinske bolezni, ter bolezni sadja, ki jih zdaj še ne poznajo, še celo za nageljne, ki smo jih imeli v gumbnicah, so se morali posebno posvetovati, če lahko z njimi stopimo na tla Avstralije. Srečanje z našimi rojaki je bilo prisrčno. Kakih tristo se jih je v zgodnjem nedeljskem jutru zbralo na letališču. Pričakali so nas s cvetjem . in narodnimi nošami. Nad gostoljubnostjo smo bili presenečeni takrat in še vse naslednje dni. CANBERRA Pot nas je z avtobusom vodila do Canberre, upravnega središča in avstralske prestolnice, ki šteje okrog 150.000 prebivalcev. Mesto bi lahko imenovali kar »zelo velika vas.« Zgrajeno je bilo na ozemlju državic Novega južnega VValesa in Victorije, osnovala pa se je nova — Svobodni teritorij. Sestavljeno je iz več satelitskih mest. Avstralska prestolnica je čudovito moderno mesto s parki, štiripasovnimi cestami in številnimi nadvozi. Razen centra, kjer je nekaj višjih zgradb, je opaziti le pritlične in razkošne hišice z velikimi vrtovi okrog njih. Najlepši predel zavzemajo parki, med parki pa so upravne zgradbe, ambasade držav in zgradba Commanwcaltha. Mesto se veča precej hitro, industrije pa v Canberri ni, razen tiste, ki je nujno potrebna. V mestu živi tudi približno 150 Slo-vencev, ki so letos zgradili svoj dom, slovesno pa ga bo. do odprli predvidoma maja. Pred odhodom je Lojze v Canberri v spomin na naš obisk posadil lipo, obljubiti pa smo tudi morali, da jo bomo še prišli gledat in zalit. Iz mesta so nas gostitelji popeljali na več izletov. Med drugim na Snežne gore, žal pa smo se zaradi slabega vre- mona morali pod najvišjo Mt. Kosciusko (2234 m) ustaviti. Gora se precej razlikuje od naših Alp, saj je kljub precejš/nji višini bolj podobna Pohorju. Hribi so zaradi posebne kameninske sestave tal vsi zaobljeni in rahlo valoviti. Okolica Canberre je na splošno zelo podobna Štajerski, z er.o samo izjerro, da pokrajino namesto smrek pokrivajo evkaliptusovi gozdovi. To eksotično drevo je po listju precej podobno vrbi, deblo pa brezi. Med drevesi je veliko suhih debel, saj v tej pokrajini velikokrat divjajo požari, ki se širijo z neverjetno hitrostjo# — tudi do osemdeset kilometrov na uro. Pred tako nevarnostjo se človek lahko reši le s skokom v vodo. Sicer pa evkaliptu-sovih gozdov Avstralci skoraj ne izkoriščajo; les kot grad-beni material nima vrednosti, za kurjavo pa ga ne potrebujejo. Ce pa evkaliptusove gozdove že krčijo na račun borovih, les zažgejo kar na mestu. In zakaj sadijo bor? Avstralci hočejo z borom predvsem pridobiti gradbeni les, Izboljšati klimo in polepšati pokrajino. Levo in desno ob cesti stoje ogromne farme, ograjene Z žico, med žičnimi ograjami pa se pase rojeno govedo. Na* vadno se farmarji menjajo: nekaj časa redijo krave, nekaj časa pa ovce. Ponekod so P°* lja tudi namakana; na teh mestih je trava čudovite tem-nozelenc barve. Med obiskom tega področja smo si ogledali tudi del gigantskega s'st^' ma hidroelektrarn, ki med drugim napaja Sydney in Melbourn. Vode z veliko yi" šinsko razliko so večkrat iz" koriščene. Ob vznožju gora je bilo med gradnjo sistema elektrarn zgrajeno tudi me* sto Cooma, v katerem soZ<-laJ razobešene zastave vseh držav, ki so sodelovale pri grad« nji, med prvimi tudi jugoslo-vanska. Nacionalni park **" pravi rezervat, ki smo ga obi« skali na tem področju, nafll ni nudil pravega užitka. P? vsej sili smo hoteli videti kenguruje, ki pa jih v tistem dnevnem času ni bilo na spregled, saj se pasejo šele zvečer. Tudi tabla »Nevarnost kengurujev« ni nič pomagala- AVSTRALCI SE PREVAŽAJO Z LETALI Potovali smo v glavnem 2 letali, saj si je zaradi ogromnih in ra nas kar nepojmlji-vih razdalj težko predstavljati drugače, še tako smo od enega do drugega kraja potovali od one do štirih ur. Tudi ceste so kar v redu, promet je dobro vzdrževan, le vozni1 po levi strani smo se težko privadili. Nove ceste so 'z* redno lepe, stare pa se le slabo prilagajajo terenu. Na prC* bivalca Avstralije, na celini trenutno živi 14 milijonov ljudi, odpade največ kilometrov cest na svetu. Avstralci pa imajo s cestami veliko srečo, saj ne poznajo zmrzali-Omeniti je treba še železnico, ki pa menda tudi na petem kontinentu ni rentabilna. Avstralci poznajo dvoje vrst Železnice: medkrajevno — iz države v državo — in lokalno. V Melbournu pa kot prava redkost še vedno vozi tramvaj. Na delo se domačini vozijo večinoma s svojimi avtomobili, nekateri tudi po dve uri in pol daleč. Občutek za razdalje pri njih je bistveno drugačen. Vožnja na večerjo po sto kilometrov daleč je za njih blizu. Avtobusi v Avstraliji niso preveč v modi, s*J večino prevozov prevzame taksi, ki je brezhiben in poc°j ni, dostopon vsem. Pa tud» mnogi raje zapeljejo svoj avtomobil na parkirni prosto! zunaj mesta, parkirni Pr°" stori so izredno obsežni, v mesto pa se peljejo z javnini prometnim sredstvom. Pra zaradi gostega prometa imaj ^ Avstralci raje manjše »voz°* ve« — veliko je »minijev«. "* jih lahko hitro parkirajo. Po pripovedovanju Andr* ja Berganta piše: J. Govekar Slike: J. Kalan (Se nadaljuje) Medeni tedni pod oblaki Dopoldan z Marijanom in Marijo Vidic, novima oskrbnikoma lubniške koče Nc vem kaj jc gnjavilo urednika minuli konec tedna, ko smo kovali načrte za prihodnjo številko. Najbrž so ga dajale koze ali pa je razglabljal o kopici tiskarskih škratov, ki so zadnjič preplavili Glas. No, saj ni važno. Važno je le, da mi ni naprtil nobenega sestanka, posveta, konference, zlate poroke ali banketa, s kakršnimi nam običajno zagreni vikend. Neverjetno, ampak sobota in nedelja sta ostali popolnoma moji. Pošteno ju bom izkoristil, sem sklenil. Odšel bom kam ven, v naravo, in si odpočil nabrekle živce. Marian ln Marija Vidic Komaj, komaj sem naslednje jutro prepričal ženo, da tokrat res nimam nobenih službenih potov in da naj poišče kakšne stare gumarice, ki še držijo vodo. Seveda je hotela slišati, kam me spet nese. »Na Lubnik,« sem bleknil tja v en- dan — in nenadoma spoznal, da zamisel sploh ni slaba. Ja, na Lubnik jo bom mahnil. Vreme je ravno pravšnje in malo svežega zraka bi mi tudi ne škodilo. Debelo uro kasneje sem že sopihal navkreber, v strm, gosto obraščen breg onkraj loškega gradu. Mehka, snežna pokrivala osvobojena tla so prijetno dušila korake. Sonce je udarjalo skozi golo, dremajoče vejevje, ščegetalo zametke bodočih listov, sušilo premočene blazinice maha m opajalo sveže vzklile bilke, čepeče pod ra/.mršcnimi gri- vami suhih jesenskih trav. Le dve, tri pošiljke spomladanskega dežja so potrebne in narava bo eksplodirala v ži-vozclenem plamenu prebujenja; nič več ne more preprečiti čudeža, ki se ponavlja iz leta v leto, iz aprila v april. Rinil sem naprej, vrhu nasproti, in presenečen ugotavljal, da ne Čutim nobene utrujenosti. Šele pozneje, v koči, je pričrvičila na plan. Ampak takrat sva ravno nazdravljala novemu poznanstvu. Oskrbnik Marijan in jaz namreč. Marijan in njegova žena Marija sta velika pridoirtev Lubnika, ki minulo zimo ni privabil mnogo obiskovalcev. Micka, prejšnji »šef« doma, je lani odšla in pustila hišo prazno, mrzlo, zaklenjeno, člani planinskega društva Škof ja Loka so si potlej dolgo razbijali glave in tuhtali, kje bi dobili človeka, ki bo Logar in lovec z Blegoša r°stranstva Blegoša skri-Doln V S0bi skrivnosti, ki jih večk J° lc Nkajeri, tisti, ki poč prečcsei° navzgor in takLZ. ,Vse strmine. In med blJahko Stoli tudi mla-Sei Franca Pfajfarja iz Že ' barskega tehnika in okop? l0ta vodJ° gozdnega '5>a na tem področju. sJ'Za gozdarski poklic sem veseli j1 zato' kcr imam prinA6- do riarave,« mi je rie j°ved°Val on,i dan, sicer renH .gošu. ampak v Go- čai t88'1 kjer sem ga src' kako ° veselJe izhaja že ne-Stirj i'f druiine. šolal sem se Mi ota v Postojmi na sred- m dobila knjigo kot nagrado za dopisovanje! »Katera le Ured 8em M *Praseva,a- Kmalu sem prejela Valaške pravljice. Osre^'*tVu *"lasa se »njo lepo zahvalim. Niste me mogli bolj *a n« Po Pravicl povem, da najrajši berem pravljice. Stikam klil k povsod' v Solskl ln Pionirski knjižnici ter pri prija-kmi ' Ito sem bi,a niajhna, sva z mamico skupaj »brali« V «' *e preden 8em hodila v šolo, sem jih prebirala sama. Poln Pa 8e Je »čelo. 2e četrto leto nosim šolsko torbico pa ° knjig. Marsikaj sem se iz njih že naučila v šoli, veliko let 'udi doma. Prejemala sem Cicibana, Čebelico, Kurirčka, *aba am Pionirski list. V njem najdem novic in dovolj rrld ' Vsako ,eto tekmujem za Prešernovo bralno značko. Ko j °mačem branju mi je bila najbolj všeč Bevkova Pestema, ie , em Jo brala prvič, nisem mogla nehati. Potem sem listala Risala sem Nežko, sešila sem si tako punčko s pik-tevai?.llrilcem ln dvema kitkama. Gledala sem Jo in se vpraša g,a: *Ti majhna punčka, da si morala tako mlada od doma, ftiinll,pJ*«ala toliko hudega! O. saj ni mogoče!« Taki časi so la; Danes nam Je lepo. Pogledala sem mamico in si misli- j£aJne, da ti mene ne bi pustila v svet?« v $7fma nas je pet in prav vsi radi beremo. Trije hodimo **vJta Nabral° »e nam je že precej knjig. Cenimo Jih in lepo ^nimi0 z nJimi' Kftr prinese eden, pregledamo vsi. Zelo me niij tudi slike, saj sem ob njih spoznala življenje različ-"arodov in bogastva različnih dežel. DARJA GROS, 4. a r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Ptičica je osamela uganjajo svatovske norčije. Gugajo se po vejah in se skušajo v letu. Prvi metulji so že prileteli po sladki nektar, da bi se malo okrepčali in posladkali. V daljavi se sliši glas piščali. Pastirček že pase svojo čredo, da bo lahko prodal mleko. Miran Stular, 6. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Tud" ial0 v naš kraj je že posi-*>od. aT?° Pomladno sonce. *ačeie 0 snežno odejo so Ob b. Poganjati prve cvetice, tek Jstrem potočku je zvon-Drijat°^yonil svojim zaspanim t>feDuri-,em- P°d grmom se je ^dn- trobentica< v P°* jelj £J r°si se umiva prijavio k" Ptice vesel° ska-tJ*t?i P° 8°zdu za črviči. SelCa postaja otožna, pti-ne menijo zanjo, raje Moj prijatelj medo Rojstni dan Bila sem majhna in moja najljubša igrača je bila medvedek. Bil je že star, a še vedno lep. Ko je bil očka še majhen, se je z njim igral. Ko sem izpolnila leto, sem ga dobila. Nanj sem pazila. Medo je bil rjave barve in imel je črne oči. Okoli vratu je bil zapet usnjen pas z zvončkom. Kadar si ga premaknil, je zvonček zacingljal. Bil je nekaj posebnega. Vsak otrok, ki ga je videl, ga je hotel imeti. Ce si ga v tre- buhu stiskal, je tudi brundal. Nikoli se ni pokvaril, ker sem nanj pazila. Kadar prideta bratranec in sestrična k nam, si zmeraj želita medvedka, da bi se z njim igrala. Medvedek je še zmeraj lep. Manjka mu samo eno oko. Je v moji sobi. Spominja me na moje otroštvo. Zdenka Posedi, 4. č r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Povodni mož Nekoč zvečer sem šel k stari mami na Spodnji Brnik. Tam smo se z otroki dolgo igrali. Cas je hitro minil, ker smo si pripovedovali tudi pravljice. Posebno sem si zapomnil pravljico o povodnem možu. Kar pozabil sem, da moram domov. Šele zelo pozno sem se spomnil, da bodo domači v skrbeh, ker me toliko časa ni domov. Odpeljal sem se. Peljal pa sem se tudi mimo potoka. Tedaj me je postalo strah, kajti pod mostom sem zagledal pravega povodnega moža. Sključen je stegoval roke proti meni. Z vso močjo pritisnem na pedal kolesa, da sem mu hitreje ušel. Bilo me je tako groza, da sem bil ves poten in prestrašen, ko sem stopil v kuhinjo. Vsi so me gledali in vprašali, kaj se je zgodilo. Nisem mogel takoj povedati. Cez čas sem šele videl, da sem res v kuhinji, in šele takrat sem jim povedal. Z bratom smo potem šli pogledat, kateri strah me je lovil. Toda v potok« ni bilo drugega, kot tista stara vrba, katero sem vsak dan videl in ta me je ponoči v mojem strahu in domišljiji tako prestrašila. Janez Bohinc, 4. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje lz glasila Odmevi izpod Krvavca Cvet ste umorili Cvet ste umorili, ko najlepše je cvetel, cvet ste pohodili, ko najlepše je dehtel. In kljub temu še hitite, grobijani v vrt cvetoč, nove cvetke tam morite, ki upret' se ni jim moč. Cvet ste zamorili, ko najlepše je cvetel, zdaj ste ga še pohodili, da je v blatu ovenel. Irena Stroj, 8. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj lz Glasa mladosti V nedeljo je imela stara mama 80. rojstni dan. Domenili smo se, da gremo na njen dom. Ko smo prišli tja, sem ji voščila in ji dala šopek. Stara mama je bila srečna, saj je imela okrog sebe hčere in sinove ter vnuke in vnukinje. Otroci gmo se igrali. Tudi nam je bilo zelo lepo. Jedli smo torto. Bila je zelo dobra. Gledala sem tudi televizijo. Na programu so bili risani filmi. Ta dan mi bo ostal dolgo v spominu. Brigita Bizjak, S. r. osn. šole F. S. Finžgarja, Lesce Naš ples Majhne smo čebelice, rade se igramo. Primemo se za roke naokrog skakljamo. Ples čebelic plešemo, v krogu se vrtimo, pojemo in vriskamo in se veselimo. Darja Gros, 4. a r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj ril ŠOLSKIH L KLOPlJ Marija iz Kranja — Svetujte mi, prosim, obleko za poroko. Poročila se bom julija. Obleko bi imela rada v dolžini, ki se neha nad koleni, in z dolgimi rokavi. Kakšne čevlje in torbico potrebujem? — Stara sem 23 let, visoka 157 cm, tehtam 43 kg. Oči imam modre, lase svctlorja-ve. Marta — Model na desni je za vas. Ker bo poroka poleti, ima lahko vaša obleka kratka rokava. Blago naj bo enobarvno, lahko, morda kar svila. Izbirajte med belo, temno modro, svetlo turkizno in Svetlo violet barvo. Obleka je krojena ob telesu, izrez je okrogel, nekoliko globlji, ro-kavčki so napihnjeni. Obleka se zapenja na hrbtu. V višini bokov je obleka rezana in krojena močno navzven. Okoli bokov in ob robu rokavov je iz garna kvačkan trak ali trak iz prave čipke, čevlji naj bodo v svetli barvi, prav tako torbica. Silva lz Kranja — Rada bi imela obleko, ki bi jo oblekla za sprejem v mladinsko organizacijo. Tudi za barvo se še nisem odločila. Stara sem 13 let, imam rjave oči ter srednje dolge rjave lase. Teh* tam 45 kg, velika pa sem 160 cm. Marta — Obleka za vas je v mornarskem zelo modernem stilu. Rokavi so dolgi, izrez obleke je koničast. Velik mornarski ovratnik jc spredaj okrašen s pentljo. Pas je prišit le na zadnji del obleke, spredaj pa jc pritrjen z gumbi. Obleka se zapenja z zadrgo ob strani. Na vsaki strani ima spredaj dve gubi. Obleka je bele barve, obroba na ovratniku, pentlja in pas pa so modre barve. Shranjevanje živil Za kar najboljše izkoriščanje prostora v shrambi ni dovolj, da so iivila lepo urejena. Včasih prihranimo veliko prostora, vse je bolj pregledno, če nekatera iivila shranjujemo v posebne posode. Najbolj praktične so Stari recepti po starem in novem Mlinci Potrebujemo: testo, mleko, maščobo, med aH orehe. Iz boljšega mlečnega kvašenega testa, ki smo ga razvaljali na pol centimetra debelo, narežemo široke trakove. Najbolje, če jih spečemo v krušni peči, če pa je nimamo, pa v pečici. Ohlajene mlince nalomimo v skledo in jih prelijemo z vrelim mlekom. Ko se razpustijo, jih zabelimo z maslom ali kako drugo maščobo. Jed lahko sladkamo s sladkorjem ali z medom, lahko dodamo tudi nasekljane orehe. Zraven ponudimo kompot, če pa jedi ne sladkamo, ampak samo zabelimo, lahko zraven ponudimo solato. — Mlince lahko kupimo tudi v pekarni, ker Jih peče tudi Loška pekarna. M. V., Selca plastične, vendar ne okrogle, pač pa štirioglate. Take posode so lahke, lične, lepih barv, poceni, vendar pa prav za vsa iivila ne ustrezajo. To velja za posebno dišeča in mastna iivila, ki svoje lastnosti puste v posodi. Tak vonj iz posode le stežka odpravimo. Živila, ki jih hranimo v posodi na odprtih poticah, v shrambnih omarah in v hladilniku, naj bodo vedno pokrita. S tem jih zavarujemo pred izstišitvijo. Za shranjevanje čajev, kave, popra, paprike, cimeta in drugih dišavnic, pa tudi olja, masti, mleka je najboljša steklena ali porcelanasta posoda. Posoda za dišavnice naj ima tesen zamašek ali zelo tesen pokrov, če posoda nima pokrova, ga naredimo iz celofana. Whisky svoj whisky ie v 12. stoletju, Škoti pa trdijo, da je bila pri njih ta pijača znana še prej. Vsekakor pa je v listinah zapisano, da so whisky poznali ie pred 15. stoletjem. Prvi škotski whisky so najbrž kuhali v samostanih, kasneje pa so ga začeli kuhati tudi kmetje. T)o sredine prejšnjega stoletja so poznali samo tako imenovani straight whisky, čist nemešan sladni whisky, pijačo temne barve, ki je imela krepak okus in je bila sploh namenjena le močnim moškim. To pijačo so pili pretežno na škotskem. Nato so v eni škotskih zganjam sklenili, da bodo 30- do 50-odstotni straight whisky mešali z milejšim žitnim whi-skyjem. Tako je nastat bten-ded whlsky, ki je vsekakor blažicga okusa Kotiček za ljubitelje cvetja Vrtna opravila v aprilu PISE: IN2. ANKA BERNARD V topli gredi ali v svetli topli kleti ali kar na kuhinjskem oknu lahko vzgojimo sadike enoletnih cvetic. Vsaka cvetica je hvaležna za prcdkulturo, to je setev na toplem. Zato mnogo hitreje in bujneje cvete, kot če jc sejemo kasneje na prostem. Sejemo vse mogoče cvetice: astre, zajčke, cinije, dišečo gra-horo, slak, kapucinčke, tagetes, kosmejc in Še druge cvetice. Danes vse bolj priporočamo setev v šotne lončke (jiff — pots), ker rastline v njih dobro uspevajo ter jih lahko z lončki vred presadimo na prosto, ko je za to čas. Tako sadike ne občutijo presajanja ter neovirano rastejo dalje. Tudi kane, montbre-cije, gladiole in še malo razšiijene tigridije silimo k ranemu cvetenju s tem, da jih že sedaj posadimo v večje lonce in postavimo na toplo. Ce kane ne sadimo že spomladi v lonce, bodo v naših hladnejših krajih prepozno cvetele. Prvi znanilci pomladi žafrani, jarice, zvončki, nekatere perunike so že odeveteli. Odcvetele rastline niso ravno v okras, vendar listja ne smemo porezati, dokler samo ne usahne. Od-cvetclim tulipanom sproti obtrgavajmo cvetove, da se čebulice ne bodo preveč izčrpale. Trajnicam in občutljivejšim grmovnicam nasujemo plast šote, da bolje uspevajo. Tako jih suša manj prizadene, pod njimi pa se ne bohoti plevel. Zatirajmo tudi plevel na dvoriščih in poteh s totalnimi herbicidi. Ob pravočasni uporabi vso sezono ne bomo imeli dela s plevelom. Uporabljamo pa ga le tam, kjer ne bomo poškodovali drevja in drugih rastlin. Vrtnicam in trati, sadnemu drevju in jagodičevju izdatno pognojimo z mešanimi gnojili. Uspeh se bo kmalu pokazal. Ze na listih in barvi rastlin bomo lahko kmalu ugotovili, da jim gnojenje prija. Poskrbeti je treba tudi za rastline za ckna in balkone. Treba jih je obrezati in presaditi, postaviti na svetlo in toplo ter do prestavitve na prosto čim intenzivneje oskrbovati, da bodo bogato cvetele. ravnik vetuje Alergija in alergijske bolezni (3) Med nespecifične faktorje v širšem otrokovem okolju spadajo razni dražeči drobci, hlapi in plu« v zraku nad industrijskim mestom, ki sicer niso alergeni, pač pa okvarjaJ0 sluznico dihal ln s teta omogočajo vstopanje alergenov. Poleg industrijskega prahu Je — predvsem v industrijskih in večj«j» mestih — še dosti drug* nespecifičnih faktorjev, ki tudi dražijo dihala, okvar-Jajo sluznico dihal in i° napravijo propustnejšo alergene. To so predvsem izpušni plini motoriziranih vozil, dim iz dimnikov, raznih kemičnih in drugI* tovarn. Tudi izdelki *ot so barve, laki, kreme, mila, zobne paste, loščlla* parfumi, belila, detergen-ti, črnila, lepila so pogosto vzrok alergijskih bolezni. Tudi tobačni dim Jc zelo škodljiv. Med živili pa so lahko začimbe, jajca, škrobi, ribe tudi lah ko vzrok alergijskih bolezni. Meteorološki in klimatski pogoji niso neposreden vzrok za alergijsko obolenje, so pa dejavniki, kl pospešujejo alergij**6 pojave. Znano je, da imajo na primer astmatiki težave zlasti spomladi in jc' seni. Važno vlogo pri nastanku in ponavljanju alcvg'J' skih bolezni imajo t m"" psihološki faktorji. pa sodijo vzdušje ln medsebojni odnosi v družim-' ljubezen in razumevan.ie staršev ln najbližje okoli ce do alergičnega otroka-Pravilen odnos ln pa vzgo Ja alergičnega otroka lan' ko v mnogočem olajša'" njegovo zdravljenje. dr. Vojteh Erjavec ROBOTA - 8. APRILA 197, GLAS * 23. STR Po vzoru Švicarjev in Skandinavcev: steza v Škofji Loki rav duh \ vitkem telesu, je geslo, ki nam ga vcepljajo Raz ^ ^por*no"med'cmski strokovnjaki dvajsetega stoletja. zyoj »menagerskih« poklicev in naglo napredujoča avto-in Zaci^a s*a Pa^ slab zaveznik človeka, katerega mišičevje ne n°*ranJl organi so prilagojeni fizičnim naporom, teku, roč-o delu... Pomanjkanje gibanja jih zato kvari, slabi in llflk ' tolščo. Rešitev tiči v športu, v dopolnilnih dejavno- mladi edine zmorejo ohraniti ljudi prožne, sloke, zdrave in ji 0str>e. Vedno bolj se zavedajo nevarnosti lagodnega živ-Ak H In pokacev' kJer trpi samo živčevje, ne pa tudi telo. ije. * Je med Slovenci naletela na širok odziv; krog enih pristašev naglo raste. A zgolj propagiranje rekreacije ranm°re zagotoviti uspeha. Potrebni so primerni objekti, dvo-Ud m bazenk kamor bo občan lahko stopil pretegnit otrple e «• Prečistiti zakajena pljuča. Pin^r slcdn>e Je vodilo sku-tuh?,r °Čanov- da so začeli *RlM ureditvi posebne v § . . stcze, podobne onim SelahICcin skan ki naJ bi LoWPrihodr»jega Teta, ko bo slavila tisoči rojstni "a okolica namreč -°ka dan, zadevo uresničil. V odboru je poleg ljubiteljev narave, več telesnovzgojnih pedagogov in zdravnikov. Kakor smo zvedeli, nameravajo progo poskusno odpreti že letos junija ali julija. Dolga je 2400 metrov in zelo razgibana, saj teče čez travnata pobočja onkraj gradu ter skozi gozdove iglavcev in li« stavcev. Imela bo 13 vadbenih mest, opremljenih z različnimi športnimi orodji in pripravami {gred, drog, krogi, švedska lestev itd.). Priprav- 7. april-svetovni dan zdravja Letošnji svetovni dan zdravja 7. april P°teka pod geslom: »VAŠE SRCE — VAŠE ZDRAVJE« Svetovna zdravstvena **anizacija, ki spremlja R'--nje bolezni v svetu, j* Je odločila za to pro- 1cr-iat?ko zaradi dejstva, fA Jc danes zlasti v razvl- °ri Industrijskem svetu *°«e*en srca In žllja do- al akuten problem. DcJ-^lv°> da povsod narašča J*Wlo obolenj srca ln žl-ga 1,1 "a so te bolezni na rv(m mestu med smrtni- ' vrzokl pri odraslih v ; h ('r-... gQ ^Q rs,"em rctlu prcd ra,ullT1 J^odaini, Jetiko in dni-*'m' boleznimi. Vse to s^Jno zahteva takojšen in nihPen nastop zdravstve-m drugih organizacij, astl organizacije Rdeče-a kr'ža, da skupaj z ^ravstveno službo pre-dame potrebne ukrepe, a bt Javnost kar najbolj poučila o programu za preprečevanje bolezni srca in žilja ter o posledicah, ki lahko nastopijo zaradi nepoučenosti prebivalstva. Rdeči križ bo s pomočjo zdravstvene službe organiziral preko celega leta številna zdravstveno vzgojna predavanja po osnovnih organizacijah Rdečega križa, po šolah za starše šoloobveznih otrok kakor tudi za potrebe delovnih organizacij. Namen predavanj bo predvsem, da seznanimo najširšo javnost in odgovorne družbene dejavnike z vsem, kar je potrebno glede teh bolezni pri nas, zlasti glede na njih zgodnjo razpoznavo ter sodobno zdravljenje in preprečevanje. dr. šimenko Marija ljajo celo tiskanje posebnega prospekta, v katerem so opisane predvidene vaje in narisana razpredelnica, namenjena kontroli nihanja telesne teže in zmogljivosti. »Steza naj bi služila najširšemu krogu državljanov vseh starosti, od šolarjev do upo- kojencev,« pravi predsednik odbora Mirko Polajnar. »Kasneje jo mislimo podaljšati in ji dodali 5 tisoč metrov poti okrog Starega gradu. Vzponi so tam precej zahtevnejši, primerni za bolj trenirane osebe, hkrati pa predstavljajo idealno sprehajališče.« In sredstva? Računajo, da bodo celotni stroški znašali približno 40 tisoč novih din. Nekaj denarja je prispevalo TD školja Loka, vendar vsota ne zadošča. Graditelji so se potem obrnili na loške gospodarske organizacije, na občinsko zvezo za telesno kulturo, na svet za kulturo, Ln telesno kulturo ter na dni/hciiopoliii. ne t: ; i-nove, ki jim obljubljajo vso možno moralno in materialno podporo. škofja Loka bo torej kot druga v Sloveniji zgradila lastno odprto rekreacijsko progo. Blejska fitness promenada očitno dobiva vrstni* ka. I. Guzclj KI Ali lahko cepimo tudi starejše ljudi? Obramba pred črnimi kozami terja, da cepimo čim več ljudi. Tako, kot lahko dobe črne koze otroci ln prebivalci srednjih let, so ogroženi tudi starejši ljudje. Res pa je, da je med starimi več takih, katere ne smemo cepiti zaradi kroničnih bolezni, ki pomenijo kontraindikacijo za cepljenje. Vse one bolezni, za katere menimo, da so kontraindikacija za cepljenje bolnikov srednje življenjske dobe, so tudi kontraindikacija za cepljenje starejših prebivalcev. Najpogostejše bolezni v starosti, ki ne dopuščajo cepljenja so: bt.lczni srca, ki so v takem stadiju, da zahtevajo trajno, kontrolirano uživanje kardiotonikov (npr. cedilanida in drugih preparatov digitaiisa). Kontraindikacija za cepljenje so tudi vsa ona težja kronična obolenja jeter in ledvic, ki jih v starosti češče srečujemo in sc kažejo znaki popuščanja omenjenih organov. Prav tako ne priporočamo cepiti proti kozam vse one starejše, ki so bili pred kratkim zdravljeni zaradi možganske kapi (pred tremi ali štirimi meseci). Vse one starejše bolnike, ki pa so že preje preboleli možgansko kap in je njihovo bolezensko stanje konsolidirano, lahko cepimo proti kozam. Zdravniki upoštevajo pri starejših še dve bolezni, ki so kontraindikacije za cepljenje proti kozam pri vseh starostih. Arterioskleroza sama po sebi nc predstavlja kontraindikacije za cepljenje, če ni hkrati bolezenskih sprememb na srcu ali ledvicah, ki sc kažejo s popuščanjem delovanja omenjenih dveh organov. Po vsem tem lahko prav vsakega starejšega prebivalca cepimo proti črnim kozam z izjemo onih, ki imajo zgoraj našteta in še druga obolenja, ki predstavljajo tako v srednji življenjski dobi kakor tudi v starostnem obdobju kontraindikacijo za cepljenje. Priporočamo vsem starejšim, ki iz kakršnegakoli razloga niso bili cepljeni proti kozam, da se vsaj v bližnjem obdobju izogibajo kontakta z večjim številom ljudi, še posebno z onimi, ki niso bili cepljeni proti kozam, če pa bi nastopila neposredna nevarnost okužbe, pa bodo ob ponovni presoji epidemiološke situacije cepljeni še ostali starejši ljudje s posebnimi dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Dr. Bojan Accetto Kako se obvarujemo črnih koz Za najbolj uspešno obrambo proti črnim kozam velja cepljenje z živim virusom (živo cepivo), po katerem nastanejo v organizmu protitelesa, ki obvarujejo cepljenega pred boleznijo ob morebitnem stiku z bolnikom. To je aktivna imunizaciia. Takšen način zaščite uporabljamo tudi pri sedanjem obveznem cepljenju zaradi nevarnosti epidemije črnih koz. Prvo cepljenje z živim cepivom (primovak-cinacija) naj sc opravi le pri majhnih otrocih praviloma do treh let. Živo c,cpivo uporabimo tudi pri že pred leti cepljenih otrocih in starejših osebah Po prvem cepljenju v poznejših letih lahko namreč nastanejo hujše cepilne reakcije, Zato si ob nevarnosti epidemije pomagamo pri starejših prvič cepljenih z mrtvim cepivom (vakcinacija antigen), ki sicer le v manjši meri poveča odpornost telesa proti Infekcijski bolezni vendar pa omogoča poznejše cepljenje z živim cepivom, šele to drugo cepljenje zavaruje bolj zanesljivo človeka pred črnimi kozami. Ker razpolagamo le z neznatno količino tega vakcinlja antigena, ga bomo uporabili le v najnujnejših primerih za ogroženo zdravstveno osebje na infekcijskih oddelkih, karantenskih bolnišnicah, ipd. Nenadni izbruh epidemije črnih koz lahko prehiti možnost pravočasne organizirane obrambe in doleti nezaščiteno osebje, ki je bilo v stiku z bolnikom. To smo doživeli ob sedanji epidemiji na Kosovem in v Beogradu. Obolelo je več zdravstvenih delavcev, ki so oskrbovali bolnika. Ali smo v takih primerili povsem brez moči? Sedaj že imamo posebna sredstva, ki vsebujejo večjo množino protiteles (imunoglobu-lini). Z njimi lahko vsaj začasno zaščitimo ogrožene osebe. Uporabimo jih pri ljudeh, ki jih ne moremo ali pa zaradi bolezni, nosečnosti in podobnega, ne smemo cepiti na običajen način (torej z živim cepivom). Imunoglobulinc damo tudi osebam, pri katerih je od kontakta s kužnim bolnikom preteklo več kot 6 dni. Sedaj uporabljamo pri nas nemški BERIGLOBIN (BEHRING-VVTRKE), švicarski VACIJMAN BERNA in domaČe preparate izdelane na zavodih za transfuzijo krvi in imunoloških zavodih (Zagreb, Beograd). Zaščita i imunoglobulini je le kratkotrajna — do največ 6 tednov. Če jc človek še naprej Izpostavljen nevarnosti okužbe, je potrebna ponovitev infekcije. Od navedenih sredstev se uporablja švicarski preparat specifični antivakcinijski globulin tudi za preprečevanje in zdravljenje morebitnih komplikacij, ki nastanejo pri cepljenju proti kozam V profilaktične namene (za obrambo pred komplikacijami) dajemo manjše količine pri že nastalih komplikacijah pa precej večje doze. Imunoglobulini morajo biti shranjeni na temnem v hladilniku pri + 4° C, ker sicei izgube na svoji učinkovitosti. Opozarjam pa, da razpolagamo le z majhno količino imunoglobulinov, ki so rezervirani za skrajni primer resnične ogroženosti prebivalstva! as. dr. Vargazon Nevenka JUGOBANKA LOTERIJA ZA VARČEVALCE JUGOBANKE Tudi v letu 1972 bodo lahko sodelovali v II. KOLU LOTE-RIJE ZA VARČEVALCE JUGOBANKE, lastniki dinarskih in deviznih vlog, ki bodo vezali najmanj 1.000 dinarjev na 13 ali 24 mesečni odpovedni rok. V III. KOLU UVAJA JUGOBANKA NOV IN POENOSTAVLJEN NAČIN ŽREBANJA DOBITKOV: NAMESTO SREČK BO KOMISIJA ZA LOTERIJO ŽREBALA KUPON S ŠTEVILKO HRANILNE KNJIŽICE. ZA VSAKIH 1.000 DINARJEV (PO EN KUPON). V DRUGEM KOLU LOTERIJE BO IZŽREBANIH PREK 11.000 DOBITKOV. SKLAD DOBITKOV ZNAŠA 3,000.000 DINARJEV, OD TEGA JE KAR 26 PREMIJ PO 20.000 DIN. PRVO ŽREBANJE DOBITKOV JE 23. APRILA 1972. OBRESTI OSTANEJO ENAKE, KOT PRI REDNEM VARČEVANJU: - ZA SREDSTVA VEZANA NAD 13 MESECEV 9 % - ZA SREDSTVA VEZANA NAD 24 MESECEV 10 % ČE VARČUJETE — VARČUJTE PRI JUGOBANKI JUGOBANKA KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ z obrati: oljarica, klavnica, mlekarna, kmetijstvo, komercialni servis in KZ Radovljica Obiščite nas na spomladanskem mednarodnem kmetijskem Gorenjskem sejmu, ki bo od 8. do 17. aprila v Savskem logu v Kranju. O Konfekcija Mladi rod Kranj Potrošniki! Izredna ugodnost, bogata izbira otroške konfekcije po znižanih cenah v naši prodajalni v Tomšičevi ulici, ki je odprta vsak ponedeljek od 6. do 18. ure. Obiščite nas tudi na modni reviji Gorenjskega sejma. Prikazali vam bomo najnovejše izdelke za jesen in zimo. Sodelujejo EM0 CELJE JELOVICA ŠK. LOKA MIZAR VOLČJA DRAGA GORENJSKI SEJEIV1 V KRANJU OD 8.-17. APRILA t. , njeni obiskovalci gorenjskega spomla-oanskega sejma vabi vas LUNA PARK • avtodrom • vrtiljak • moderni igralni avtomati • športna strelišča Vidite — razveselili se boste! NOBILI Stroji za boj proti škodljivem in boleznim na rastlinah jSMlJA VAM NUDI 2E NAJPOPOLNEJŠE PRIPRAV-T,5 PROTI BOLEZNIM IN ŠKODLJIVCEM. Z ^MREŽNIMI STROJI LAHKO ZAVARUJETE SLE-«bRNlPOSEVEK. eAp MEDNARODNEM GORENJSKEM SPOMLADAN STRni SEJMU v KRANJU OD 8. DO 17. APRILA, SI NFk-a LAHKO OGLEDATE IN KUPITE. NAVAJAMO KAJ JZ NAŠEGA PRODAJNEGA IZBORA: ^opilnica za kosilnikBCS « omizer PDF 1000 HF Nobili 223**p 300 Nobili ;l°mizer P 200 Nobili Pnevmatske škarje Nobili Cena LIT 200.000 1.260.000 400.000 340.000 480.200 Carina in stroški 2.300 13.777 4.491 3.853 5.390 2aht evajte cenike in strokovne nasvete. agrotehnika Ji IXP°RT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 V Škofji Loki kmalu odbor za zaščito okolja V četrtek je bil v škofji Loki drugi redni letni občni zbor škofjeloške občinske turistične zveze. Poleg delegatov iz vseh turističnih društev v občini ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij sta se ga udeležila tudi predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan in tajnik Gorenjske turistične zveze Karlo Cej. škofjeloška občinska turistična zveza je bila ustanovljena šele pred tremi leti in je ena najmlajših v Sloveniji. Na njenem območju trenutno uspešino deluje trinajst turističnih društev s 1283 rednimi člani. Nepokriti sta le področji Lučin in Zirov. Predsedniku upravnega odbora zveze je v svojem poročilu še zlasti nakazal uspešno sodelovanje med zvezo in občinsko skupščino, saj je imela doslej zveza na razpolago vedno toliko sredstev, da njena dejaVDOst ni bila nikdar ogrožena. Zato je pred kratkim lahko začel z delom tudi referent za turizem, ki bo ski bel zlasti za kmečki turizem in obnavljanje zasebnih postišč. Ugotovili so namreč, da je gostinstvo v škofjeloški občini precej v zaostanku za ostalo Gorenjsko. Ob tem pa je treba pripomniti, da se stanje izboljšuje. V zadnjem času je bil v Škofji Loki zgrajen hotel s 69 ležišči, pla- Obiščite nas na gorenjskem spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 7. do 18. aprila s posebnim sejemskim popustom pri cenah vam nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modd se priporoča KERN STANKO modno čevljarstvo Kranj, Partizanska 5. Modna konfekcija KRIM prodajalna v Kranju Koroška c. 12 CENJENI OBISKOVALCI GORENJSKEGA SPOMLADANSKEGA SEJMA OBIŠČITE WASO PRODAJALNO NUDIMO MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO, PLETENINE IN PERILO NA ZALOGI IMAMO SE SPOMLADANSKE PLASCE PO ZNIŽANI CENI 200 DIN. SPOROČAMO NASO SOLIDNO POSTREZBOI valni bazen v hotelu, kegljišče, v gradnji pa je tudi zimski ce/nter na Starem vrhu. Nedvomno bo v prihodnje treba tkrbetj za še hitrejši razvoj kmečkega turizma, saj se poleg že znanih Dav-če, Starega vrba, Vinharjih in Sorice odkrivajo nova področja, ki bi bila primerna za razvoj te panoge. Sporno je še vedno kreditiranje. Tako slabih kreditnih možinosti ni nikjer drugje kot v turizmu, so poudarili. Lani se je na področju škofjeloške občine precej povečalo število gostov, več je bilo nočitev in tudi poprečna doba bivanja se Je povečala z dveh na skoraj štiri dni in pol. Komisija za izobraževanje se je dela lotila v več smereh. Pripravila je več predavanj, ekskurzij, tečajev, organizirana pa je tudi posvetovalna služba. Propagandna komisija bo za letos pripravila nov vložek za prospekt, samostojni vložek za Stari vrh, cenik gostinskih nsii.-r, poskrbela bo za postavitev smerokazov in navezala itdke s turističnimi agencijami. Udeleženci občnega zbora so ob koncu sprejeli načrt dela za prihodnje leto. Sklenili so, da je treba čimprej ustanoviti odbor za zaščito okolja, v okviru akcije »Očistimo Slovenijo« bodo razpisali tekmovanje med turističnimi društvi, sodelovali bodo pri pripravah vseh etnograf* skih prireditev in še pri nekaterih drugih akcijah. Za predsednika novega upravnega odbora občLnske turistične zveze Skofja Loka so delegati izvolili Romana Tržana, za podpredsednika Načeta Freliha in za tajnika Alojza Rajgla. J. Govekar Nagrajenci Špecerije Bled V Supermarketu veletrgovine Špecerije Bled na Jesenicah bo danes ob 17. uri nagradno žrebanje za kupce jubilejne kavine mešanice BRAVO. Veletrgovina Špece-rij;: Bied namreč letos praznuje 15-letnico obstoja in je za to priliko pripravila posebno kavino mešanico, v kateri so bila tudi znamenja iz horoskopa. Tisti, ki so zbrali vseh 12 znamenj, bodo danes prišli v poštev za žre- banje. Izžrebali bodo 20 kupcev, ki bodo v času od 15. junija do 15. septembra lahko 14 dni brezplačno preživeli v enem od hotelov pod« jetja Plava laguna v Poreču. Razen tega pa bodo izžrebali enega kupca za potovanje V Moskvo. Srečnemu Izžreban* cu bo potovanje omogočila Špecerija skupaj z Inex turistom. Imena »rečnih Izžrebancev bomo objavili v Glasu. A. z. Novost - cehovske skrinjice Pred kratkim je bila seja turističnega društva Tržič. Razpravljali so predvsem o programu propagandne službe, ki je precej obširen in obetajoč. Predstavniki skupščine občine, turističnega društva, turističnih gospodarskih organizacij in kulturne skupnosti so se pogovorili o propagandnem materialu za bližajočo turistično sezono. Propagandna služba bo mo- rala poskrbeti za ponatis barvnega prospekta o Tržiču1, ki jim je lani že pošel. Na« dalje bodo ponatisnili vodnlfj po Tržiču, izdali večje število barvnih razglednic in tri kulturne lepake. V prodajo pa bodo dali letos prvič tudi miniaturne cehovske skrinjice. Izdatki za izvedbo programa propagandne službe bodo znašali okoli 75.000,00 dinarjev. -Jp Cesta v Vrata prevozna 25. aprila Na zadnji seji gospodarskega odseka Planinskega društva Dov j e-Moj strana so se menili o programu dela in o prevoznosti ceste do Aljaževega doma v Vratih. Sprejeli so sklep, da bodo v primeru, če cesta ob koncu aprila še nc bo prevozna, organizirali prostovoljno akcijo in s tem omogočili, da bo cesta prevozna do 25. aprila. Razpravljali so tudi o postopni preureditvi Aljaževega doma in ostalih objektov v sami okolici. Nabavili bodo gradbeni material in v okviru finančnih možnosti postopoma urejali posamezne objekte. V Mojstrani je bil pred kratkim tudi posvet članov odbora, ki deluje v okviru Turističnega društva Mojstrane in ki v svojem programu pripravlja nadaljnjo turistično ureditev kraja. Do zdaj so opravili že prve terenske posnetke terena ob žičnici, napraviti pa morajo idejni program turističnih in športnih objektov v Mojstrani. D. S. CREinn turistično prometno podjetje KRANJ Izleti za prvomajske praznike: NEDELJA 30. APRILA Kranj—Celovec—Beljak—Višarje— Trbiž—Kranj cena 119 din Kranj—Vršič—Brda—Kranj cena 95 din Kranj—Plitvice—Crikvenica—Kranj cena 230 din GRAŠKI VELESEJEM Kranj—Gradec—Kranj cena 95 din. Informacije in prijave v Turistični poslovalnici CREINA — Kranj (v hotelu Creina), telefon 21-022. Turistična poslovalnica CREINA — Kranj PONEDELJEK '.MAJA 1. IN 2. MAJA SOBOTA 6. MAJA TOVARNA POHIŠTVA 64228 ŽELEZNIKI telefon 064 88-121 ALPLES PRODAJALNA ZAUPAJTE IZBIRO POHIŠTVA SOPROGI IN AL PLESU KJE: KAJ: KDAJ: KAKO: ZAKAJ: v novi prodajalni ALPLESA v Železnikih pohištvo za opremo predsob, dnevnih sob, spalnic, otroških sob, samskih sob vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v petek in soboto od 9. do 18. ure, v nedeljo od 9. do 12. ure. z izletom v Selško dolino združite prijetno s koristnim konkurenčne cene prodaja na kredit pri plačilu z devizami 10 % popusta brezplačna dostava in montaža na domu nasveti arhitektov OTVORITEV PRODAJALNE V SREDO, 12. APRILA, OB 12. URL FERRARJ Brez traktorja ne gre... TRAKTOR JE POSTAL NENADOMESTLJIV POMOČNIK NA SLEHERNI KMETIJI. NA RAZSTAVNEM PROSTORU AGROTEHNIKE V KRANJU NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU OD 8. DO 17. APRILA, SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE USTREZEN STROJ. NAVAJAMO NEKAJ PODATKOV IZ NAŠEGA PRODAJNEGA IZBORA IN KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA: KM cena LIT carina m stroški traktor Ferrari MC 60/RT 18 938.720 . 11.807 Ferrari MC 60/RT 24 1.016.750 12.739 Ferrari MT 65 30 1.473.250 18.405 Ferrari MT 65 35 1.547.950 19.320 Ferrari MT 65 40 1.665.680 20.918 Motokultivator Ferrari MC 60 15 456.800 5.325 Ferrari MC 60 18 460.128 5.859 Plug i u freza 1 brazdni za Ferrari MC 68 12 33.200 307 freza za Ferari 7 in MC 68 12 53.600 510 1 brazdni z nosilcem za 15 in Ferrari MC 60 18 3!.690 315 1 brazdni navadni za 18 in Ferrari MC 60/RT 24 111.590 1.044 2 brazdni navadni za i8 in Ferrari MC 60/RT 24 137.700 1.249 2 brazdni obračalni za 18 in Ferrari MC 60/RT 24 129.200 1.176 freza za Ferrari 18 in MC 60/RT 24 98.400 926 Prikolica z volanom za 15 in Ferrari MC 60 18 348.500 3.588 s kardanom za 18 in Ferrari MC 60/RT 24 390.150 4.032 vlečena za 30 do Ferrari MT 65 40 202.300 2.054 Zahtevajte prospekte ter strokovna pojasnila. EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA** MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA Prodajalna Kranj, Maistrov trg 1 Tudi mi sodelujemo na XI. gorenjskem spomladanskem sejmu od 8. do 17. aprila Obiščite naš paviljon LETOS PRVIČ NA GORENJSKEM SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU OD 8. DO 17. APRILA Novost na sejmu — velika izbira lestencev, elektromotorji vseh vrst, motorne žage, mešalci za beton, generatorji HONDA E-300W, 800 W, 1500 W, 2500 W, 4000 W in druga električna orodja OBIŠČITE NAŠ PAVILJON IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI IZBIRI IN UGODNIH SEJEMSKIH CENAH Priporoča se ELEKTROTEHNA LJUBLJANA, prodajalna Kranj, Prešernova 9 ELEKTROTEHNA LJUBLJANA GORENJSKA OBLAČILA pripravlja za spomladanski sejem v Kranju razprodajo konfekcije. Obiščite paviljon Gorenjskih KRANJ Znižane cene do 60 % vam omogočajo edinstven nakup, oblačil KRANJ, Titov trg 5 m skladišče v Kranju, Benedikova 1 (Stražišče) OBISKOVALCI GORENJSKEGA KMETIJSKEGA SPOMLADANSKEGA SEJMA OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO - OGLEJTE SI BREZOI3VEZNO NAŠE ZALOGE. RAZNE KUHINJE, DNEVNE SOBE KOMPLETNE ALI PA KOMBINIRANE PO ELEMENTIH IZKORISTITE KREDIT DO 10.000 DIN BREZ POROKOV SOLIDNO BOSTE POSTREŽENI! Slovenija avto fl'°da jalni Kranj, Titov trg 1 ln Cesta JLA 10 Obiščite naš paviljon na spomladanskem gorenjskem sejmu v Savskem logu v Kranju od 8. do 17. aprila Sejemski popust pri cenah motornih koles in dvokoles PRIPOROČAMO SE! I ^bljani? I t**icu? ; Radovljici? I l£scah? kRaniu? Za ne! ne! ne! sploh ne! Da! ■ X P O RT KOVINOTEHNA IMPORT Blagovnica Fužinar Jesenice ■B TODA SAMO PRI NAKUPU V PAVILJONU BLAGOVNICE FUŽINAR NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU OD 8. DO. 17. APRILA VAM PRIZNAJO IZREDEN POPUST PRALNIH STROJEV, HLADILNIKOV, ŠTEDILNIKOV IN TELEVIZORJEV GORENJE VELENJE , Priznane izdelke manj denarja le v paviljonu blagovnice FU2INAR, vendar kljub temu brezplačna °Stava do vsei Ooreniski „ . . , . , Kredit brez obresti in porokov. GORENJE in FUŽINAR mislita na vas! po vsej Gorenjski CENTER KRANJ [ vas vabi, da si od 9. do 16. aprila ogledate ameriški barvni CS vojni spektakel BOJEVNIKI (ZLATO ZA POGUMNE) REŽIJA: Brian G. Huton (Orlovo gnezdo) IGRAJO: Clint Eastvvood, Donald Sutherland, Tellv """"""•^^ Savalas FILM LETA! FILM LETA! FILM LETA! FILM LETA! FILM LETA! Cenjeni potrošniki! Obiščite naš paviljon na XI. mednarodnem gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila v Savskem logu, hala A Veletrgovina Živila Kranj Prodam vprcžne GRABLJE in OBRAČALNIK. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled Prodam železniške TIRNICE primerne za gradnjo hleva. Naslov v oglasnem oddelku 1769 Prodam SEMENSKI KROMPIR cvetnik. Naklo 100 1773 Prodam POROLIT (opeka za oblaganje). Pogačar, Mošnje 44, Radovljica 1777 Prodam plemenskega BIKA. Zg. Besnica 44 1778 Prodam sedem mesecev brejo TELICO. Bertoncelj Vrbnje 9, Radovljica 1801 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Hraše 23, Lesce 1802 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Strahinj 65, Naklo 1803 Prodam lepe PRAŠIČKE. Sp. Brnik 26 1804 Prodam kuhinjsko KREDENCO, MIZO in STOLE. Sp. Duplje 74 1805 Prodam dobro ohranjen rabljen 130-ali 80-litrski HLADILNIK. Lahovče 2, Cerklje Prodam v devetem mesecu brejo KRAVO. Strahinj 38, Naklo 1807 Prodam dobro ohranjeno krušno PEC 140 x 140. Jezer-ska cesta 120, Kranj 1808 Prodam 150 kg težko SVINJO. Voklo 30 1809 Prodam SENO. Sp. Bitnje 11, Zabnica 1810 Prodam prostorno BARAKO za gradnjo hiše in električni ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 1811 Vse za travnike v hribih in na ravnini ZA HRIBOVITE TRAVNIKE ZA POLOŽNE TRAVNIKE KOMBI NAPRAVA WIESEL: OSNOVNI STROJ 7,5 DO 9 KM, KOSILNIK, OBRAČALNIK - ZGRABLJALNIK. ASCH 22770 TRAKTORSKI OBRAČAL-NIK ZGRABLJALNIK: MA-XIBLITZ ASCH 12110 HEUBLITZ MINIBLITZ ASCH 9305 ASCH 6865. ZA STRME TRAVNIKE * »ALPINIST« t ASCH 10 815. KOSILNIK DO 7,5 KM OBRAČALNIK HEUMAGD ZA KOSILNIK »ALPINIST«. ASCH 7610. Kosilnlk kombi naprave WIESEL Traktorski obračalnik — zgrabljalnik PROIZVAJA: VOGEL & NOOT MCRZTAL, AVSTRIJA. Zastopa za Jugoslavijo in prodaja: AGROTEHNIKA export — import, Ljubljana, Titova 38. Poslovalnice: paviljon JURČEK na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, CELJE, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, LJUTOMER, POREČ! Prodam 16 m1 jeseno PARKETA. Poizve se v L niči Jakše, Koroška c *1 Kranj ^ Prodam KRAVO s PrVlff teletom. Bistrica 22, DuP'Jf Prodam KRAVO, dobj mlekarico. BaŠelj 33, rtf dvor 18l Prodam lepo SENO. Sjjj nja vas 5, Golnik Jvj Prodam dve mladi KR* L tik pred telitvijo. Selo 32, * rovnica Prodam SENO. Brezje Prodam žensko KOLO. Fj* lih Marija, Jezerska cesta. ' Kranj * Prodam SENO. Duplje MORSKE I VIL-A (T 0'' Prodam PRAŠIČKE, SEMjj črne detelje in vprežni PLUu obračalnik. Rozman, Breg '° Savi 9, Kranj ^ Prodam KOSILNICO brot primerno za hribov'1 kraje in KUPIM streg OPEKO folc (800 kosov). sv Star, Ostri vrh 5, Železni^ Ugodno prodam dobL ohranione PREGRADE i* J dega lesa za žito in dve ki, stoječi, debeli stari hrgj za drva. Omejc Mara, no 8, Kamnik Prodam hrastove in -ve PLOHE ter vprežni OBJJ CALNIK. Sp. Duplje 71 ^ Ugodno prodam komp'et « KUHINJSKO OPREMO . ŠTEDILNIKOM in POMlVg NIM KORITOM. Kranj, *U juhova 24 'Jjj Prodam vprežni TROSjj^ umetnega gnoja in SADB^ krompirja filfargeret. Viktor, Grad 43, Cerklje >% Prodam vprežni SA&^o za krompir in decim3,), TEHTNICO. Dorfarje $ Zabnica jj. Prodam okrog 800 kg At°At nega KROMPIRJA za P'1^ in tudi nekaj semenski-krompirja igor. Gantar, ^ burga 59 ' Prodam večjo količino K čega KORENJA. Visoko ^ Prodam tri PRAŠIČKE sjj re po šest tednov. P'vkžV Naklo $J Prodam globok OTR%0 VOZIČEK in ELEKTRIKI URO za trofazni in dvo^gjfl števec. Mlaka 24, Kranj ofeino Prodam KAVČ in čJ °kSK0 POSTELJO. Gali-^ Mn-ko, Valjavčeva 4, PrnJH 1831 in ct m k""injsko OMARO Nllc KTRICNI STEDIL-ki^n8^enjc- Benedičdč, Mla- pw' Kranj 1832 rodam zidno OPEKO, m5frV KULTIVATOR, PU- RE2N,rnZ? Scn°' SLAM°' NP n in vprežne BRA- Lok ollnar, Sv. Duh 33, Sk. Pr« , 1833 Toči ,m dobro ohranjeno C(Jno MOTORNO KOSILNI-in fvstl"ijske znamke rapid Bn«„,Vobrazdni P'-UG zetor. pŠclJ 24, Predd. • 1834 kosil°dam lažJ* Tl- AKT0R s din .1C0 in Plugoi.i za 20.000 §TP\/r troiazni električni Pr j ZS- Bitnje 67 1835 WJ?am KONJA za vsa Slhrfv de1a in V0Z naprav-lih n na gumijastih kole- J ^ad 43, Cerklje 1836 PO^n?! Pr°dam rabljeno riim MIZ0 z delov ■. ".Pultom, visoko OMARO, geči OMARICI in KOTNO Naklo 102 1837 42vam rab'icno OPEKO Senc1,,; K°nC Ivan' Visoko 89' Jču^ 1838 in c8u 10 P''°dam kuhinjsko £ t "° OMARO. Zevhik Jo- ■ ^Vearjeva 7. Kranj 1839 ./rodam OREH. Informaci-bw ^lan po 15- uri. Pod- P,-'L 1840 &AmTl0 °ma*° lii^, ,,' ,LIXI1K. Kranj, šor-IlJ^ 29, stanovanje 16 1841 veC °Jani KONTRABAS in iHont VP° oblikovanih ce-5 pntn'h VEREJ. Hotemažc 'pleddvor 1842 M.,,'0tU"ii krmilno PESO. 8s ,Qdam SENO. Sp. Duplje Prm 1844 2o ^Uarn ČEBELE. Nasovče •Komenda 1871 *a , mesnato SVINJO Prn i Lahovčt- 64 1872 2e S m zrezano SLAMO. 16 1373 sen t1'11 KROMPIR igor za p', Lah°vče 12 1874 Wa T 170 k§ težkega PRA-Prni ,0S 43. Cerklje 1875 H0 % n PRAŠICKE. šmart-ProH CerklJe 1876 Nlco . r°čno SLAMOREZ-ELpv-rJ" kupim rabljen 6KmT>RICNI MOTOR 5 do S^L Cerklje 54 1877 Ži °dam KULTIVATOR z je-11 Peres. Sp. Brnik 33 1878 —vunu IR is;o Pr->"Ccrklic 112 1879 rrrvl Jo/O SEft KROMPIR igor in Prori Ccrk,ic 112 " 1879 PRASftPžf tednov stare . ftICKE. Zalog 42, Cerklje Pr0fl 1880 l0- (SS? PRAS1CKE. Glin je >erkl,e m Profil 'X 1881 PlR v m SEMENSKI KROM-tleSjroCvna ali zamenjam za c' vclesovo 31, Cerklje Prod- 18S2 do KORn lahko- rnirno, mla-Ca 29 r* Praprotna Poli- Prori Crkljc 1883 Oreh o, ^ Ze!o ,cpe SADIKE Prodar?V?rie 58 1884 to Biva !epc8a plemenske-Šest « i simen talca, starega Cork]: Cdnov- Lahovčc 17, » P>Ofl 188S *tc ™™ avtomatski SAD1- r>-IW, kro,uP-;r vogcl-noot. Hrn:Jk 10 1886 Prodam semenski KROMPIR igor. Voklo 33, Šenčur 1887 Prodam STELJO in mlade PSE (nemški ovčar). V najem oddam NJIVO in TRAVNIKE. Trata 18, škofja Loka 1888 ' Prodam SENO in vprežni OBRAČALNIK. Lebon, Šcvlje 1, Selca 1889 Prodam OBRAČALNIK za BCS kosilnico. Oman, Zmi-nec 11, škofja Loka 1890 Prodam 2000 kosov OPEKE bobrovec. Predoslje 1, Kranj 1891 Prodam plemenskega VOLA. Sp. Bela 4, Preddvor 1892 Prodam semenski KROMPIR igor. Vovk, Hlebce 14 1893 Prodam vprežne GRABLJE s pripravo za traktorski priključek. Voklo 49 1894 Prodam šest let starega KONJA, vprežni OBRAČALNIK in osem mesecev brejo, težko KRAVO simcntalko ali KRAVO s teletom. Žiganja vas 32, Tržič 1895 Prodam SLUŠNI APARAT standard. Informacije pri Dušanu Bajž.lju, Park restavracija Kranj 1896 Prodam 2200 kosov strešne OPEKE bobrovec. Bašclj Alojz, Koprivnik, p. Sovo-denj 1897 Prodam 1000 kg SENA. Pu-štal 17, škofja Loka 1898 Kupim betonski MEŠALEC. Novak, Kidričeva 24, Kranj 1845 Kupim suh hrastov rezan LES. Hafner Franc, mizar, Zasavska 2, Kranj 1782 Kupim star mali zidak. Vir-nik, Jenkova 4, Kranj 1783 Kupim trajno žarečo PEC. Ccšnjavek 33, Cerklje 1899 Kupim SLAMOREZNICO s puhalnikom. Zg. Brnik 57 1900 Kupim italijanski PORO-LIT, debeline! 3 cm. Jerala Ivan, Ccšnjica 10, Podnart 1901 Kupim OBRAČALNIK za seno m zamenjam lažjega KONJA za težjega. Gros Jože, Brdo 1, Ljubno, Podnart 7 ■ ■. .1902 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 in KOSILNICO BCS. Kalan Janez, Piaprotno 11, Selca, telefon 85-170 1739 Prodam FIAT 750, letnik 1964 1847 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Huje 11, Kranj 1848 Prodam MOPED na dve prestavi. Aljančič, Bistrica 2, Duplje 1849 Prodam avto ŠKODA. Ogled vsak dan popoldne, štupni-kar, Podnart 50 1850 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1967 v dobrem stanju. Čcmažar Metod, Bodovlje 16, škofja Loka 1903 Prodam FIAT 1100 R, letnik 1968 v dobrem stanju. Avtoličarstvo Zminec 35, Škofja Loka 1904 Prodam dvosedežni MOPED colibry. GraSič, Zg. Duplje 12 1905 Prodam zastavo 750, letnik 1964, lovski puški bokarico in risanico, obe z daljnogledi. Informacije dopoldne po te-, lefonu 22-593, interna 006. Popoldne na domu Kokrica, Ku-ratova 4. stanovanja ZAMENJAM dvoinpolsobno komfortno najemniško STANOVANJE v Ljubljani — Si-ška za enakovredno ali-večje v Kranju. Ponudbe na telefon 55-746 Ljubljana ali Kranj, St. Žagarja 5 1851 Zakonca iščeta večjo SOBO ali SOBO s KUHINJO! Plačala naprej. Lebar Anton, Kolodvorska 5, Kranj 1852 Oddam opremljeno SOBO z dvema posteljema in sobo z eno posteljo. Informacije od 16. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 1853 SOBE v centru Kranja oddam samskim osebam. Primerno tudi za poslovne prostore. Naslov v oglasnem oddelku 1836 Iščem cnosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1837 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali Radovljici. Dam 1000 din nagrade in plačam za leto dni naprej. Lazar Drago, Moša Pijade 11, Kranj 1906 iPOSSSSTl PARCELO z dograjeno prvo ploščo (615 m2 zemlje) z vsemi komunalnimi priključki v okolici Kranja zamenjam za enako ali kupim parcelo v okolici Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku 1397 Prodam GRADBIŠČE v CRIKVENICI z vso dokumentacijo "in gradbenim dovoljenjem. Naslov v oglasnem oddelku Prodam v mesecu avgustu vseljivo enostanovanjsko HIŠO na lepem kraju v centru škofje Loke. Ponudbe poslati pod »devize« 1856 V okolici Kranja, najraje Naklo — Kokrica, kupim GRADBENO PARCELO, HIBO v izgradnji ali STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »gradnja« 1857 Prodam polovico dvostano-vanjske HISE s svojim vhodom. Jezerska cesta 42, Kranj (zadnja vrata od ceste) 1858 Takoj zaposlim DELAVCE za polaganje parketa, lahko tudi iz okolice škofje Loke ali Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1789 Iščem kvalificirano KUHARICO za nedoločen čas. Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno. Gostilna »JOŽICA«, Gozd-Martuljek 1859 V redno delovno razmerje sprejme KV SLIKOPLE-SKARJA in mlade FANTE za priučitev slikopleskarske stroke. SLIKOPLESKARSTVO Kočnik Stane, Štefetova 34, Šenčur 1860 Takoj zaposlim po možnosti priučeno DELAVKO v kemični čistilnici. KEMIČNA ČISTILNICA, Staneta Žagarja 5, Kranj 1861 Takoj sprejmem izurjeno PREŠIVALKO. Soba zagotovljena. Jakopin, Kranj Cesta 1. maja 51 1907 Najdeno rogovo KOLO ponv sc dobi v Kranju, Skokova 9 1862 Izgubila sem dežnik bd Stiske vasi do Cerkelj. Vrnite ga proti nagradi v trafiko Cerklje 1910 otmmkm itia&a V novem HOTELU TRANS-TUR1ST ŠKOFJA LOKA sem odprla KOZMETIČNI SALON za nego obraza, pediku-ro in telesno masažo. Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, razen sobote. Pavičevič Melka 1908 Nkreno se zahvaljujem Zavarovalnici Sava Kranj za Izplačano zavarovalnino za pogorelo hišo in premičnine. Deiovec Marija, Vclesovo 5, Cerklje 1909 Nujno potrebujem 4000 din za tri mesece. Vrnem 6000 din. Ponudbe poslati pod »garancija« 1911 Opravljam vsa ZIDARSKA in FASADARSKA DELA. Bi-tič Kadri, Kokrški brep; 1 a, Kranj t 1863 V najem oddam DELAVNI-CO (40 m') v Kranju za mir-no obrt. Naslov v oglasnem oddelku 1864 KLET ali več povezanih kletni h prostorov ali HIŠO okrog 150 m2 v centru Kranja kupim ali vzamem v najem. Ponudbe poslati pod »center« 1865 Lepo prosim vsakogar, ki so mu znani DOGODKI NA KALISCU 20. marca 1971 naj proti VISOKI NAGRADI sporoči informacije na telefon 22-152 Dolhaiju Jožetu 1866 Izjavljam, da so besede, ki sem jih rekel Logar Cilki iz Britofa 167 neresnične. Rob-lek Stane, Britof 101, Kranj 1867 V uredništvu sc je oglasil Jože Sitar, star 40 let, avtoprevoznik iz Hrastja 130 in nas prosil, naj pojasnimo bralcem, da ni v nikakršni zvezi z zadevo Florjančič, ki jo je pravkar obravnavalo okrožno sodišče v Kranju ln v kateri je bil obsojen njegov soimenjak. Podpisana Komac Jerica, stanujoča v Breznici štev. 29 izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih povzročal moj mož Komac Alojz na moje ime. Komac Jerica Breznica 29 Rejci perutnine! Obveščamo vas, da lahko od 1. aprila dalje v valilnici v Naklem dobite dva meseca stare jarčke, in sicer vsak torek ln soboto. Obenem lahko kupite tudi dnevno sveža konsum-na jajca. Kmetijska zadruga Naklo MLADINSKI AKTIV MAV, CICE priredi v nedeljo, 9. aprila, ob 18. ur i MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni) 1868 V dvorani TVD PARTIZAN GORENJA VAS bo v soboto, 8. aprila, ob 19.30 PLES. Igra-jo bratje ARNOL. Vljudno vabljeni! 1369 ŠD VOKLO prireja v soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TEKTITI. Vabljeni! 1870 MARKIč KATARINA izdelava cepat Na Gorenjskem spomladanskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moškh, ženskih in otroških copat ter ortoped skih copat po ugodnih cenah PRIPOROČA SE MARKIČ KATARINA Bečanova 1, Tržič ST*QCC Kolesarji in tatovi PADEL Z MOPEDOM V četrtek, 6. aprila, opoldne je na cesti v železniškem podvozu na Jesenicah voznik mopeda Alojz Pukšič z Jesenic zaradi nepazljivosti zavozil v večjo jamo na cesti in padel. Ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. NEZGODA PEŠCA Na cesti prvega reda v Bistrici pri Tržiču je v ponedeljek, 3. aprila, nekaj pred deseto uro zvečer voznik osebnega avtomobila Anton Pclko iz Kranja ob srečanju z nekim avtomobilom ni opazil pešca Jožeta Pavška s Slapa, ki je hodil po sredini desne polovice ceste. Avtomobil je Pavška zadel ln zbil po cesti. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda v stanovanju V sredo, 5. aprila, zvečer je v stanovanju Danila Zdravkoviča iz Lesc iz neznanega vzroka eksplodiral televizor. Ob tem se je vnelo tu- di pohištvo. Ogenj so pogasili gasilci iz tovarne Veriga, škoda na pohištvu je minimalna, televizor pa je popolnoma uničen. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame Frančiške Bertoncelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku Pavlinu in dr. Bajžlju. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Francka, Meri, Mihela z družinami in hčerka Slavka Podblica, 2. aprila 1972 Zahvala Ob težki izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, strica in deda Franca Žerovnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno še dr. Armeniju in vsemu zdrav, osebju ZD Kranj, urološkemu oddelku Klinične bolnice Ljubljana, duhovščini, SGP Projekt in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in ga tako številno pospremili na zadnjo pot. žalujoči: žena, sinovi in hčerke z družinami Voglje, 5. aprila 1972 Zahvala Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka, sina in brata Marjana Oblaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh hudih trenutkih pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. kaplanu za spremstvo in ganljiv govor. Enako se zahvaljujemo gasilcem iz Stražišča za organizacijo pogreba, posebno pa še pevcem, ki so ga spremili in mu še zadnjič zapeli njegove najljubše pesmi. Zahvalo smo dolžni tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tolikem številu spremili v prerani grob ter mu darovali vence in cvetje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vika z An-• " drejo, mama, ata ter bratje in sestre z družinami Kranj, 6. aprila 1972. Oddelek za notranje zadeve pri občinski skupščini Kamnik je aprila lani objavil razglas o najdenih predmetih. Na razglasu je objavljen se-zinam 14 koles. Novembra lani so ponovno objavili razglas, da so našli 11 koles, marca letos pa iščejo lastnike šestih koles. Pristojni organi pravijo, da le vsako četrto kolo najde lastnika, druga pa po določenem času, ko se na razglas nihče ne javi, prodajo na javni dražbi. V občini je sicer precej prijav o ukradenih kolesih. Žalostno je, da so prav šolski otroci-kolesarji pri tem skoraj najbolj prizadeti. Nekaterim učencem so bila kolesa ukradena pred šolo. Ko oškodovanci iščejo kolesa na uradu za najdene predmete, jih po navadi ne dobijo, čeprav je tam precej koles brez lastnika. Razlog je v tem, ker nekdo vzame kolo v kranjski ali domžalski občiini in se z njim pripelje do Kamnika, kjer ga pusti ob kakšni ograji ali zidu. Tisti, ki vzamejo kolesa v kamniški občini, pa se z njimi odpeljejo v druge občine in jih tam pustijo« Tako imajo skoraj po vsen občinah veliko najdenih les, lastnikov pa nikjer. J. Vidic ko- V sredo, 5. aprila, nekaj pred deseto uro zvečer je z3' čelo goreti gospodarsko P°" slopje Pavle Rehberger v šen* čurju. Poslopje je pogorel do tal, prav tako več kmetu' skih strojev, škode je za okoli 250.000 din. Stroji za vaše travnike polja BCS MENGELE in VOGEL-NOOT FERRARI Na travnikih in poljih je mogoče s stroji že skoraj popolnoma nadomestiti ročno delovno silo. Domače in tuje tovarne nudijo izbor odličnih strojev in priključkov za sleherno velikost in nagib travnikov. Na mednarodnem gorenjskem spomladanskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila Agrotehnika razstavlja iz uvoza naslednje: stroj tovarna cena carina in strošk samonakladalna prikolica LVX 15 Mengele DM 4.082 8.343 silokombajn za koruzo MB2 Mengele DM 4.579 8.736 razkladalna krmoreznica BLITZ HF Mengele DM 4.742 9.047 traktorski obračalnik sena Heublitz-varjator Vogel & Noot Asch. 9.305 2.395,50 traktorski obračalnik sena Mini blitz-cxpot t Vogel & Noot Asch. 6.365 1.767,40 traktorski obračalnik sena Maxiblitz Vofjet & Noot Asch. 12.110 3.117,70 kosilnica za motokultivator Ferrari MC68 12 KM Ferrr-i LIT 103.750 1.107 kosilnica za traktor MC 60/RT Ferrari LIT 140.250 1.482 kosilnik 13 KM, 127 cm bencin, petrolej, z diferencijalom BCS LIT 250.500 2.659 kosilnik dicsel, 14 KM, 127 cm, navaden BCS LIT 330.503 3.386 kosilnik Alpinist 120 cm KM od 6 do 7,5 Vogel & Noot Asch. 10.815 2.880 obračalnik Heumagd za kosilnik Alpinist Vogel & Noot Asch. 7.610 1.959,20 kombi naprava Wiesel 6.061,40 kosilnik in obračalnik Vogel & Noot Asch. 22.770 trosilec hlevskega gnoja DM 3.975 8.470 ES, 2 valja 300 E Mengele trosilec hlevskega gnoja DM 4.388 9.350 ES 300 E, 4 valji Mengele trosilec hlevskega gnoja DM 3.598 7.667 ES 250 E, 2 valja Mengele snopovezalka z motovilom 2.238 za kosilnik BCS LIT 200.500 snopovezalka brez vitla BCS LIT 230.500 2.531 Zahtevajte prospekte, cenike ter strokovna pojasnila. agrotehnika Jugoslo n reprezentantov Peter Didić nam je Iz Barcelone prinesel tudi tale posnetek •C'rkovi]'anS'Cln mladincev: stojijo — Boškovič, mednarodni sodnik Lubarda, zvezni kapetan tal, , trener Dldič, predsednik strokovnega sveta VZ Jugoslavije Petrlč, Katunarlč, Kranj-Vr čepijo: Gobčevlč, Milovanovič, Popovič, Budeša, Triglavan Švarc, la« in rezervni vratar reprezentance Vidic. Mladinska reprezentanca Jugoslavije tretja v Barceloni JUerKil •- a reprezentanca Ho VrSJe se Je zrnagoslav-**rt>dne * Z letošnjega med-kovani?3 yatcrP0lskega tek- Ba*£i *TSt • narodov« v eden i je nedvomno zj>od0v"ajVCČjih uspehov v ^adinSU ^slovanskega Rcžni? ?a Vaterpola. Jugo^o atl: ki so jih dosegli *°slavlj "am na turnirju. a : Francija 6:3, Ju-Ju- 2acl * n°go >° nedeljo v marcu so li pr eta^i Gorenjske odigraval SFd°t° tckmovanJa za dv0je J- Kolo je prineslo s0 i? p[esenečenj. Jeseničani b0ys blli v Kropi, Ranch pa Je izločil Šenčur. 7:l.Kritati: Lesce • Bohinj brez,' P\; Jesenice 3:2, Pod-Jt • Naklo 1:6, Tržič : goslavlja : ZRN 3:1, Jugoslavija : Nizozemska 3:3, Jugoslavija : Španija 4:3 in Jugoslavija : Italija 2:6. Vrstni red: 1. Italija, 2. Španija, 3. Jugoslavija, 4. Nizozemska, 5. ZRN, 6. Francija. Vse do letos so mladi vaterpolisti živeli v senci naših proslavljenih reprezentantov. Toda letos se je obrnilo na Sava 2 :1 Sava 1:2, Preddvor : Triglav 0:3 w. o., Šenčur : Ranch bovs 1:2, Prcdoslje : Trboje 1:0, LTH : Alples 2:1. V drugem kolu se bodo srečali: Lesce : Kropa, Triglav : Ranch boys, Predoslje : LTH, medtem ko je bila tekma Naklo : Sava že odigrana v sredo in se je končala z zmago domačinov z 2:1. P.Novak ^ Mileva Bajželj: rez strahu na smučeh tanJe^r>i^ ?a^žc^ Je stara 16 let in že 7 let trenira smu-sm vranJskcm Triglavu. Hodi v gimnazijo in je Dekle arvJu'k* ^ vzame veliko časa, dobra učenka. ^Poveduje010^1"'111* °^rm' m kratko pristriženimi lasmi ttenfra jCa-m že od četrtega leta. Odkar tekmujem me to*ener, °fe Blažič. Bolj prizadevnega in potrpežljivega 11 vel«, * ne 01 mogla niti želeti! Odlično se razumeva Treni ml pomaga- ^vcu1"3"1 Cel° let°- Po7im' na raznih treningih, na v^je v ' P°tem pa še številna tekmovanja, zvečer pa n* teden vadn,cl- Kadar nl snega, treniram 4-krat ^fostj čas^ UFe na Prostenl- Smučanje ml vzame ves ^ v tuj^rijPr'povc,-mJe ° številnih tekmovanjih doma •ija), evkm°vala sem v Zwisslu (ZRN), v Abetonah (Ita-oj nav«SiGetsu (FranciJa)» v Pamporovu (Bolgarija). V *°*«por Uspeh ^ bil lansko leto, ko sem zmagala \ slalom Vem in ko sem postala republiška prvakinja J^ga r> med mlajšimi mladinkami. Letos sem bila lske krJU83 sem b,,a tudi na troboju treh dežel: Ju-»Res^I e' K°roške in Slovenije ...« ? ^e smučanje naporno in vzame veliko časa, JJ^^Žtah ^ ne bom nikoli naveličala smučati. Na *Jh treni tuPOXnaS veUko Prijateljev, preživiS veliko le-rj*u ht v' 2ato vsem tistim, ki še ne smučajo: brez *a »m«*!?, S. Prešeren bolje, saj so naši mladinci po nekaj letih imeli spet skupne priprave v Šibeniku. To se jim je tudi obrestovalo in če ne bi bili pred odhodom v Španijo cepljeni proti črnim kozam, smo prepričani, da bi sc lahko borili tudi za prvo mesto. Poleg trenerja reprezentance Kranjčana Petra Didiča so modre barve v Barceloni zastopali tudi trije njegovi varovanci: vratar Vidic, Švarc in Mala-vašič. Slednja dva sta bila poleg vratarja Kajeviča med najboljšimi igralci. Švarc in Malavašič sta vse tekme od prve do zadnje minute odigrala v velikem slogu. Švarc je za mlade Jugoslovane dosegel tri zadetke in bil gonilna sila naših mladincev. Malavašič pa je imel posebno nalogo, saj je moral na vseh tekmah kriti najboljšega nasprotnika, kljub temu pa je dosegel tudi en zadetek. Pripomniti pa je še treba, da je nasprotnik kar 60 odstotkov prekrškov z izključitvijo dveh minut napravil nad obema Kranjčanoma. Po prihodu v Kranj nam je trener Didić dejal, da je zelo zadovoljen z uspehom naše mladinske reprezentance. »Škoda le, da so doma ostali štirje standardni igralci, toda to nl vplivalo, da so bili kar trije Kranjčani v reprezentanci.« D. Humer Iz dela ŠD Triglav DOTACIJA RAZDELJENA Izvršni odbor SD Triglav je na svoji zadnji seji soglasno sprejel predlog o letošnji razdelitvi dotacij športnim klubom, ki ga je pripravila posebna komisija. Denarja, ki ga bo dobilo SD Triglav od SO Kranj prek ObZTK Kranj, bo veliko premalo, tako da bo vsak klub lahko praktično pokril Ie malenkost svojih potreb. Vsi klubi skupaj bodo namreč letos potrebovali za svoje delo 1,32 milijona dinarjev, medtem ko kaže, da bo dobilo društvo le nekaj čez 0,4 milijona dinarjev. Seveda dotacija ObZTK Klanja še ni določena, vendar prav gotovo ne bo znašala več kot tretjino potreb, ki jih imajo klubi. Klubi bodo dobili po 15 odstotkov več denarja kot pred letom dni. Izjeme pri tem bodo »prioritetni« športi (plavanje, atletika, smučanje), ki bodo dobili 20 odstotkov več, hokejski klub, ki bo dobil 75 odstotkov več in odbojkarski klub, ki bo dobil manj denarja kot lani. Letošnje dotacije klubom so naslednje: atletski klub — 56.700, hokejski klub — 20.500, judo klub — 8600, keg-ljaški klub — 14.100, košarkarski klub - 39.500, namiz-noteniški klub — 29.800, nogometni klub — 41.500, odbojkarski klub - 2000, plavalni klub (plavanje in vaterpolo) — 77.300, sankaški klub — 2200, smučarski klub — 95.800 in teniški klub — 17.000 dinarjev. ODNOSI V PLAVALNEM KLUBU Izvršni odbor na vsaki seji razpravlja tudi o odnosih, ki vladajo v plavalnem klubu, t. j. med sekcijama za plavanje in vaterpolo. Predsednik društva inž. Rebolj je na seji seznanil IO ŠD Triglav s sestankom, ki so ga imeli predstavniki IO s člani plavalne, vaterpolo sekcije ter predsednikom plavalnega kluba. Na sestanku so se sporazumeli, da bo do oktobra letos teklo delo v plavalnem klubu v organizacijskem pogledu tako kot doslej (na osnovi dveh samostojnih sekcij). Do 15. oktobra mora biti Nogometaši Triglava pripravljeni na start Članska ekipa nogometnega kluba Triglav, ki tekmuje v letošnji sezoni v ZCNL, je pred pričetkom sezone odigrala več tekem. Triglavani so dvakrat premagali Savo (7:1, 8:1), z mladim moštvom Olimpije so igrali prvič 3:3, drugič pa zmagali s 3:2. Ekipo Bohinja so odpravili z 8:1, z republiškim ligašem Rudarjem so prvič izgubili 1:7, drugič pa zmagali z 2:1. Ekipo vodi v novi sezoni Mllenko Vukotič, .za sestavo ekipe v prvestvu pa bo prišlo v poštev 15 igralcev. Triglav so okrepili Satler (Mura), Ja-kovec (Olimpija) in Zumer, ki sc je vrnil iz JLA. V klubu so prepričani, da si bodo kranjski nogometaši s solidno igro v spomladanskem delu prvenstva nabrali toliko točk, da bodo jeseni spet nastopali v slovenski nogometni ligi. R. Gro* redni občni zbor plavalnega kluba, ki naj določi novo obliko organiziranosti dela v klubu. Ce se ne bodo mogli sporazumeti za enotno obliko delovanja, bodo kot kaže, morali ustanoviti dva ločena samostojna kluba. V plavalnem klubu pride do največjih nasprotij ob delitvi denarja med sekcijama. Na sestanku se niso mogli sporazumeti glede delitve denarja med sekcijama za letos in so zaradi tega pooblastili IO ŠD Triglav naj odloči o tem. Izvršni odbor je imenoval posebno komisijo, ki bo do naslednje seje predlagala, kako naj bi delili denar iz dotacije v plavalnem klubu. Dotlej bodo delili denar — akontacijo na osnovi dosedanjega razmerja, t j. 60:40 v korist plavalne sekcije. Kasneje bodo obračunali celoletno dotacijo na osnovi merila, ki ga bo sprejel IO ŠD Triglav. HOKEJ V ZVEZNI LIGI Ker so se kranjski hokejisti uvrstili v II. zvezno ligo, bodo potrebovali precej več denarja kot bi ga za tekmovanje v slovenski ligi. Ker zaradi velikih potreb vseh klubov ni bilo mogoče dati hokejistom več denarja, njihov pokrovitelj tovarna Sava, pa je pripravljen pokriti polovico njihovih stroškov, bo poskušal dobiti IO ŠD Tri-glav od SO Kranj dodatna sredstva za tekmovanja hokejistov v II. zvezni ligi. KOŠARKA Košarkarji so imeli svoj redni občni zbor, na katerem so izvolili za novega predsednika kluba znanega družbenopolitičnega delavca Martina Koširja. Sodelovanje Martina Koširja v organizaciji športnega življenja pomeni za vse športne delavce nekakšno, pa čeprav povsem neuradno, družbeno priznanje dela na telesnovzgojnem področju. SPREJEM ZA ŠPORTNIKE Predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar se je strinjal s predlogom SD Triglav, da bi obnovil nekdaj že tradicionalne sprejeme za športnike, športne delavce in trenerje ob 25. maju. ŠD Triglav bo predlagal Občinski zvezi za telesno kulturo (sprejem bo za športnike iz vse občine) športnike, ki sc bodo kot njegovi predstavniki udeležili sprejema. PRIZNANJA Ker je podelitev zadnjih državnih priznanj za delo v telesni kulturi povzročilo pre-cej »hude krvi« na Gorenjskem in tudi v Kranju, se je ŠD Triglav odločil, da bo v bodoče samostojno predlagal občinski komisiji kandidate za takšna priznanja. P. C. GLAS SOBOTA - 8. APRILA \0 Generalna konferenca UNESCO je na enem izmed svojih zasedanj proglasila leto 1972 za mednarodno leto knjige. Knjiga namreč lahko odločilno pripomore k splošnemu kulturnemu dvigu narodov, vendar bo moralo najbrž preteči še precej vode, preden jo bodo sprejeli v sleherno hišo, v sleherno družino. Več kot polovica Slovencev sp'oh ne bere. Ne utegnem, sc navadno izgovarjajo. Mar res ne? Tri obiskovalce gorenjskih knjižnic smo pobarali, kako jim uspe najti čas za čitanje. MARIJA KALAN (15), dijakinja ekonomske srednje šole: »Odkar sem se naučila abecedo, so knjige moje največje prijateljice. V 3. razredu sem nastopila na tekmovanju za bralno značko in osvojila zlato odličje. Tudi sedaj redno zahajam v knjižnico. Najraje segam po ljubezenskih romanih in kriminalkah, še prej pa so me privlačile partizanske zgodbe in zgodovinska dela. Najlepša stvar, kar sem jih kdaj dobila v roke, je mladinska povest Heidi pisatelja Johanna Spvrija. Od naših avtorjev sta mi posebno pri srcu Fran Šaleški Finž-gar in Anton Ingolič.« ZORE NOVAK (52), pred-sednik pevskega zbora France Prešeren: »Čeprav sem zelo zaposlen, preberem najmanj eno knjigo na mesec. Ponavadi be rem zvečer ter ob sobotnih in nedeljskih popoldnevih. Veste, nihče ni tako zaseden, da bi ne mogel vsaj pol ure dinev no presedeti ob dobrem branju. Najraje imam voj-nozgodovinske romane in spretno napisane kriminalke. Od najljubših del bi postavil na prvo mesto trilogijo Moskvo—Stalin-grad—Berlin, takoj za njo Pa Ukano in partizansko pripovedništvo nasploh. Moji najljubši avtorji so Knittel, Tolstoj in Re-marque ter med Slovenci Miško Kranjec« VERA BRATKOVIC (29), delavka: »že dolgo sem strasten oboževalec knjig. V glavnem berem zvečer. Vsak mesec zamenjam okrog 6 del — včasih več, drugič manj. Kdor hoče, lahko zmeraj najde čas in bere. Svetovala bi mu predvsem zgodovinske povesti in romane, čeprav mi je bila osebno še najbolj všeč Angelika. Tudi Svetinova Ukana je čudovita. Med avtorji bi se težko odločila ... No, na pišite, da zelo cenim Mirni Malenškovo in Emila Zolaja.« i. G. V sredo popoldne Je bilo v poslovni enoti Ljubljanske banke v Kranju predhodno ž«"eB ^ vlagateljev vezanih vlog in deviznih računov. Za glavno žrebanje Ljubljanske banke, ^1 . 21. aprila v Novi Gorici, so izžrebali 227 lastnikov vezanih hranilnih vlog in deviznih raču0 z Gorenjske. — Foto: F. Perdan TUDI TO SE ZGODI Na nedavni seji gorenjskega političnega aktiva, ki sta se ga udeležila tudi član predsedstva ZKJ Stane Kavčič in član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, je sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Polde Kejžar v uvodni oceni o najbolj aktualnih problemih rekel: »Gorenjska nima nepokritih investicij, Investicije upadajo, Izgub v gospodarstvu nl, prav tako nl pretiravanj v osebnih dohodkih... če bi film o jugoslovanski nestabilnosti Imel happv end (srečni konec), bl morda lahko upali na kakšno nagrado za vzorno obnašanje. Ker pa je, kot je znano, v modi črna serija, nekateri pesimisti menijo, da bomo iz tega potegnili krajši konec, da smo izgubili na razvojnem tempu in da nas bodo skladno z zakonitostmi ekonomske logike jutri na tržišču tolkli tisti, ki so več kot mi krivi za zdajšnje gospodarske razmere... A. Ž. Nerazumljiva odločitev ObZTH Občinska zveza za telesno kulturo Kranj vključuje v svoj sestav poleg športnih organizacij in komisij tudi sodnike za posamezne športne discipline. Med temi je 50-član-ski zbor sodnikov za atletiko, ki velja v Sloveniji za enega izmed najboljših. Prav zaradi tega jih vabijo na večja tekmovanja v Celje, Velenje, Ljubljano, pa tudi zunaj meja naše države. Povsod so prisrčno sprejeti, posebno v Celju ln Velenju. Zbor za svojo dejavnost ne prejema nikakršnih dotacij. Vzdržuje se z minimalnimi prispevki, ki jih dobi za sojenje od organizatorjev tekmovanj, kar znese po 15 dinarjev na sodnika. Od tega dobi vsak sodnik poprečno po 10 dinarjev za malico in prevozne stroške. Ostalih 5 din pa ostane v blagajni za poslovanje zbora. Koliko je to denarja, si lahko predstavljate. Nič! Pri tem naj še pripomnim, da za nekatera tekmovanja sploh ne zaračunajo ničesar (tekmovanje slepih invalidov). Večina sodniških zborov v Sloveniji, pa tudi v drugih republikah, je na tekmovanjih enotno oblečena v modre suknjiče in sive hlače. Le zbor v Kranju si tega »luksuza« ne more privoščiti. Zakaj? Omenil sem, da ne do- bijo nikakršnih dottfj Od tekmovanj pa ostaj1 le malo, kar naj bl *»JJ štovalo za sprotne V°l be. Zato so zaprosili & tlčno organizacijo, *° občinsko zvezo za te'c,s,đ kulturo, za p o s o j' 10.000 din, da bl » lahko dobili blago v N°v^ teksu. Denar bi vrn"' bj dveh, treh mesecih, t. vsak sodrtik plačal """Jd mo. Blago bl morah v*«* Na zadnfi seji pa JcJT kretarlat ObZTK na P«^, sednikov predlog eno«'1, no odklonil posojilo, saj so plačani, kar *> mi naj organizirajo den* Torej za deseteka v^ dopoldne aH popoldne to je za njih plačilo. Kam vodi politika *J kretariata? V Izbolj*8^ aH nazadovanje *P°f^, Zdi se ml, da Je «J!lV^ delo svetovati, nudi H ć boljše pogoje, ne Pa ,tj, rlstne predloge odklojj' Mislim, da atletski ki reprezentiralo tud' _Q činsko zvezo za teles0 kulturo — Kranj. ^ Na koncu še to. * .^1 zborih so najaktlvneJ5'^ sodnikom, ki Že leta •> leta delajo v sodniški ganlzacijl. njihove M*1^. organizacije poklonile v forme za požrtvoval"0 Io. f{. Toliko v vednost *P° ni in drugI Javnosti-Jože HM"1* PLANICA 72 organizacijsko uspešfl* Prejšnji petek se je v klubu poslancev v Ljubljani sestal tekme vini odbor Planice 72 in analiziral organizacijski potek prvega svetovnega prvenstva v skokih v Planici. Člani so sprejeli več sklepov z namenom, da do prihodnjih večjih tekmovanj na planiški velikanki dogradijo potrebne pomožne objekte in odpravijo določene manjše pomanjkljivosti s tehničnimi izboljšavami na ska- kalnici. Clanl tekmovanji odbora Planica 72 pa »° ^ enotnega mnenja, da Je sicer prireditev dobro ^ npturiton. jn organlzac'-' pravljena uspešna.