Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ® Št. 13 ® LETO X »Avtomatika« Ljubljana Rezultat poslovanja dokončno saniranje Tovarna »AVTOMATIKA« je z uspešnim poslovnim zaključkom leta 1970 dokončno sanirala vse stare izgube in minuse, ki so dolga leta dušile tovarno v njenem razvoju. Končno je odpadlo veliko breme, ki ga je vsa ta leta čutil kolektiv »Avtomatike«. Upajmo, da bo sedaj nastopilo novo obdobje ko bodo proizvodni pogoji omogočili dvig življenjskega standarda zaposlenih in omogočili kolektivu naložbe v nove proizvode in modernizacijo tovarne. To si je kolektiv prislužil z odpovedovanjem marsičesa in dokazal, da je zadosti zrel, da prevzame odgovornost za nove napore za dosego postavljenih ciljev. Prvega aprila preživlja delovni kolektiv tovarne kondenzatorjev v Semiču dvajsetletnico svojega obstoja, zato smo tema pomembnemu jubileju posvetili notranje štiri strani številke. Ob jubileju semiškemu delovnemu kolektivu čestitke in iskrene želje za nadaljnje delovne uspehe! Na sliki: navijanje VN kompenzacijskih kondenzatorjev Pred volitvami v organe upravljanja Rezultati poslovanja v letu 1970 kažejo nekaj zelo dobrih rezultatov in nekaj spodrsljajev. V primerjavi z letom poprej je celotni dohodek narasel za 20 %, s tem da je dohodek povečan za 65 %. To je omogočilo večje izločanje za osebne dohodke in za sklade. Osebni dohodki so pove- čani za 15 %, dobiček pa se je zvišal za 28 %. V primerjavi z postavljenimi planskimi proporcijami za leto 1970, je bilo doseženo ugodnejše razmerje med elementi celotnega dohodka, kot smo ga predvideval. Tako so bili stroški manjši, dohodek pa večji. Tabela nam kaže naslednje odnose: 1970 — Planirano Realizirano Celotni dohodki 100 100 Stroški 77 74 Dohodek 23 26 Obveznosti 3 3 Osebni dohodki 16 18 Skladi 3 4 Proizvodnja je ustvarjena v zadovoljivih količinah, če ne upoštevamo izpada proizvodnje TV sprejmenikov, ki zaradi dobro znanih težav ni dosežena v predvideni količini. Vsi drugi artikli so se gibali v povečanih količinah. Največji skok je dosežen v proizvodnji zvočnikov, katere smo v povečanih količinah izvažali na konvertibilno področje. Izdelali smo tudi več gramofonov in sicer za 14 % nad planom. Razen že omenjenih TV sprejemnikov plan m dosežen pri brivnikih in sicer zaradi nezadostne prodaje. V primerjavi z zadnjimi leti so vsi artikli napredovali in se kaže še nadaljnje povečanje. Pri izkoriščanju proizvodnih kapacitet, ugotavljamo veliko heterogenost, kar je razumljivo glede na branžo širokopotrošnega programa. Tako smo nekje koristili kapacitete do 63 %, medtem ko smo drugje koristili le 32 %, kar kaže, da so v tovarni še velike možnosti za izkoriščanje kapacitet brez novih vlaganj v osnovna sredstva. Med pozitivne dosežke štejemo tudi povečanje produktivnosti za 11 % v tovarni kot celoti. Dejansko se je produktivnost povečala v vseh enotah in je nekje dosegla že zadovolijve rezultate, drugje pa so še velike možnosti. V letu 1970 je tovarna z otroškimi koraki po preboleni »paralizi« začela prva vlaganja v modernizacijo. Tako je pojačan strojni park na osnovi dvoletnega investicijskega programa, ki predvideva začetno modernizacijo obstoječih kapacitet. Delovne priprave so odpisane v vrednosti 70 %, iz povečane amortizacije, ki se je v letu 1970 začela izvajati, pa smo pridobili sredstva za realizacijo tega skromnega plana. Največji problem tovarne so obratna sredstva, ki so kronično nezadostna. Kljub uspešni izterjatvi in zadovoljivem plačevanju naše pro- (Dalje na 7. strani) Ko ob pripravah na volitve v samoupravne organe navadno razglašamo, da želimo kandidirati in izvoliti naše »najboljše« sodelavce, v glavnem tiste z »naj« se mi dozdeva, da s temi »naj« pogostokrat pretiravamo. Rekel bi, da tistih z »naj« sploh ni, smo le bolj ali manj razgledani, pošteni, dalavoljni, pripravljeni za družbeno delo, vneti za splošno korist in skupno blaginjo. Menim, da bi letos morali s to prakso pretrgati in kandidate izbrati iz najširših vrst naših sodelavcev. Menim tudi, da bi v organe upravljanja morali ob vsakih volitvah izvoliti čim več novih članov, kajti čim več sodelavcev je bilo v organih upravljanja, temveč se jih je naučilo, kako je treba upravljati. Cim več ljudi to ve, tem boljše nasvete in predloge lahko delijo. Prepričan sem, da bi bilo prav, da bi vsakdo bil vsaj enkrat član samoupravnega organa. Tedaj bi sodelavci tudi manj kritizirali in več koristnega svetovali, kajti taki ljudje šo tudi boljši sodelavci, ker so spoznali težave in ukrepe, kadar je stiska, saj je treba takrat marsikaj dodatno storiti za korist kolektiva. Predvsem pa je važno, da vsakdo prinese s seboj v organe upravljanja vsaj eno svojo koristno misel, ki je ni prinesel še nihče pred njim, torej prav bi bilo, da vsak novi uprav-Ijalec prinese neko svojo koristno misel v upravljanje svoje EE, organizacijske enote, ali ZP. Privatno pa vsak od nas misli, da bi znal vse bolje od drugega, če bi bil na njegovem mestu; z izvolitvijo v samoupravne organe pa se že dajejo mnoge možnosti vsem sodelavcem, da tudi pokažejo, kako je z njimi in njihovimi idejami. Kdor išče bolj lastne koristi kakor splošni napredek podjetja, ali če je častihlep-než, se bo itak v našem sistemu kmalu diskreditiral in bo slej ko prej zamenjan; zaradi vpliva zdrave sredine pa nikakor ne bo mogel napraviti odločilne škode. To dokazuje tudi naša 20-lotna samoupravna praksa, to dokazuje tudi nenehna rast gospodarske moči Iskre, njeni dosežki v gospodarskem in tehničnem smislu ter njen ugled doma in v svetu. Igor Slavec Iskra - IVietacosiia 10C tudi za PTT podjetji v Sarajevu in Banja Luki Za Ljubljano, o čemer smo poročali zadnjič, bo dobilo najmodernejšo avtomatsko telefonsko centralo tipa Iskra-Metaconta 10 C tudi PTT podjetje Sarajevo. Iskra bo za PTT Sarajevo izdelala najsodobnejšo ATC v elektronski tehniki Po licenci belgijske firme BTM, ki bo dokončana in predana prometu do konca 1. 1974. Vrednost celotne investicije za novo tranzitno avtomatsko centralo v Sarajevu bo znašala 55 milijonov novih dinarjev. V soboto 27. marca pa sta direktor PTT Banja Luka Mirko Milič in glavni direktor Iskra Commerce Metod Rotar podpisala pogodbo za izdelavo in montažo prav takšne ATC tudi za PTT Banja Luka le, da bo ta kombinirana še z lokalno centralo za Banja Luko. Tranzitni del te centrale bo imel 1.500 vodov za povezavo z ostalimi tranzitnimi ATC v Bosanski krajini in proti glavnim ATC v Jajcu, Bihaču in Prijedoru. 'rednost te investicije bo okrog 50 milijonov dinarjev in bo lokalni del ATC imel zmogljivost 10.000 novih priključkov. Jk sliki: direktor PTT Sarajevo Jovo Milišič in glavni direktor *skra Commerce Metod Rotar med podpisom pogodbe »Instrumenti« Otoče Do 1975 leta 2,22 kratno ■ ■ ■ n povečanje proizvodnje Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef tehnično proizvodnega sektorja tovarne instrumentov Otoče — dipl. inž. JOŽE »Aparati« Ljubljana Tudi v februarju prav dobro TOMŠIČ Vprašanje: Pred kratkim ste razpravljali o srednjeročnem razvojnem in proizvodnem programu, ki sega v 1975. leto. Kakšno povečanje predvidevate? Odgovor: Fizični obseg proizvodnje bo leta 1975 znašal 75,200.000 dinarjev, kar pomeni 2,22-kratno povečanje v odnosu na izvršeni plan v letu 1970. Prodaja na domačem tržišču bo leta 1975 znašala 56,150.000 din. Vprašanje: Kako je orientiran srednjeročni — proizvodni program? Odgovor: Načrt je takle: Povečan asortiment električnih merilnih instrumentov za vgradnjo s postopnim osvajanjem širokega izbora merilnih sistemov z vrtljivim železom in sistemov z vrtljivo tuljavico v kombinaciji z elektronskimi merilnimi pretvorniki. S temi inovacijami je zastavljen kvaliteten premik iz elektromehanike v elektroniko, kar je v skladu s tendencami razvoja merilne branže v svetu in potrebami domačega tržišča. Pomemben poudarek je na novem razvoju širše družine univerzalnih instrumentov, ki so se samostojno afirmirali na zunanjem tržišču in bodo kot vse kaže, tudi v bodoče predstavljali glavni izvozni izdelek tovarne. V nadaljevanjih te vrste je kot pomembna novost predviden razvoj elektronskega univerzalnega merilnega instiumenta v digitalni tehniki, namenjenega za široko uporabo. Vprašanje: Je v načrtu tudi dopolnilni program? Odgovor: V dopolnilnem proizvodnem programu je planirana velikoserijska proizvodnja industrijskih temperaturnih regulatorjev, namenjenih za potrebe domače industrije gospodinjskih toplot- nih in hladilnih naprav, kot npr. za pralnike, električne pečnjake in el. hladilnike. Poleg navedenega je predviden tudi razvoj modernih elektronskih profesionalnih temperaturnih regulatorjev in merilnega pribora. Vprašanje: Zdaj ima tovarna 450 zaposlenih, kakšno pa je predvidevanje v obdobju, ki je zajeto v srednjeročni proizvodni plan? . Odgovor: Število zaposlenih se bo povečalo na skupno 580 sodelavcev v letu 1975. Pomemben poudarek je na kvalifikacijski strukturi, predvsem v strokovno tehničnih službah tovarne. Tako npr. bo leta 1975 zaposlenih 36 VS delavcev, 33 SS, 30 VK, 180 KV, 23 NS in 238 PK delavcev. Vprašanje: Kakšne investicije so predvidene glede na proizvodni program in večji obseg proizvodnje? Odgovor: V proizvodne stroje in opremo so v srednje- Ljubljana, 30. marca 1971. — Danes dopoldne je odbor za poslovno politiko združenega podjetja na široko razpravljal zlasti o predlogu letošnjega gospodarskega načrta, katerega so obdelali po poglavjih. K posameznim poglavjem zato le glavne ugotovitve v razpravi. Pri planiranju proizvodnje bi se morali omejevati strogo na obseg, ki ga dovoljujejo obstoječi viri obratovalnih sredstev, oz. v skladu z možnostmi za najemanje novih kreditov za obratovalna sredstva. Ker letošnji gospodarski načrt predvideva stopnjo rasti proizvodnjo 14% nasproti 1. 1970, bi bilo potrebno omejiti ekstenzivno zaposlovanje novih delavcev, ker bi se preveliko zaposlovanje negativno odrazilo v dohodku ZP. Morala pa bi se povečati produktivnost dela. Predsednik sandikalnega odbora ZP je. odboru poročal o plenumu sindikatov Slovenije, na katerem je bilo govora o družbenem dogovoru o delitvi dohodka in OD v elektroindustrije Slovenije. S tem v zvezi je bilo v razpravi na odboru za poslovno politiko izraženo mnenje, da bi ustrezen samoupravni dogovor nujno potrebovali tudi interno v okviru združenega podjetja Iskra. Razprava je nadalje pokazala potrebo, da bi ZP Iskra morala vse svoje poslovanje organizirati tako, da bi do 1. ročnem obdobju planirane investicije v znesku 8,865.000 dinarjev. Z vlaganjem v modernizacijo strojnega parka in nove proizvodne naprave, v merilno in kontrolno opremo ob postopni reorganizaciji proizvodnje v celoti, z uvedbo kvalitetnejše službe kontrole kvalitete, se bo fizični obseg proizvodnje na zaposlenega dvignil v letu 1971 na 130.000 din. Indeks povečanja v odnosu v letu 1970 bo znašal 1,75. Vprašanje: V asortimentu ste omenili razvoj elektronskih instrumentov. Je pri tem mišljeno tudi zunanje sodelovanje? Odgovor: Vsekakor! Samo za posebne zunanje strokovne usluge v razvojni dejavnosti so vkalkulirani dodatni stroški od 400.000 do 500.000 dinarjev in to na vsako leto srednje-ročnega programa. Za sodelovanje pri razvoju elektronskih instrumentov in elektronskih pretvornikov pa bo tovarna angažirala širok krog strokovnjakov v ZZA in drugih domačih institucijah. 1975 uspeli realizirati v srednjeročnem načrtu predvideni izvoz 80—100 milijonov dolarjev, dosegajoč pri tem vsestransko konkurenčnost. Takšnim nalogam pa bomo kos le, če bomo uspeli pravočasno zagotoviti ustrezen mlajši strokovni kader za izvozno dejavnost kakor tudi v predstavništvih Iskre v inozemstvu, od česar je v veliki meri uresničitev takšnega izvoza odvisna. Seveda pa bi se pri tem morali še močneje povezovati s tujimi partnerji tudi na področju kooperantskih poslov, kar bi pripomoglo do uresničenja predvidenih načrtov v izvozu. Pri vprašanjih letošnjih investicij, bi se morali opredeliti zgolj za tiste, za katere lahko zagotovimo lastna sredstva oz. ustrezno kritje, ker bi se nam sicer lahko večje investicije maščevale pri likvidnosti, katera bo že tako ogrožena spričo tega, da že zdaj v vse večji meri prihaja do zakasnelih plačil blaga tudi s strani doslej sicer solidnih kupcev. V razpravi je bilo načeto tudi vprašanje retencijske kvote za tovarne, ki izvažajo, pri čemer je bila postavljena zahteva, naj bi organizacijam tozadevno stanje prikazali na eni izmed naslednjih sej odbora za poslovno politiko. Glede financiranja posameznih dejavnosti po predlogu gospodarskega načrta odbor za poslovno politiko Kazalniki v proizvodnji v mesecu februarju niso v celoti tako dobri kot so bili v prvem mesecu letošnjega leta. Absolutna raven proizvodnje v februarju je sicer nekoliko višja, vendar so bile večje tudi obveznosti po dinamičnem proizvodnem načrtu. Tako smo skupno proizvodnjo izpolnili s 106,79 % in dosegli kumulativo 110,11 %. Od tega je bila bolje izpolnjena zadolžitev za izvoz, saj smo tudi dosegli mesečni kazalnik kar s 132,56 °/o, kar daje v kumulativi 133,43 %. Za potrebe domačega tržišča smo mesečno nalogo izpolnili s 104,1 %, medtem ko je kumulativna izpolnitev dosegla 107,36 %. Po posameznih proizvodnih skupinah smo imeli zelo velika nihanja, kar je v prvi vrsti vzrok, da je bila celotna izvršitev proizvodnje manjša od tega, kar smo pričakovali na začetku meseca. Pri skupini stikalnih aparatov smo dosegli komaj 55,55 odstotno izpolnitev, kar nam je dalo 87,86% kumulative. Ta mesečni kazalnik je najnižji in čeprav je skupina po svojem deležu v proizvodnem načrtu manj vplivna, je do- ni imel bistvenih pripomb pri financiranju Marketinga in vlaganj na tuja tržišča, pač pa se je izrekel za minimalni plan financiranja razvojne dejavnosti I. Ob predlogu za financiranje strokovnih služb ZP pa je razprava postavila zahtevo, naj bi v bodoče organizacije ZP bile pred sklepanjem o financiranju podrobneje seznanjene o pokrivanju in naravi stroškov, prav tako pa naj bi na eni izmed prvih sej odbora za poslovno politiko znova definirali naloge in obseg strokovnih služb ZP. Na splošno so prisotni člani odbora za poslovno politiko izražali zahtevo naj bi v prihodnje prej razpravljali o poslovanju v preteklem letu in šele nato o gospodarskem načrtu. Pri predlaganem skladu za kadre, čeprav je vprašanje kadrov v ZP dokaj kritično, se je odbor za poslovno politiko odločil, naj bi vsa ta vprašanja obravnavalo orga-nizacijsko-kadrovsko področje ZP, v okviru sredstev za SS ZP, vprašanje štipendiranja pa naj bi v celoti prepustili organizacijam samim. Odbor za poslovno politiko je razpravljal tudi o predlogu pravilnika o štipendijah ter o pogodbi o razširitvi ERC v Republiški računski center. O vsem tem bo 2. aprila razpravljal še delavski svet združenega podjetja. seganje samo nekaj več kot polovica obveznosti poslabšalo skupni kazalnik. Vzrok za ta neuspeh je v prepozni dobavi materiala iz uvoza tako, da predvidenih tipkal TB nismo mogli izdelati pravočasno. Nekoliko ugodneje smo dosegli proizvodnjo v skupini industrijskih elektronskih naprav, kjer je bila mesečna naloga za potrebe domačega trga izpolnjena z 58,13 %, za potrebe izvoza pa s 188,36%, S tem sta bili doseženi kumulativi 65,81 % v proizvodnji za domači in 131,66% za inozemska tržišča. Boljše uspehe v tej skupini izdelkov so zavrle prav tako pozne dobave gradiva iz uvoza in pa dolgi proizvodni cikli. Oboje je že skoraj običajna bolezen pri industrijskih elektronskih napravah in bi bilo zato vsekakor bolje, če bi proizvodni načrt v bodoče zastavili drugače kot je bila praksa doslej. Zelo ugodni pa so bili kazalniki izpolnitve pri najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalno-varnostnih naprav, čeprav tudi v tej skupini proizvodnja ni tekla povsem brez motenj, smo vseeno dosegli lepe uspehe. Tako smo nalogo za domači trg izpolnili s 111,89% in je pri tem kumulativa 113,48%. še boljši pa je kazalnik izpolnitve proizvodnje za potrebe izvoza, saj smo v februarju dosegli 127 % realizacijo, medtem ko je kumulativa bila 133,6 %. Ugodno v tej proizvodni skupini je tudi to, da je bila nedokončana proizvodnja ob koncu meseca dokaj (Dalje na 7. strani) Razširjeni kolegij o gospodarskem planu 1971 V četrtek, 25. marca so razpravljali člani razširjenega kolegija generalnega direktorja ZP, ki niso v odboru za poslovno politiko združenega podjetja, o predlogu gospodarskega načrta za 1. 1971, o predlogu pravilnika o štipendijah, o pogodbi za razširitev Elektronskega računskega centra v Republiški center, kakor tudi še o nekaterih drugih vprašanjih. Razprava prisotnih direktorjev k posameznim točkam dnevnega reda je bila po P<> jasnilih poročevalcev dokaj obširna in tehtna. S pripombami in konkretnimi stališči k obravnava' nem dnevnem redu je bil se-znanjcn odbor za poslovno politiko, ki je 30. marca prav tako razpravljal o gospodarskem načrtu ZP Iskra za leto 1971 in o nekaterih drugih vprašanjih. Iz razprave odbora za poslovno politiko združenege podjetja Delovnemu kolektivu tovarne kondenzatorjev ob 20-letnici iskrene čestitke Težko jc v nekaj stavkih izraziti vse tisto, kar človek občuti v srcu, ko s ponosom ocenjuje tako nagel razvoj in rast tovarne, kakršna je naša tovarna kondenzatorjev v Semiču. Njen hiter vzpon nas znova in znova prepričuje, kako prav in smelo so gledali prvi povojni pionirji, ki so v industrijsko nerazviti Beli Krajini postavili zibelko perspektivne in sodobne industrije, industrije, ki se je že dodobra uveljavila v poslovnem svetu doma, vse bolj uspešno pa posega tudi na svelovna tržišča, industrije, ki vse bolj spreminja tudi podobo kraja in okolja, v katerem živi in se naprej razvija. Peščica entuziastov, ki so zaupali vase, prebogatih naprednih idej in neomajnih verovanj, da ustvarjajo nekaj, kar mora roditi zaželene Franc Košir direktor tovarne kondenzatorjev Semič Prvi april 1951, dan, ko je bila ustanovljena naša tovarna, pomeni za Semič in okolico zgodovinski dan. Pred vojno ni bilo v tem kraju nobene obrti, da o tovarni sploh ne govorimo, kmetijstvo pa se ni moglo razvijati, ker je ta kraj precej hribovit, ravninski predel pa je kamenit in za inten, zivno obdelovanje nemogoč. Ba bi se ljudje laže preživljali, so si iskali zaposlitve izven kraja, predvsem v Ameriki in Nemčiji. Zaradi takega stanja in raz-■ner, se je ljudstvo že pred vojno začelo aktivno boriti za boljši kos kruha, posebno pa so se z začetkom NOB skoraj v celoti aktivno vključili z ostalimi belokranjskimi vas-rni v borbo proti okupatorju, kar je imelo seveda ob kon- Vladimir Logar generalni direktor ZP ISKRA Kranj sadove, je kljub skromnim začetnim možnostim in pičlim izkušnjam, postavila solidne temelje, na katerih je zrasla moderna tovarna. Njen delovni kolektiv je znal skozi vsa, tudi najtežja obdobja svojega razvoja nesebično premagovati vse ovire, z voljo in ljubeznijo do rastoče tovarne, zaupajoč v svojo bodočnost, ki jo je gradil z lastnimi rokami. Dvajsetletna pot delovnega kolektiva v Semiču prav gotovo ni bila nikoli lahka, vendar jo je premagoval vztrajno in z vso prizadevnostjo in zato v tem obdobju požel tako pomembne delovne uspehe. Takšne delovne uspehe mu iskreno želim tudi v prihodnje v krogu ostalih delovnih organizacij združenega podjetja Iskra. cu vojne posledice, saj je bilo požganih nad 3500 hiš in gospodarskih poslopij in nad 1200 žrtev. Tako ranjeni in uničeni so v tem kraju dočakali 1. april 1951, dan, ki pomeni za ta kraj mejnik v zgodovini, dan, ko ljudem tega kraja ni bilo več treba iskati zaposlitve drugje. Čeprav 20 let ni mnogo, se je tovarna v Semiču razvila od nekaj zaposlenih v prvem letu nad 700 danes in to predvsem ženske delovne sile. Letos bomo dosegli blizu 8 milijard vrednosti proizvodnje, po 5-letnem programu pa naj bi do leta 1975 dosegli vrednost proizvodnje 15 milijard S din pri okrog 1000 zaposlenih. Uspehi in rast proizvodnje so pripomogli k vsesplošni rasti V današnjih težkih časih je malo delovnih kolektivov v naši domovini, ki lahko zabeležijo tako stanoviten napredek skozi vrsto let, kot je to primer Iskre — tovarne kondenzatorjev v Semiču. Z izjemo redkih in kratkotrajnih poslovnih zastojev, so vsako leto dosegali vidne skoke v proizvodnih količinah, napredek v kakovosti svojih izdelkov, vedno novejšo tehnično opremljenost, iz leta v leto popolnejši asortiman svojih izdelkov, seveda pa Vidi leto za letom boljše ekonomske rezultate. Ta vsestranski napredek lahko opazi tudi slučajni obiskovalec Bele Krajine, zlasti pa še vsi tisti, ki jih pot pripelje v Semič, oz. v tovarno kondenzatorjev samo. Nepozaben je bil polet, s katerim je Anton Lovko — prvi direktor tovarne v Semiču, skupaj z malo- kraja na gospodarskem, kul-turno-prosvetnem in ostalih področjih. Zgrajenih je bilo vrsto novih objektov kot so: dograditev šole, več stanovanjskih blokov, pošta, cesta, otroški vrtec in seveda vrsta individualnih stanovanjskih hiš. Kar pa je še važnejše, iz dneva v dan raste zavest ljudi. Ob tem jubileju pa se moramo vsesakor spomniti tistih tovarišev, ki so bili pobudniki in pionirji naše tovarne. Ljudje tega kraja, posebno pa mi zaposleni, dajemo tov. Rudiju Jančarju, kot ustanovitelju te tovarne vse priznanje in zahvalo, saj je bil eden izmed redkih, ki je zaoral prvo brazdo v Beli krajini, brazdo na njivi, ki je obilno obrodila, kot pionirju in prvemu vodji tukajšnje proizvodnje Antonu Lovku, ki se je boril s prvimi začetnimi problemi in postavil temelje za hitrejši rast tovarne, pa želimo še vrsto uspehov na nje-področju. Ob koncu naj izrečem zahvalo vsem zaposlenim, prav posebno pa jubilantom, ki praznujejo 20 let zaposlitve v tovarni in strokovnemu kadru, ki so s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom pripomogli k rasti tovarne, z željo, da tudi v bodoče dajo vse od sebe za njen nadalnji procvit in s tem tudi za dvig življenjske ravni prebivalcev tega področja. Budi Jančar prvi direktor Instituta za elektrozveze številnim, neznatnim ¿.¡lovnim kolektivom, s peščico zavzetih sodelavcev, ki so povečini še danes med aktivnimi oblikovalci tega kolektiva, začel adaptirati prve delovne prostore v sedanji upravni zgradbi in hkrati postavljati leseni objekt na mestu nekdanjega »Vajdovcga gradu«. Imel je izrazit »sedmi čut« in srečno roko pri izbiri vodilnega kadra. Skupaj s sedanjim tehničnim direktorjem Jožetom Kočevarjem sta uspela izbrati in vzgojiti dolgo vrsto, malone celo generacijo odličnih delavk in delavcev ter uvesti vzorno delovno disciplino. Prav za prav je ta semiški industrijski prvorojenec lahko srečen. Sedanji direktor tovarne Franc Košir-Pavle, partizanski prvoborec in belokranjski rojak, je ne samo uspešno nadaljeval začelo delo, ampak je znal s posebnim posluhom in vztrajnostjo zajeti v svoja jadra vse napredne tokove, ki dajejo tovarni kondenzatorjev današnji iz-gled, obseg in vrednost. Z njemu lastno prodornostjo in poslovno sposobnostjo je uspel pridobiti še ob pravem času prepotrebna finančna sredstva za nadaljnjo izgradnjo tovarne. S politiko štipendiranja, ki ji je težko najti primere, mu je uspelo pritegniti številne nove sodelavce s srednjetehnično in viso- Skromno smo začeli, tako-rekoč iz nič in praznih rok ter brez izkušenj, vendar im ali smo trdno vero in zaupanje, da bo naše delo obrodilo zaželene sadove. Danes, po dvajsetih letih trdega dela, prizadevanj in odločnega premagovanja vseh problemov, ob razvoju, ki ga je dosegla tovarna kondenzatorjev v Se- košolsko izobrazbo, ki se v delu uveljavljajo in veliko prispevajo k boljši kakovosti izdelkov in k večji produktivnosti. Danes jc Iskrina tovarna v Semiču za proizvodnjo kondenzatorjev sposobna samostojnega življenja, t j. razgledan in priznan producent v evropskem merilu. Temu izredno hitremu vzponu pa so v veliki meri seveda pripomogli tudi sodelavci v Iskra Commerce, ki so v trdem boju uspeli pridobiti zahtevna tržišča doma in v svetu za izdelke semiške tovarne. Tovarniškemu delovnemu kolektivu in njegovim samoupravnim organom gre zasluga za neprestano skrb za raz-cvit in blagostanje te lepe pokrajine. Povečane so zmogljivosti semiške šole, zrasli so lični stanovanjski bloki, nepregledno je število obnovljenih, dograjenih in povečanih stanovanjskih objektov, v prej majhnih belokranjskih hišah, nadzidane zidanice, ki krasijo pobočja nad Sem'čem. Semič je dobil po tolikih letih asfaltno cesto in s tem hitro in prijetno povezavo z ožjo in širšo domovino. Iz vseh kotičkov Bele Krajine vozijo avtobusi delavce na delo. Potrebno pa bo še marsikaj storiti, zlasti pa bo potrebno zavestno hotenje, da se bo dosežena stopnja materialnega blagostanja močneje odražala tudi v sferi prosvete, kulture in skrbi za človeka. Ne dvomim v takšno bodočnost. Ce so moje asociacije ob tem jubileju omejene zgolj na gornje misli, sem storil to povsem zavestno, ker sem hotel v prvi vrsti poudariti pomembnost in težo ustvarjalnega dela predanih ljudi v semiškem delovnem kolektivu. Delovnemu kolektivu in njegovemu vodstvu iskreno čestitam k jubileju in vsemu doseženemu, hkrati pa jim želim v prihodnje še več in še večjih uspehov. Anton Lovko nekdanji prvi direktor tovarne v Semiču miču, se lahko zadovoljni prepričamo, da je bila ta naša vera v uspeh tedaj povsem opravičena. Ob lepem jubileju delovnemu kolektivu tovarne kondenzatorjev v Semiču iskreno čestitam in mu želim, da bi še naprej dosegal tako vidne rezultate. Vzporedno z razvoje »rs tovarne se razvija tudi Semič Prehodimo v teh skopih 3 vrsticah pot dolgo dvajset E let, pot od prvih zametkov E io današnje, sodobno E urejene tovarne kondenza- e torjev v Semiču, ki glede E na svojo rast, razvoj in ta- |j ko nagel vzpon zasluži, da e jo uvrščamo na vidno me- E sto v družini delovnih or- 5 ganizacij združenega pod- 1 jetja Iskra. Okoliščine so v februar- S ju 1951 narekovale potrebo S — najti ustrezno lokacijo e la bodočo proizvodnjo S kondenzatorjev in uporov. S Komisija, sestavljala sta 3 jo Anton Lovko in Ludvik E Simonič, poznejša obralo- E vodji teh proizvodenj. Od- E ločitev komisije je bila — E proizvodnja kondenzator- E jev naj steče v Semiču, na E Vrtači, kjer je stala nedo- E grajena upravna stavba S bivšega državnega pose- E stva. Tu se omejimo zgolj E na zgodovino proizvodnje S kondenzatorjev. Prcurejevalna dela na E Vrtači so stekla takoj po = odločitvi in I. aprila 1951 E so bile na delo sprejete že S prve delavke. Obratovodja E obrata I v Semiču je po- S stel Anton Lovko. Začelo se je. Delo so te- = la j nastopili Anica Vid- S mar, Anica Poljanec, Kri- §j stina Strumbelj, Marica E Ogulin, Vera Vidmar, s Tončka Prešeren, Ljuba E Cas, Kristina Štravs, Jelka g Picelj, Ivan Butala, Mari- g ja Pečavar in Dana Mal- S nar. 7 V aprilu je že stekla 3 proizvodnja. Delavke so S na primitivnih ročnih na- S vijalnih strojih začele na- 3 rijati kondenzatorske svit- 3 te (Posebno vlaganje foli- S je) in klale sljudo. Vse to 3 to iz Semiča prevažali v = finalizacijo v Ljubljano, E kjer so bile centralizirane E vse službe v matični tovar- g ni, vključno skladiščno in s ostalo evidenco. Vse leto 1951 in tudi 1952 S le tedanji kolektiv delal 3 na istih artiklih, hkrati pa 3 prizadevno skrbel za ure- E jevanje okolice. V začetku 3 t. 1953 je bila končana g montaža opreme v leseni E provizorij na temeljih E tekdanjega stanovanjske- g ga objekta in novega pro- E vizorija na vrtu. Tako je E nastopil čas, ko so lahko E svoje polizdelke začeli fi- S nalizirati doma, v Semiču. S Število zaposlenih se je do 3 avgusta povečalo za 25 no- E vih delavk in delavcev. Po E nekaterih organizacijskih E spremembah pa so se te- E laj že začeli kazati tudi S prvi obrisi posameznih E služb. i Ing. Martin Janžekovič predsednik Občinske skupščine Črnomelj Težko je izolirano opredeliti pomen enega podjetja za gospodarsko, družbeno-poli-tično in kulturo življenje občine. Vendar pa je vpliv podjetja na dogajanje na vseh področjih življenja občine lahko pomemben, odvisno pa od tega, v kakšni meri se kolektiv vključuje v sredino, v kateri živi in dela, v koliki meri pomaga vsem dejavnikom, ki usmerjajo razvoj določenega področja. Iskrina tovarna kondenzatorjev se je v zadnjih letih razvila v vodilno podjetje v občini, tako po celotnem dohodku, kakor po številu zaposlenih. Leži na območju, ki je za agrarno proizvodnjo neprimerno in s svojo dejavnostjo uspešno dopolnjuje pretežno žensko delovno silo, vzdržuje ravnovesje zaposlenega prebivalstva na vsem območju občine. Kolektiv tovarne »Iskra« se zaveda, da je uspeh dela v tovarni in njen razvoj v dobri meri odvisen od počutja delovnega človeka v sredini, v Ob 20 letnici Iskre — tovarne kondenzatorjev v Semiču, se nehote v spominu povrneš na čas, ob ustanovitvi te tovarne, takrat prvega obrata bivšega IEV in »Telekomunikacij«, na težave in probleme, ki so biM. ob ustanovitvi. Niti najdrznejši optimist si ni mogal predstavljati, da bo ustanovljeni obrat v 20 letih dosegel tako obsežen razvoj in uspeh. Sedaj lahko le ugotovimo, da takratno snovanje, vloženi trud in sredstva niso bila zaman, da je »seme« industrijske proizvodnje padlo na plodna tla, to je v pridne roke semiškega kolektiva, ki je iz leta v leto rasel, znal premagati vse težave in dosegel zares lepe uspehe v proizvodnji in razvoju tehnologije. Ustvaril pa je tudi pogoje in veliko prispeval k splošnemu napredku in razvoju Semiča in okolice. kateri živi, zato se tudi z razumevanjem vključuje v razreševanje splošnega razvoja kraja in občine kot celote, največkrat tudi za ceno nižjih osebnih dohodkov. »ISKRA« je v zadnjih letih sodelovala pri modernizaciji cestnega omrežja, pri razširitvi šolskega prostora, pri urejanju zdravstvene službe, pri izgradnji trgovske in gostinske mreže in še vrsti drugih dejavnosti na območju občine. Izreden posluh kaže kolektiv »ISKRE« za delo krajevnih skupnosti, društev in ustanov in s tem daje utrip celotnemu življenju območja občine. Velikega pomena je skrb tovarne za stanovanjsko izgradnjo zaposlenih, za vzgojo kadrov in izobraževanje na delovnih mestih, politiko štipendiranja in usmerjanja kadrov. Kolektivu izrekam iskrene čestitke ob njegovem jubileju in mu želim tudi v bodoče veliko delovnih uspehov. Rudolf Deržič prvi direktor tovarne »Telekomunikaci j e« Zato ob jubileju, vsem članom kolektiva Iskre — tovarne kondenzatorjev v Semiču iskreno čestitam in jim želim tudi v bodoče veliko uspeha. Iskrina tovarna kondenzatorjev v Semiču se v zadnjih letih hitro razvija. Vzporedno z razvojem tovarne se razvija tudi sam kraj. Sam kolektiv je uvidel, da je nujno, da se z razvojem tovarne razvija tudi Semič, kajti v tovarni je zaposlenih vedno več ljudi, ki imajo vedno večje potrebe, katere morajo nekje zadovoljiti. Kolektiv se je odločil, da bo iz lastnih sredstev, iz svojega prihranka, pomagal zgraditi v Semiču objekte, ki so za normalno življenje nujno potrebni. člani kolektiva se zavedajo, da bo to, kar so že zgradili in kar še bodo, služilo njim in njihovim otrokom. Poleg stanovanjskih blokov, ki so za normalno delovanje tovarne nujno potrebni, saj brez ustreznih stanovanj ne bi mogli zaposliti nobenega strokovnjaka, je kolektiv kot prvo prispeval sredstva za asfaltiranje ceste v Semiču in od Semiča do Vrtače, kjer ima tovarna sedež. To je bilo nujno, saj prihaja po tej cesti večina delavcev v službo in je bil prej zaradi prahu v poletnem času in zaradi mlak v deževnem vremenu zelo težko prihajati v službo 1 posebno še zaradi vedno večjega števila avtomobilov. 1 Osnovna šola je bila za normalen potek pouka pretesna. Tovarna je priskočila na pomoč pri nadzidavi za eno etažo, saj hodijo v šolo otroci naših delavcev. Partizanovo igrišče za rokomet, odbojko in košarko je bilo uporabno samo v suhih dnevih, ker je bilo pokrito z lešem. S prostovoljnim delom so člani Partizana in učenci osnovne šole pripravili kamen in gramoz, tovarna pa je prispevala nekaj za asfaltiranje igrišča, tako da imajo sedaj učenci šole in mladinci možnost uporabe igrišča sko; raj vedno. Tovarna porabi za normalno delo velike količine vode, ki jih obstoječi vodovod ni bil zmožen dobavljati. Kolektiv je uvidel, da je preskrba z vodo eden od osnovnih pogojev za normalno delovanje tovarne in za življenje v kraju, zato je prispeval določena sredstva za razširitev vodovoda. Zaposlene žene so imele vedno problem, kje pustiti (Dalje na 5. strani) Sodobno urejen oddelek za impregnacijo kompenzacijskih kondenzatorjev Dobršen del števila zaposlenih predstavljajo mlada dekleta Iz Semiča in okolice j p liff pr ' 1 1 } ! 1 lil !§; m iM 1 f J* ; ' Ilili i; L J P mm, #i4 Tako pa je navijalnica v Semiču opremljena danes Vzporedno z razvojem tovarne se razvija tudi Semič (Nadaljevanje s 4. strani) otroke, medtem ko so one v službi. Tovarna je v enem svojih blokov zgradila otroški vrtec, tako da je ta problem rešen. Okrog 80 članov kolektiva ima osebne avtomobile, motornih koles in mopedov pa je več. Bencinske črpalke v Semiču ni bilo in so morali avtomobilisti v Črnomelj po bencin. Ko se je lansko leto gradila bencinska črpalka v Semiču je tudi tovarna prispevala delež. Na Smuku nad Semičem že nekaj let stoji lovska koča, ki je postala priljubljena izletniška točka za Semičane. Besedo imajo številke Gospodarski pregled razvoja Iskre — Tovarne kondenzatorjev Semič Leto Povprečno Tovarniški število bruto pro-zaposlenih dukt v N DIN Vrednost proizv. na zaposlenega v N DIN Izvoz v dolarjih Vrednost tovarn, osnovnih sred. v N DIN Povprečni mes. neto os. dohodek na zaposlenega v N DIN 1951 10 Podatki niso bili vodeni 1952 10 1953 32 ločeno za tovarno Semič 1954 42 1955 82 1956 1957 94 135 1.223.950 1.511.180 13.020 11.193 Podatki se vodijo od 1958 143 1.358.350 9.498 osamosvojitve tovarne 1. 196z 1959 176 2.174.750 12.356 1960 171 3.919.000 22.918 1961 214 6.891.700 32.204 1962 250 7.883,630 31.534 — 1.330.000 283,00 1963 315 13.780.540 43.747 — 1.540.000 320,00 1964 421 21.411,800 50.859 30.000 3.920.000 384,00 1965 419 19.200.000 45.823 150.000 8.120.000 420,60 1966 463 30.430.930 65.725 650.000 10.580.000 582,00 1967 485 36.544,700 75.349 1.107305 11.520.000 705,00 1968 474 35.833,000 75.597 560.000 14.280.000 747,00 1969 557 46.350.000 83.213 680.000 15.330.000 973,00 1970 672 64.446.230 95.902 897.000 20.501.000 1.150,00 1971 720 78.000.000 108.300 1.400.000 25.000.000 1.270,00 Če štejemo prvih deset let obstoja tovarne za fazo razvoja in vzamemo podatke zadnjih desetih let, ko je tovarna samostojna, za normalne, lahko ugotovimo, da se je od leta 1962 do 1971: L število zaposlenih povečalo za 2,8-krat, 2. vrednost proizvodnje, računana po enakih cenah, podeseterila, 3. produktivnost na zaposlenega povečala za 3,5-krat, Prihod na Smuk je bil z avtomobili onemogočen, dokler ni pred dvemi leti tovarna odobrila sredstva za zgraditev 2,5 km dolge makadamske ceste od Gabra na Smuk. Največji prispevek tovarne Semiču pa je prav gotovo delež, ki ga je dala za modernizacijo in asfaltiranje ceste od Gradca do Semiča in naprej do železniške postaje. S to cesto je dobil Semič povezavo s ostalim svetom, saj je bilo prej skoraj nemogoče priti v Semič po cesti, ki je imela več lukenj in jam, kot pa ravnega cestišča. Ob prilike gradnje te ceste je tovarna pomagala krajevni skupnosti pri asfaltiranju poti do pokopališča in od šole do telovadnice Partizana. V Gori nad tovarno je bilo še 25 let po osvoboditvi nekaj hiš brez elektrike in bi verjetno tudi ostale, saj bi bila individualna napeljava precej draga, če jim ne bi tovarna pomagala ob priliki napeljave električnega voda na Smuk. Poleg navedenega je tovarna pomagala gasilskim društvom v Semiču in okoliških vaseh pri popravilih domov in nabavi opreme. Kolektiv tovarne je uvidel, da denar odobren za te namene ni vržen stran, saj imajo koristi od tega vsi zaposleni v tovarni, zato se je zavestno odrekel tistemu 4- izvoz v zadnjih osmih letih narastel iz nič na 1.500.000 dolarjev, 5. vrednost tovarne in njenih naprav povečala 18-krat (v to vrednost niso všteta stanovanja in drugi objekti izven tovarne), v- povprečni osebni prejemki na zaposlenega povečali za 4,6-krat. delu dohodka, ki bi ga lahko razdelil kot osebni dohodek, vendar je koristneje uporabljen, če je namenjen gradnji od katere imajo trajno korist prebivalci kraja in to- vame. S! Obrat v Semiču je v ti-£ stem obdobju izdeloval E kondenzatorje za potrebe £ telejonije in radiotehnike, £ ob povečanem številu zaS poslanih, pa so 1. 1954 za-E čeli s pripravo proizvodnje £ Cos o kondenzatorjev, za E kar so v letih 1955/56 zgra-E dili nov proizvodnji obrat. £ S tovarne na Priami so g prenesli še proizvodnjo E sljudnih kondenzatorjev, £ medtem ko se je število £ dotlej zaposlenih podvoji-E lo. Zdaj so v obratu v Se-£ miču organizirali tudi la-£ strto knjigovodstvo — obE račun osebnih dohodkov £ in materialno knjigovod-£ sivo, dobili so lastni do-£ stavni avtomobil, do pet-£ letnice obstoja obrata pa £ so bile izvršene še nekate-E re druge organizacijske ss spremembe. £ V letu 1956 je semiška E proizvodnja imela jormi-E rane naslednje oddelke: £ montaža I (papirni kon-£ denzatorji), montaža II E (sljudni kondenzatorji), 5 navijalnico, remont in £ vodstvo proizvodnje. Leto £ pozneje je nastala tehnič-E na kontrola, kmalu za njo £ pa tudi operativna pripra-£ va dela. E Medtem je prišlo l. 1958 £ do združitve tovarne »Te-= lekomunikacije« na Pržanu £ in Instituta za elektrozve-£ ze v Industrijo za elektro-£ zveze, v čigar sestavu je £ delovala močna razvijalna £ skupina, katere dejavnost E je bistveno vplivala na na-£ daljnji razvoj in proizvod-£ ni program obrata v SeE miču. le l. 1957 so tako v E Semiču prenehali s proiz-£ vodnjo sljudnih kondenza-E torjev, začeli pa izdelovati E styrofleksne kondenzatorji je. Hkrati s tem so ustrez-E no razširili impregnacijo, S s čimer so bili dani pogo-£ ji za prenos do tedaj maši loserijske proizvodnje tu-£ di cos