r Mali Katekizem za Pervošolce. T Velja nezvezan . ./ g novi kra j c . Zvezan v usnjatem hehetu la Dunaju V c. k. založbi šolskih bukev. 1858 . 63 o n "*■; Jezus kliče: Dajte otročičem k meni priti, in ne branite jim; zakaj takih je božje kraljestvo. Mark. 10. 14. V javnih šolah se je, ako ministerstvo uka in bogočastja izjema ne dovoli, samo predpisanih, s štempelnom šolsko-knižnega prodaja zaznamovanih bukev poslužiti. Tudi ne smejo te višje cene biti, kakor je na pervem listu postavljena. 0 ievV* 9t Molitve in resnice, feterc ima vsakdo znati.*) I Znamnje s v e tega k riž a. V imenu Boga f Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen. Gospodova molitva. Oče naš, kteri si v nebesih. 1. Posvečeno bodi tvoje ime. 2. Pridi k nam tvoje kraljestvo. 3. Izidi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. 4. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. 5. Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. 6. In ne vpeljaj nas v skušnjavo. 7. Temuč reši nas od zlega. Amen. *) Kar se jih otroci doma uče, v šoli in cerkvi naj jih ponavljajo Angelsko češčenje. v 1. Ceščena si Maria, milosti polna, Go¬ spod je s teboj. 2. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa, Jezus ! 8. Sveta Maria, mati božja! prosi za nas grešnike zdaj in na našo smertno uro. Amen, Apostolska vera. 1. Verjem v Boga Očeta, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje, 2. in v Jezusa Kristusa, Sina jegovega edinega, Gospoda našega; 3. kteri je spočet od svetega Duha, rojen iz Maria device; 4. terpel pod Poncjem Pilatom, križan bil, umeri, in v grob položen; 5. je šel v predpekel; tretji dan od mert- vih vstal; 6. je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta, vsemogočnega; 7. od ondod bo prišel sodit žive in mertve. 8. Verjem v svetega Duha; 9. sveto katolško cerkev, občestvo *) svetnikov; 10. odpuščenje grehov; n. vstajenje mesa, 12. in večno živlenje. Amen. *) gmajno. 5 Obujenje treh božjih kreposti (čednosti). • 1. O moj Bog! v tebe verjem, ker si večna resnica. 2. 0 moj Bog! v tebe upam, ker si ne¬ skončna milost. 3. O moj Bog! tebe ljubim, ker si naj veča dobrota. II. 1. Koljko je bogovi En sam Bog je. 2. Koljko je božjih oseb? *) Božje osebe so tri. 3. Kako se tri božje osebe imenujejo ? Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh. 4. Kako se vse tri božje osebe vkup imenujejo ? Presveta Trojica. III. 1. Kdo nas je stvaril? Bog Oče. 2. Kdo nas je odrešil ? Bog Sin. 3. Kdo nas je posvetili Bog sveti Duh. : ) oseba ali persona. 4. Kako se zahvalimo presveti Trojici za vse to? Ako pobožno rečemo: Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj, in vselej, in na vse večne čase. Amen. IV. 1. Zakaj nas je Bog stvaril? Da bi Boga spoznali, Bogu služili, in en¬ krat v nebesa prišli. 2. Kaj ima vsakdo vediti in verovati , ce ho¬ de v nebesa priti? Šest resnic. Perva, da je en Bog. Druga, da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje in hudo strahuje. Tretja, da so tri božje osebe enega bitja in ene nature: Bog Oče, Sin in sveti Duh. Ceterta, da je Bog Sin druga božja ose¬ ba človek postal, nas odrešiti in večno iz- veličati. Peta, da je človeška duša neumerjoča. Šesta, da je milost božja k izveličanju potrebna, in da človek brez milosti nič za¬ služnega za večno živlenje storiti ne more. 7 V. 1. Kaj imamo storiti, Če hočemo Bogu lepo sluziti ? Zapovedi božje zvesto spolnovati. 2. Kleri ste dve naj veči zapovedi ? Dve zapovedi ljubezni: Ljubi Boga čez vse, in bližnega ko samega sebe. 3. Koliko je božjih zapoved ? Deset. Perva: Veruj v enega samega Boga. Druga: Ne imenuj po nepridnem božjega imena. Tretja: Posvečuj praznik. Četerta: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. Peta: Ne ubijaj. Šesta: Ne prešestuj. Sedma: Ne kradi. Osma: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnega. Deveta: Ne želi svojega bližnega žene. Deseta: Ne želi svojega bližnega blaga. 4. Koljko je cerkvenih zapoved: Pet: Perva: Posvečuj zapovedane praznike*). Druga : Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno v Bogu zbran pri sveti maši. Tretja: Posti se zapovedane postne dni namreč; štirdesetdanski post, kvaterne in *) svetke. 8 druge zapovedane postne dni; ob petkih in sabotah se zderži mesenih jedi, Ceterta: Spovej se svojih grehov postavle- nemu spovedniku naj manj enkrat v letu, in otf velikonočnem času prejmi sveto resno Telo. Peta: Ne obhajaj ženitve *) o prepove¬ danih časih. 1. Kje nas je Bog Sin odrešil? Na svetem križu, kjer je za nas terpel in umeri. 2. Česa nas je Bog Sin odrešil? Večnega pogubljenja. 3. Skoz kaj nas Bog sveti Duh posvečuje? Skoz sveti kerst in skoz vse druge svete zakramente. 4. Koljko je svetih zakramentov? Sedem. Pervi: sveti kerst. Drugi: sveta birma. Tretji : sveto resno Telo. četerti: sveta pokora. Peti: sveto posledno olje. Sesti: sveto mašnikovo posvečevanje **). Sedmi: sveti zakon. *) svatbe. **_) sveti mašni red. 9 VIL Ktere so štiri posledne reči ? Smert. Sodba. Pekel. Nebesa. Umerli bomo vsi, to vemo; dneva in ure pa ne včmo. — Pri vsih svojih delih spomni se svojih po- slednih reči, in ne boš nigdar grešil. Pervo poglavje. Od vere. I. Od Boga. 1. Kdo je Bog? Bog je sam iz sebe naj popolnejše bitje. 2. Kje je Bog? Bog je povsodi v nebesih in na zemlji, tudi v naj skrivnejem kraju. Bog vse vidi in vse ve. 3. Zakaj Boga ne vidimo ? Boga za to ne vidimo, ker je čist duh, ki nima trupla. 4. Kako dolgo je že Bog ? Bog je od vekomaj , ih bo vekomaj; Bog je večen. 10 5. Kdo je naj lepši in dobrotljivši? Bog je naj lepši in naj dobrotljivši; on je naj bolj popolnoma bitje. II. Od st var j e n j a. 6. Kdo je vse stvar H? Bog jestvaril nebo in zemljo, in vse, kar je. 7. Iz česa je Bog vse stvaril ? Iz ničesa je Bog vse stvaril; le rekel je, in je bilo. 8. Kdo zamore stvariti ? Le Bog zamore stvariti, ker je vsemo- g o cen. 9. Kdo vse ohrani in tako lepo os ker bi ? Bog vse ohrani in tako lepo oskerbi, ker je neskončno moder in dobrotljiv. Jegova skerb se imenuje previ dnost božj a. 10. Ktere so naj imenitne je stvari božjeV Naj imenitneje stvari božje so angeli in človeki (ljudje). . . _ i . • a. Od angelov. 11. Kdo so angeli ? Angeli so čisti duhovi; imajo um *) in voljo, telesa po nimajo. *) pamet, zastopnost. JI 12. Zakaj je Bog angele stvar iM Bog je angele stvaril, da bi njega spoznali, čestili in človeka varovali. 13. So vsi angeli Bogu ljubi ostali? Veliko aDgelov se je prevzelo in hotlo nad Boga povzdignuti. 14. Kaj je Bog s prevzetnimi angeli storil? Bog je prevzetne angele zavergel in jih v pekel pahnul; hudi duhovi se jim pravi. 15. Kaj nam storijo angelih Dobri angeli nas varjejo; za to jim pra¬ vimo angeli varhi. Hudi duhovi nam iščejo škodovati; pravimo jim skušnjavci. Kako veselo je, da vsak otrok svojega angela varha ima! Lepo se jim priporočajmo in jih nikoli ne žalimo. Hudi duhovi nam ne zamorejo škodovali, ako jim Bog ne da; nimamo se jih bati. b. Od pervega človeka. 16. Kako je Bog človeka stvaril ? Bog je telo pervega človeka iz ila stvaril in mu neumerjočo dušo dal. Bilo mu je Adam ime. Iz rebra Adamovega je pervo ženo stvaril; E v a ji je bilo ime. 17. Iz česa je človek^ Človek je iz trupla in iz neumerjoče duše po božji podobi stvarjen. 12 18. Kako se je Adamu in Evi spervič godilo ? V lepem raju *) sta Adam in Eva živela; v milosti božji vsa srečna sta bila. 19. Kaj je Bog Adamu in Evi prepo¬ vedal ? Prepovedal jima je sad enega drevesa jesti. Ce bota jedla, bota umerla, jima je Bog djal. 20. Kaj sta Adam in Eva storila? Bila sta Bogu nepokorna, sta prepovedan sad jedla in grešila. 21. Kdo je Adama in Evo v greh zapeljal ? Kača ju je zapeljala, ktera je bila hudi, zaverženih angelov eden. 22. Kako se pravi pervemu grehu, kterega sta Adam in Eva storila ? Izvirni greh se imenuje, iz kterega vsi drugi grehi izvirajo. Tudi se pravi poerban greh (prirojeno zlo), katerega smo vsi po pervih stariših nasledili. 23. Kaj nam je škodoval izvirni greh ? Izvirni greh nam je škodoval na duši in na truplu. Um in pamet nam je oslabil, in voljo pohujšal. Na truplu smo bolehni in moramo umreti. Bili bi tudi vekomaj pogubljeni, ako bi se nas Bog vsmilil ne bil. *) paradižu. 13 24. Koga je Bog obljubil poslati, nas ve¬ čnega pogubljenja odrešiti Bog je obljubil odrešenika ali Mesija poslati. 23. Kdo je obljubljeni odrešenik ? Obljubljeni odrešenik je Sin božji Jezus Kristus, Izveličar naš. Štiri jr z ere (tavžent) let so obljubljenega Mesija čakali. Preroki so ga napovedvali, sv. Janez Kerstnik ga je ljudem pokazal. — Kako srečni smo mi, da ga poznamo! Skerbno se učimo jegovih svetih naukov in pa živimo po njih! III. Od odrešenja. 26. Kdo je Jezus Kristus ? Jezus Kristus je edino rojeni Sin Boga Očeta, Bog in človek skupaj, naš učenik, odrešenik in Gospod. 27. Ima Jezus očeta? Kakor Bog ima Jezus očeta, Boga ne¬ beškega Očeta; kakor človek nima očeta, 28. Ima Jezus mater? Kakor človek ima Jezus mater Mario pre- čisto devico, kakor Bog pa nima matere. — Sveti Jožef je bil rednik ali krušni oče Jezusov. 29. Od koga je Maria Jezusa spočela ? Od svetega Duha je Maria Jezusa spočela. 14 30. Kje je Maria Jezusa porodila ? V Betlehemu, v hlevci je Maria Jezusa porodila. 31. Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Krist- stusa ? Rojstvo Jezusa Kristusa je oznanil: 1) Angel pastirjem, pastirji svojim domačim ljudem. 2) Zvezda modrim, modri kralju Herodu; 3) Herodež pismarjem; 4) Simeon in Ana v tempelnu ljudstvu. 32. Kaj je hotel Herodež detetu Jezusu storiti ? Herodež je iskal dete Jezusa umoriti. Maria in Jožef sta s Jezusom v Egiptovsko ubežala, Herodež je dal nedolžne otroke umo¬ riti, ker je mislil, da bo Jezus med njimi. 33. Kje bil je Jezus izrojen ? V mestu Nazaret je bil Jezus izrejen; za to se Jezus Nazarenski imenuje. 34. Kaj vemo od Jezusa , ko je bil dva¬ najst let start j) Ko je bil Jezus dvanajst let star, je šel 8 svojmi stariši v Jeruzalem na praznik *). 2) V tempelnu je zaostal, učenike poslušal, jim odgovorjal in jih izpraševal, da so se vsi čudili *) svetek. 3) Potem se je v Nazaret povernul in je bil svojim starišem pokoren. Jezus je rastel ne le na starosti, nego # ) tudi na modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh ; naj bi tudi mladenei in deklice tako. a) Jezusov nauk. 35. Pokaj je prišel Jezus na svet ? Jezus je prišel: 1) Nas učit, da bi Boga prav poznali in njemu lepo služili. 2) Za nas terpet in umret, da bi otroci božji bili, vekomaj izveličani. 36. Kaj vemo od Jezusa poprej koj je učiti začel ? 1) Sveti Janez kerstnik je ljudem pričal, daje Jezus obljubljeni Izveličar, in je tudi Jezusa kerstil. 2) Po kerstu Jezusovem je dal Oče nebeški glas slišati: „Ti je moj ljubeznivi Sin, njega poslušajte. 4 ' 3) Sveti Duh se nad Jezusom v podobi goloba prikazal. 4j Jezus se je v puščavi postil štirdeset dni in noči; potem je bil od hudega skušan. •) ampak. 16 37. Koliko je lil Jezus star, ko je učiti začel ? Trideset let je bil Jezus star, ko je učiti začel. Tri leta je učil. 38. Katere tovarše si je izvolil Jezus? 1) Jezus si je dva in sedemdeset učencev izvolil. 2) Izmed njih si je dvanajst apostolov izbral. 3) Svetega Petra je med njimi pervega po¬ stavil, in mu kluče nebeškega kraljestva dal. 39. Kaj je učil Jezus ? Jezus je učil: 1) Kaj imamo verovati, da bomo Boga prav spoznali. 2) Kaj imamo upati, da bomo od Boga prejeli. 3) Kako imamo Boga ljubiti, in kaj storiti, da bomo časno srečni in večno izveličani. 40. Kako je poterdii Jezus svoje božje nauke ? Jezus je poterdii svoje božje nauke: 1) S besedo svetega pisma, katero od njega priča. 2) S čudeži, ktere je delal, bolnike ozdrav¬ ljal in mertve oživljal. 3) S prerokovanjem takih prihodnih reči, ktere le sam Bog ve. 41. So ljudje verovali v Jezusa ‘l Veliko ljudi je verovalo v Jezusa; hudobni ljudje so ga sovražili in ga sklenuli umoriti. . b, Jezusovo t erpljenj e in smert. 42. Zakaj je hotel Jezus terpeti in umreti ? Jezus je hotel za nas terpeti in umreti, da bi nas večnega pegublenja odrešil in izveličal. 43. Po kateri naturi je Kristus terpel in umeri ? Po človeški naturi je Kristus terpel in umeri; kakor Bog ne more terpeti ne umreti. 44. Kaj je terpel Jezus za naši 1) Jezus je terpel Da duši veliko zaničevanja od hudobnih ljudi; pa tudi veliko žalosti, posebno na oljski gori, ko je kervav pot potil. 2) Jezus j terpel na telesu velike bolečine posebno ko je bil kervavo bičan *), s ternjem kronan, na križ pribit in umorjen. 45. Kdo je dal Jezusa umoriti ? Sovražni Judje so Jezusa krivo zatožili; Ponči Pilat, deželski oblastnik, ga je obsodil, in dal trinogom na križu umoriti. 46. Kje je bil Jezus križan? Jezus je bil na gori Kalvarii zunaj Jeru¬ zalema med dvema razbojnikoma križan; tam je na križu za nas umeri. *) sajžlan. Mali Katekizem {aufter Kratn). 2 18 47. Ramo je šla duša Jezusova, ko se je na križu od telesa ločila ? Duša Jezusova je šla v predpekel obi¬ skat stare očake, ki so odrešenja čakali. 48 Farno so truplo Jezusovo pokopali? V nov v skalo sekan grob sta ga Jožef Arimatejski in pa Niko dem, dva bogaboječa moža, pokopala. Sovražniki Jezusovi so grob zapečatili in s vojščaki zavarvali. 49. Kdaj je Jezus od mertvih vstali Jezus je tretji dan po svoji smerti ob svoji moči od mertvih vstal in se je svojim vernim prikazal. 50. Kdaj je Jezus v nebesa šel ? Stirdeseti dan po svojem vstajenju je Je¬ zus s dušo in telesom v nebesa šel. Tam v nebesih sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega v naj veči časti in oblasti. 51. Kadaj bo Jezus zopet prišel ? Sodni dan bo Jezus zopet prišel sodit žive in mertve. Jezus nam je izvelieanje zaslužil, in nam v ne¬ besih kraj pripravlja. Prišel bode tudi po nas in nas bo k sebi v nebesa vzel, ako v njega verjemo, in po njego¬ vih naukih živimo, liadi torej s častjo recimo : Hvalen bodi Jezus Kristus! Pa tudi odgovorimo: Vekomaj ! Amen. IV. Od posvečenja, 52. Roga je poslal Jezus svojim vernim po tem , ko je v nebesa šel ? Jezus je poslal svojim vernim svetega 19 Duha deseti dan po svojem vnebohodu, kakor je bil obljubil. 53. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja božja oseba v pre¬ sveti Trojici; on je pravi Bog. 54. Kaj je storil sveti Duh apostolom in pervim vernimi Sveti Dah jim je: 1) Um razsvetli, da so vse nauke Jezusove čisto spoznali. 2) Voljo jim je poterdil po nauku Jezusovem živeti in umreti. 3) Moč jim je dal čudeže delati v poter- jenje nauka Jezusovega. 55. Kaj so apostoli storili po prihodu svetega Duha ? 1) Apostoli Jezusovi so učili po vsem zna* nem svetu. 2) So v imenu Jezusovem čudeže delali. 3) So kerstili verne ljude v imenu Boga Očeta. Sini in svetega Duha. 56. Kako so se imenovali verni , ktere so apostoli kerstili ? Verni so se imenovali kristiani, bralje in sestre Jezusa Kristusa, otroci božji in de¬ diči *) nebeškega kraljestva. * ’) erbiči. 20 57. Kdo zdaj oznanuje Jezusov nauk, in kdo kerščuje ? Nastopniki apostolov, rimski papež, škof¬ je in mašniki zdaj uče in kerščujejo. 58. Kak se imenujejo vsi verni kristiani vkup ? Vsi verni kristiani, kteri učijo, in oni, koji poslušajo, se imenujejo sveta katolška cerk v a. 59. Katere ude obseže sveta katolška cerkva ? Sveta katolška cerkva obseže izvoljene svetnike v nebesih, verne duše v vicah in verne kristiane po svetu. To je občestvo*) svetnikov. Tako nas je Bog Oče stvaril, Bog Sin odrešil, in Bog sveti Duh posvetil, in želi, da bi vsi izveličani bili. Koliko je naša duša vredna, za ktero presveta Trojica toliko skerbi! — Ne pogubimo je mi! V. Od presvete Trojice. 60. Kdo je presveta Trojica ? En Bog v treh osebah: Bog Oče, Sin in sveti Duh. 61. Od kod je Bog Oče? Bog Oče je sam iz sebe od vekomaj. *) občina, gmajna. 21 62. Od kod je Bog Sin ? Bog Sin je rojen iz Boga Očeta od vekomaj. 63. Od kod je Bog sveti Duhi Bog sveti Duh izhaja iz Boga Očeta in Sina od vekomaj. 64. Boljko natur ima Bog Odel Bog Oče ima edno samo, božjo naturo; on je le Bog. 66. Boljko natur ima Bog Sini Bog sin ima dve naturi: eno božjo, eno človeško; on je Bog in človek vkup. 66. Boljko natur ima Bog sveti Duhi Bog sveti Duh ima eno naturo, božjo; on je le Bog. 67. Je ktera treh božjih oseb bolj po¬ polnoma ? Vse tri božje osebe so po svoji božji na¬ turi enako popolnoma. 68. Bdaj imenujemo vse tri božje osebe ? Kedar se prekrižamo, vse tri božje osebe imenujemo, Boga Očeta, kteri nas je stvaril, Boga -j- Sina, kteri nas je odrešil, Boga svetega f Duha, kteri nas posvečuje. Kolikorkrat se pokrižamo, se tudi neizrečeno velikih dobrot spomnimo, katere smo od presvete Tro¬ jice prejeli, in hvalimo za nje trojedinega Boga, rekoč: Čast hodi Bogu i t. d. Drugo Poglavje. Od upanja. 69. Raj nam je obljubil Jezus? Jezus nam je obljubil večno živlenje, in pomoč milosti božje srečno v nebesa priti. 70. Zakaj upamo od Boga , kar nam je Jezus obljubil ? Upamo od Boga, kar je nam Jezus obljubil: 1) Ker nam lehko vse da, ko je vsemogočen. 2) Ker nam tudi rad da, ko je neskončno dobrotljiv. S) Ker nam bo tudi vse dal, ko je zvest v svojih obljubah. 71. Raj nas je učil Jezus storiti , če hočemo od Boga prijeti, kar upamo ? Jezus nas je učil moliti in za potrebno Boga prositi. 72. Rtero molitvo nas je Gospod Jezus učil ? Jezus nas je Očenaš moliti učil ; za to se imenuje Očenaš Gospodova mo¬ li tv a. 73. Roliko prošenj ima Očenaš ? Očenaš ima en predgovor in sedem prošenj. 23 74. Kaj prosimo, kedar Očenaš molimo ? Kedar Očenaš molimo, prosimo, da bi Boga prav spoznali in vredno častili; prosimo tudi za vse, česar nam je za dušo in telo treba. 73. Katero molitvo še poleg Očenaša imamo ? Poleg Očenaša imamo tudi: Češčena si Maria, ali angelsko češčenje. 76. Kdo nas je angelsko češčenje ličili Pervi del nas je učil verhangel Gabriel. Drugi del je učila sveta Elizabeta. Tretji del je dostavila sveta katolška cerkev. 77. Kaj beseda Amen pomenil Amen pomeni: Naj se zgodi! Tako bodi! 78. S kom govorimo, kedar molimo? S Bogom govorimo, kedar molimo. Bog je pa čisti duh; moramo tudi v duhu in s čistim sercem moliti. 79. Kdaj smo posebno dolini moliti? Moliti smo dolžni zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi; posebno pa angelovo češčenje, kedar k molitvi zvoni. Molitev pravičnih oblake predere, in molitev ne¬ dolžnih otrok Bogu naj bolj dopade. Naj lepše je viditi otroke, kedar pobožno molijo. Angeli nosijo molitve otrok pred obličje Očeta nebeškega. Le radi in pa lepb molite! ' ■ -, . 1 Tretje poglavje. Od ljubezni. 80. Ho g a nas Jezus ljubiti uci? Jezus nas uči Boga čez vse in bližnega ko sebe ljubiti. 81. Kako pa ljubimo Boga in bližnega ? Boga in bližnega ljubimo, ako zapovedi božje zvesto dopolnujemo; oce nas uče, kako naj Boga radi imamo, in bližnemu zavolj Boga dobro želimo in storimo. — Naš bližni je vsak človek. 82. Kdo nam je dal zapovedi božje? Bog je zapovedi Mojzesu dal na gori Sinaj za Izraelsko ljudstvo. Jezus jih je po- terdil. a. Od deset božjih zapoved. 83. Kaj nam zapoveda perva božja zapoved? Pervabožja zapoved nam zapoveda v enega Boga verovati in njega samega moliti. 84. Kaj smo Marii, angelom in svetni¬ kom dolžni ? Mario, angelc in svetnike smo dolžni častiti, in se jim priporočati, naj bi za nas Boga prosili. Moliti Marie in svetnikov ne smemo. '85. Kaj nam prepovedadrugabožja zapoved? Druga božja zapoved nam prepoveda imena božjega in svetih reči po nepridnem izrekati. — Tudi kleti, se rotiti, priduševati in krivo prisegati nam prepoveda. 86. Kaj nam zapovedatretja božja zapovedi Tretja božja zapoved nam zapoveda svete nedelje in praznike posvečevati (svetiti), Bogu v čast in nam v izveličanje. 87. Kaj zapoveda četerta božja zapovedi Ceterta božja zapoved zapoveda: 1) Otrokom očeta in mater ljubiti, in jih lepo vbogati: jim pomagati in za nje moliti. 2) Poslom (hlapcem in deklam) zapoveda go¬ spodarje in gospodinje kakor očeta in ma¬ ter poštovati, jim voljno in zvesto služiti. 3) Podložnim zapoveda gosposko duhovsko in deželsko spodobno v časti imeti, jo vbogati in za njo moliti. 4) Mladim veli stare in častivredne ljudi spodobno častiti. 88. Kaj je Bog onim obljubil, ki četerto zapoved dopolnijo ? Bog je obljubil njim, kteri četerto zapoved 2 « dopolnijo, da bodo dolgo živeli, in jim dobro bo na tem in na unem svetu. 89. Raj nam prepoveda peta božja zapovedi Peta božja zapoved nam prepoveda ubijati, sebi in drugim ljudem na zdravju ali živlenju škodovati, se jeziti, in v greh napeljevati. — Tudi živino brez potrebe ubijati, pretepati in terpinčiti nam prepoveda. 90. Raj nam prepoveda šesta božja zapovedi Šesta božja zapoved nam prepoveda prešestvati kaj nečistega misliti, gledati, poslušati, govoriti ali storiti. Zapoveda nam ves život skerbno in sramožljivo zakrivati; le glavo, roke in noge smemo gole imeti. 91. Raj',iam prepoveda sedma božja zapovedi Sedma zapoved božja nam prepoveda krasti ali skrivaj jemati, goljfati, najdeno blago obderžati, ropati ali šiloma jemati. 92. Raj nam prepoveda osma božja zapoved ? Osma zapoved božja nam prepoveda krivo tožiti, krivo pričati, legati, obrekovati, opravljati in drugim čast ali dobro ime kratiti. 93. Raj nam prepoveda deveta — in kaj deseta božja zapoved ? Deveta in deseta božja zapoved nam pre¬ povedale želeti, kar je bližnega, da bi mi imeli, on pa ne. Prepovedate nam vse hude misli in želje. 27 b, Od cerkvenih zapoved. 94. Katere zapovedi še imamo zravno deset božjih zapovedi Imamo še pet cerkvenih zapoved, ktere je sveta katolška cerkev dala. 95. Kaj nam zapoveda perva cerkvena zapoved '? Perva cerkvena zapoved nam zapoveda svete zapovedan ■ praznike ravno kakor nedele posvečevati. 96. Kaj nam zapoveda druga cerkvena zapoved ? Druga cerkvena zapoved nam zapoveda vsako nedeljo in zapovedan praznik spodobno sveto mašo, pa tudi božjo besedo slišati. Dobro je tudi pri kerščankem nauku in pri večernicah biti. Od svete maše. 97. Kaj se godi pri sveti masi‘i Pri sveti maši se Jezus za nas daruje, ka¬ kor se je na svetem križu za nas nebeškemu Očetu dal. 98. Koliko poglavitnih delov ima sveta maša ? Sveta maša ima štiri poglavitne dele, ) evangelj, 2) darovanje, 3) povzdigovanje, 4) povživanje. 28 99. Kaj imamo k evangelju storiti ? K evangelju imamo vstati, se pokrižati in sveto željo ponoviti po naukih Jezusovih živeti in umreti. 100. Kaj imamo pri darovanju storiti ? Pri darovanju kruha in vina imamo s maš- nikom moliti, naj bi Bogu naš dar dopadel. 101. Koga imamo pri povzdigovanju moliti ? Pri povzdigovanju imamo Jezusa kleče moliti v podobi kruha in vina, pravega živega Boga. Imamo tudi na persi terkati, in odpuš¬ čanje grehov prositi. 102. Kaj je pri povzivanju ali obhajilu storiti ? Pri povživanju imamo trikrat na persi udariti, in željo obuditi, Jezusa vredno pri¬ jeti v svetem obhajilu. 103. Kaj nam zapoveda tretja cerkvena zapoved ? Tretja cerkvena zapoved nam zapoveda se postiti postne dni: štirdesetdanski post, štiri kvatre in druge zapovedane poste, ako nas starost, bolehnost, ali kaka druga slabost ne izgovarja. 104. Kaj nam zapoveda četerta cerkvena zapoved ? Ceterta cerkvena zapoved nam zapoveda se izpovedati saj enkrat v letu, in o velikonočnem času vredno prejeti presveto resno Telo. 2 !» 105. Kaj nam prepoveda peta cerkvena zapoved ? Peta cerkvena zapoved nam prepoveda v ad¬ ventnem in postnem času svatovsko veselje, ker so v tem času dnevi molitve in pokore. 106. Kteri dve zapovedi vse druge za- popadate ? Dve zapovedi ljubezni vse druge povze¬ mate: Ljubi Boga čez vse, in bližnega ka¬ kor sebe. Jezus veli: „Kdor mene ljubi, derži moje zapo¬ vedi. — Kar želite naj vam drugi store, storite jim tudi vi!“ Ceterto poglavje. a. Od svetih zakramentov. 107. Kaj nam je k izveličanju sosebnc potrebno ? Posvečujoča gnada božja nam je k izveli- čanju sosebno potrebna. 108. Kdo nam je posvečujočo gnado božjo zasluzil? Jesus Kristus nam je s svojim terplenjem in smertjo posvečujočo gnado božjo zaslužil. 109. Kdo nam posvečujočo gnado božjo deli ? Bog sveti Duh nam posvečujočo gnado božjo v svetih zakramentih deli, in nas posvečuje, 110. Koljko imamo svetih zakramentov ? Sedem svetih zakramentov imamo, ktere je Kristus v naše izveličanje postavil, 111. V katerem zakramentu se nam per• vič posvečujoča gnada božja podelil Pri svetem kerstu se nam pervič posveču¬ joča gnada podeli; za to je sveti kerst pervi 31 in naj potrebneji zakrament, brez' katerega bi »zveličani ne bili. 112 . Kaj se nam izbriše skoz zakrament svetega ker stat Izvirni ali poerbani greh se nam skoz sveti kerst izbriše; tudi vsi drugi grehi, ki bi jih odraščeni pred kerstom storili. 113. Kdo postanemo skoz sveti kerstt Skoz sveti kerst postanemo otroci božji, bratje in sestre Jezusa Kristusa, dediči *) ne¬ beškega kraljestva, in udje svete katolške cerkve. 114. Kteri zakrament nas v kerščanski veri poterdi ? Zakrament svete birme nas v kerščanski veri poterdi, in nam posvečujočo gnado božjo pomnoži, da zamoremo nauke svete vere prav spoznati in po njih živeti. 115. Kteri zakrament je naj svetejših Naj svetejši zakrament je presveto rešno Telo, v katerem Jezus Kristus živi, ki vsim drugim zakramentom svetost daja. 116. Skoz kaj zgubimo posvečujočo gnado božjot Skoz smerten greh zgubimo posvečujočo gnado božjo, in na duši umerjemo. 117. V katerem . zakramentu potem po¬ svečujočo gnado božjo prejmemo ? Skoz zakrament svete pokore zopet po- *) erbiči. svešujočo gnado božjo prejmemo, in na duši oživimo, ako se vredno spokorimo. 118. Koliko delov je treba k zakramentu svete pokor e ? K zakramentu svete pokore je petero delov potrebnih: 1. izpraševanje vesti; 2. obžalovanje ali grevenga; 3. obljuba poboljšanja ali pred- uzetje; 4. izpovedanje; 5. zadostovanje ali naložena pokora. 119. Katero posebno gnado prejme kri- stian v zakramentu poslednega olja ? V zakramentu poslednega olja prejme kristian posebno gnado, svojo bolezen voljno prebaviti, in se zopet ozdraviti, ali pa srečno umreti, kakor je volja božja. 120. Kdo prejme zakrament svetega reda •)? Zakrament svetega reda prejmejo duhovni, ki mašni stan nastopijo, ljudi učiti in svete zakramente deliti. 121. Kdo prejme zakrament svetega za¬ kona V Zakrament svetega zakona zadobe oni, ki v zakon stopijo, da zamorejo dolžnosti svo¬ jega stanu zvesto dopolnovati. 122. Katera dva zakramenta se imenu¬ jeta mertvih ? Sveti kerst in sveta pokora se imenujeta *) Hladnikovega posvečenja. 33 zakramenta mertvih. —■ Po njih se milost božja duši vnovič da, ktera je bila brez milosti božje mertva. 123. Koliko je pa zakramentov živih ? Pet je zakramentov živih; sveta birma, presveto resno Telo, sveto posledno olje, sveto mašnikovo posvečenje, in sveti zakon. — Po njih se posvečujoča milost božja tistim po¬ množi, kteri jo že imajo, in so živi na duši, b. Od svetih reči in blažil (žegnov). 124. Kaj pomenijo svete reči, katere nam katolška cerkva blagoslovi ali zegnuje ? Svete (zegnane) reči pomenijo posebno božjo pomoč, ktero nam Bog po njih deli, če pravo vero in terdno zaupanje imamo, in je nam to v izveličanje. 123, Pokaj se z zegnanoj vodoj kropimo ? Kropimo se z žegnanoj (blagoslovljenoj) vodoj, naj bomo hudih skušnjav in vsake ne¬ sreče ovarvani skoz posebno pomoč, kojo nam Bog po žegnani vodi daja, 126. Pokaj se nam vino, meso in druge stvari blagoslove ? Blagoslove se nam vino, meso in druge stvari, naj nam ne škodovajo, ampak Bogu k časti, nam pa k časnemu in večnemu pridu bodo. Mali Katekizem (auRer Krate). 3 34 c. Od cerkvenih obredov in svetih o b i č a j e v. 127. Pokaj se prekrizujemo ? Prekrižujemo se, naj bi nas Kristus vsake nesreče ovarval skoz moč svetega križa, na kterem je za nas vmerl. 128. Zakaj se priklanjamo ? Priklanjamo se, pred Bogom se ponižati in pri njemu vsmiljenje najti. 129. Zakaj poklekamo ? Poklekamo spoznaje, da smo prah in pe¬ pel, potrebni božje pomoči, za ktero prosimo. 130. Pokaj v molitvi roke in oči povzdi- gamo ? Roke in oči v molitvi povzdigamo , naj bi z njimi tudi svoje misli in želje k Bogu povzdignuli, in prav pobožno molili. 131. Pokaj na persi terkamo ? Terkamo na persi spoznaje, da smo greš¬ niki kazni alj štrafe vredni; pa zaupamo v vsmiljenje po Jezusu, kteri je za nas terpel in umeri. Žejno truplo pije vodo iz čistih studencev, duša posvečujočo gnado iz svetih zakramentov. Srečni mladenei in deklice, ki svete zakramente pogosto in vredno preje¬ majo in se svetih reči pobožno poslužajo , žlahnemu drevju so podobni, ki za potokom lepo raste, in veliko dobrega sadu, rodi. Peto poglavje. Od kerščanske pravice. 132. Kaj veli keršcanska pravica? Varuj se hudega in stori dobro. 133. Kaj je edino hudo ? Pravo hudo je greh, ki nam posvečujočo milost božjo vzame, in nam dušo za nebeško kraljestvo umori. 134. Kaj prelomimo, kedar greh storimo? Božjo ali pa cerkveno zapoved svojevoljno skoz greh prelomimo. 133. Kako se greh storit Greh se stori z mislijo, z besedo, z dja- njem in opuščenjem dobrih del. 136. Kako se grehi razločijo ? Grehi so veliki ali smertni, kteri nam po¬ svečujočo milost božjo vzamejo, in dušo umore. Grehi so mali ali odpustljivi, ki nam posveču¬ jočo milost božjo pomanjšajo in dušo v do¬ brem slabe. 36 137. Kateri so 'poglavitni grehi? Poglavitni grehi so: 1. Napuh. 2. Lakom¬ nost. 3. Nečistost. 4. Nevošljivost. 5. Požreš¬ nost. 6. Jeza. 7. Lenoba. 138. Kteri so grehi v svetega Duha ? Grehi v svetega Duha so: 1. Prederzno v božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo obupati. 3. Spoznani kerščanski resnici se ustav¬ ljati. 4. Svojemu bližnemu zavolj božje milosti nevošljiv biti. 5. Do lepega opominovanja oter- pno serce imeti. 6. V nepokornosti terdovratno ostati. 139. Kteri grehi so v nebo vpijočih V nebo vpijoči grehi so : 1. Radovoljni uboj. 2. Mutasti ali Sodomitarski greh. 3. Za¬ tiranje ubožcev, udov ino sirot. 4. Delavcem ali najemnikom zaslužek zaderžavati ali kratiti. 140. Kteri so ptuji grehih Ptuji grehi so: 1. V greh svetovati 2. Grešit velevati. 3. V greh privoliti. 4. V greh napeljevati. 5. Greh hvaliti. 6. K grehu mol¬ čati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati 141. Kaj je pravo dobro? Pravo dobro so svete čednosti ali kre¬ posti, in pa dobre dela. 142. Eter e so tri čednosti božje ? Vera, upanje in ljubezen so tri božje čednosti ali kreposti 37 143. Eter e so tri naj imenitneje dobre dela ? Molitva, post in milošna so tri naj imenitneje dobre dela. 144 Eter e so telesne dela milosti ? Telesne dela milosti so : 1. Lačne nasititi. 2. Žejne napojiti. 3. Popotne prenočiti. 4. Gole obleči. 5. Bolnike objiskati. 6. Jetnike rešiti. 7. Merliče pokopati. 145. Eter e so duhovne dela milosti ? Duhovne dela milosti so: 1. Grešnike svariti. 2 Nevedne učiti. 3. Jim, ki dvo mijo, *) prav svetovati. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno poter eti. 6. Jim iz serca odpustiti, ki nas razžalij o. 7. Za žive in mertve moliti. *) cviblajo. Pristavek. Od štirih poslednih reči. 146. Eter e so štiri posledne reci? 1. Smert; 2. sodba; 3. pekel; 4. ne¬ besa so štiri posledne reči. 147. Edo se loči, ko človek umerje ? Duša se trupla loči, kedar človek umerje. 148. Eamo pride duša hitro po smerti ? Duša pride hitro po smerti na sodbo. 149. Eolikokrat bodemo sojeni ? Dvakrat bomo sojeni, hitro po smerti in pa sodni dan, kedar bodemo vsi od mertvih vstali. 150. Eamo bo duša hitro po smerti ob - sojena ? Duša bo hitro po smerti obsojena ali v vice (V očiščenje) ali v pekel, ali v nebesa. 151. Eter e duše pridejo v vice ? Duše tistih, ki v malih grehih umerjejo, ali še niso popolnoma čiste, pridejo v vice. 152. Eakšni kraj so vice ? Vice so kraj časnega terplenja, v katerem duše tak dolgo terpe, dokler Bogu zadosti storijo. 3 !) 153. Kako dušam v vicah pomagamo ? Dušam v vicah pomagamo skoz svete ma¬ še, molitve in druge dobre dela, ako jih Bogu za verne duše darujemo. 154. Ktere duše pridejo v peketi Duše t'stih, kteri v smertnem grehu brez posvečujoče milosti božje umerjejo, pridejo v pekel. 155. Ktere duše pridejo v nebesa ? Duše, ktere se v milosti božji trupla ločijo in so popolnoma čiste, v nebesa pridejo. 156. Kaj se bo sodni dan s našimi trupli zgodilo ? Nase trupla bodo sodni dan od mertvih, vstale, se z dušo združile, in vsi pojdemo na posledno sodbo. 157. Kdo nas bo sodili Jezus Kristus nas bo sodil, on kteri je nas odrešil. 158. Kamo nas bo Jezus sodni dan ob¬ sodili V pekel ali pa v nebesa nas bo Jezus posledni dan obsodil; vice bodo po sodnem dnevu minule 159. Kaj je pekel ? Pekel je strašni kraj večnega terplenja. 160. Kaj so nebesa ? Nebesa so srečni kraj večnega veselja. 40 Kratko na tem svetu živimo, neskončna večnost nas čaka, srečna ali nesrečna. Kiivični pojdejo v večno ter- plenje, pravični pa v večno živlenje. Kamo pojdemo pa mi ? — Juterna molitva. V imenu Boga f Očeta, in j Sina, i. t d, V imenu križanega Jezusa vstanem, kteri me je s svoj oj drago j kervjo odrešil. Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si me to noč vsega hudega ovarval Prosim te, ohrani me tudi današni dan pred vsim hudim na duši in telesu. Vse moje djanje naj bo danes k tvoji časti. O Maria! bodi moji mati, in prosi za me. Preljubi angel, varh moj! meni danes na strani stoj. Varvaj mene; prosim te, v sveti raj pri peljaj me. Včrjem v Boga.. Oče naš.. Ceščena si Maria . . čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Angelsko pozdravljanje, r kedar zjutraj, v poldne ali na večer zvoni. 1) Angel Gospodov je Marii oznanil, in je spočela od svetega Duha. Ceščena si Maria 2) Glej, dekla sim Gospoda; zgodi se mi po tvoji besedi. Ceščena si Maria. 41 3) In Beseda se je včlovečila, in je med nami prebivala. Češčena si Maria. Mo litv a p r e d j e d j o. Vsih oči v tebe gledajo, o Gospod, in ti jim daš živeža o pravem času. Svojo milo roko odpreš, in napolniš vse, kar živi, s svojmi do¬ brotami. — Oče naš. Blagoslovi (požegnaj) o Gospod, nas in te svoje dare, ktere bomo od tvoje dobrote zavžili. po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. M o lit v a p o j e d i. Hvalen bodi Oče nebeški, ker. si nasitil s svojmi darmi naše telo; napolni tudi s svojo milostjo naše serce, da bodemo v dobrem obilno rastli in vse hudo premagali. Amen, Oče naš. Češčena si Maria. Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote, kteri živiš in kraljuješ na vse večne čase. Amen. Molit va pred šolo. Pridi sveti Duh, napolni serca svojih ver¬ nih, in užgi v njih ogenj svoje ljubezni, kteri si ljudi vseh jezikov k edinosti vere poklical.— Bog, kteri si serca svojih vernih po 42 razsvetlenju svetega Duha učil, daj nam po ravno tem Duhu razumeti, kar je prav, in se njegove tolažbe vselej veseliti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Peščena si Maria. Molitva pa šoli. Hvala tebi, Gospod nebeški Oče, za vse dobro, ktero nam tukaj spoznati daš. Prosimo te, naj nam bo ti nauk k časnemu in večnemu pridu. Prosimo te, blagoslovi na¬ šega papeža I. našega cesarja I. našo du- hovsko in deželsko gosposko, naše stariše, učenike in dobrotnike, in jim obilno vse do¬ bro poverni, kar nam oni storijo; naj jim in vsem ljudem prav dobro bo, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Grevenga ali kes. Moj Bog! vsi moji grehi so mi iz serca žal, ker sim tebe, svojega preljubeznivega Boga, naj večo in neskončno dobroto z njimi žalil. Terdno sklenem s tvojoj milostjoj svoje živlenje poboljšati, in rajši vse, tudi smert preterpeti, kakor tebe, svojega Boga, naj večo dobroto, z enim grehom kdaj žaliti. Daj mi milost, moje predvzetje dopolniti. To te prosim po neskončnem zasluženju tvojega bož- 43 jega Sina, našega Gospoda in izveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Mašne molitve. 1. K e v angel ju. V imenu Boga f Očeta i t. d. vstanem k svetemu evangelju, in vse terdno včrjem, kar je Kristus učil, kar so apostoli pridigovali, in nas sveta cerkev uči. V tej sveti veri, o Bog, daj mi živeti in umreti. Amen. 2. K darovanju. Vzemi, Oče nebeški, te svoje dar e kruha in vina, ktere mašnik tebi darujejo. Naj bom pa tudi jaz tebi prijeten dar, ki se tebi izročim zdaj in posledni čas. Amen. 3. K po vzdigo van ju presvete hostije. O Jezus! molim te. O Jezus! usmili se. O Jezus! poglej na me, in odpusti mi vse grehe moje. Amen. K povzdigovanju kelha. Presveta rešna kerv! očisti me. Presveta rešna kerv ! ozdravi me. Presveta rešna kerv! posveti me, in usmili se vernih duš v vicah. Amen. 4. Kpovživanju. O Gospod! nesim vreden, da pod mojo streho greš; ampak reci le besedo, in ozdravljena bo duša moja. O Jezus! tebe sim potreben; pridi v serce moje, in pri meni ostani vekomaj. Amen. 44 H koncu svete maše. O Jezus! tebi živim. O Jezus! tebi umerjem. O Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen. Večerna moli tv a. i Zahvalim te, Oče nebeški, za vse dobrote, ktere si meni danes dal, in me hudega ovarval. Prosim te, odpusti mi vse moje grehe, s ka¬ terimi sim tebe žalil. V tvoje roke izročim svojo dušo in telo. Tvoj sveti angel naj me varje, da mi sovražnik kaj mogel ne bo. O Jezus! tebi živim. 0 Jezus! tebi umerjem. O Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen. O Maria, moja mati, prosi za me, da se mi nicoj kaj hudega ne prigodi. Preljubi Angel, varh moj, men’ nicoj na strani stoj. Nagle smerti varvaj me, v sveti raj pripeljaj me. Sveti I. moj p a t r o n, prosi za me, naj nicoj prav sladko spim, in se jutri veselo izbudim. Vsim vernim dušam, o Bog, večni pokoj daj; večna luč jim sveti naj! Amen. Itožnivenec. I. Veseli del. Po Veri reci v treh „Češeera si Maria !“ 1. Kteri nam oživi pravo vero. 2. Kteri nam daj terdno upanje. 3. Kteri nam užgi serčno ljubezen. 1. Kterega si Devica spočela. 2. Kterega si Devica v objiskanje Eliza bete nosila. 3. Kterega si Devica rodila. 4. Kterega si Devica v tempelnu darovala. 5. Kterega si Devica v tempelnu našla. II. Žalostni del. Po Veri v treh „ Češ e e ti a si Maria !“ 1. Kteri nam razsvetli razum. 2. Kteri nam potčrdi voljo. 3. Kteri nam krepi pamet. 1. Kteri je za nas kervavi pot potil. 2. Kteri je za nas bičan (gajžlan) bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4« 4. Kteri je za nas težek križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. IH. Častni del. Po Veri v treh „Cešeena si Maria !“ 1. Kteri nam vodi (vižaj) naše misli. 2. Kteri nam vodi naše besede. 3. Kteri nam vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je svetege Duha poslal 4. Kteri je tebe v nebesa vzel. 5. Kteri je tebe v nebesih kronal. Po navadi si vsakemu delu dostavi : 6. V smili se vernih duš v vicah. Natisnul L. Grunti