po Božjem usmiljenji in po milosti apostoljskega sedeža škof ljubljanski, vsem vernim ljubljanske škofije zveličanje in blagoslov v Gospodu! v Cfiešena bodi, kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. S temi besedami pozdravljamo že od nekdaj Marijo, prečisto Devico in Mater Božjo, ki je pri- bežališe grešnikov, ker po njeni prošnji prejemamo od Boga milost resničnega in stanovitnega spreobernjenja, in ki je tolažnica žalostnih, ker nam sprosi od Boga žalost nad našimi grehi, žalost, ki je Bogu dopadljiva in obrodi stanovitno pokoro k zveličanju; sprosi nam pa tudi žalost nad tujimi grehi, in tudi ta žalost izhaja iz svete ljubezni in njen sad je sladdk. Ako se z velikim zaupanjem in s pobožnim sercem k Marii obernemo, se približamo tudi njenemu Božjemu Sinu, Gospodu Jezusu Kristusu, ki nam je studenec obilnih milost in porok za večno življenje. Po pravici pozdravljamo tedaj Marijo kakor mater milosti in upanje naše. Kdo bi pa tajil, da se ravno tako po pravici imenujemo zapušeneEvine otroke, ko vpi¬ jemo k Materi Božji? Ali ne beremo v pervih bukvah svetega pisma, da sta perva človeka prelomila zapoved Božjo, ona, ki sta bila stvarjena v nedolžnosti in pravičnosti? Ali nam ne pripovedujejo svete zgodbe, da je bil Bog iz ljubezni postavil naše perve starše v prav srečni stan, ki sta ga pa zavolj greha zgubila za se in za vse svoje mlajše ? Eva se imenuje v svetem pismu mati vseh ljudi; Eva pomeni življenje, in žena pervega moža je dobila ime Eva, življenje, ker je bila namenjena mati biti vsem živim ljudem. Mati biti vsem živim je bila posebna milost Božja, prednost, ktere si ni bila pridobila z lastnim zasluženjem; Eva je pa tudi mati vseh zapušenih, vseh umirajočih; to pa je bilo in je kazen za nepokoršino. Kakor pa vsi ljudje po milosti Božji od Eve, matere vseh živih, življenje prejemajo, tako se tudi vsi ljudje po Božji pravici vdeležujejo kazni grešne Eve, ker iz nečistega nič Čistega ne more priti. Naša perva mati je bila zapušena; torej moramo tudi mi, ki smo Evinega rodii, spoznati, da smo zapušeni, in moramo kakor zapušeni vpiti, pa ne k pervi materi, zavolj ktere smo zapušeni, ampak k drugi Materi živih, k milostni Materi večnega življenja, k Marii, ki je Mati tistega, ki je sam življenje, in vsem, ki vanj verujejo, daje večno življenje. Kdor je pregnan in zapušen, želi nazaj poklican in zopet v svoje poprejšnje pravice postavljen biti; kdor je padel, želi zopet vstati; kdor je nečist, želi očišen, in kdor je jetnik, želi rešen biti. Pomislimo dobro sami sebe in zgodbe vsega človeškega rodti, ali nas ne uči lastna in tuja skušnja, da smo podobni zgubljenemu sinu, ki je šel iz očetove hiše, kjer mu ni nič manjkalo, kjer ga je vse rado imelo, kjer se je njegovo serce veselilo, in je prišel v tujo deželo, kjer ga ni najti dobrega in usmiljenega človeka, ki bi se zmenil za njegove dušne bridkosti in za njegovo telesno lakoto? Ali nismo podobni njemu, ki je padel in si z vso močjo prizadeva vstati, pa nikakor vstati ne more? Kdo ne želi srečen biti? Vsak bi bil rad popolnoma srečen, nobeden se te želje ne more znebiti, človeku je sicer mogoče telesno življenje si vzeti, ali hrepenenja po nar vedi sreči nikdar ne more v svojem sercu zatreti, in vendar še nobenega ni bilo, ki bi se bil smel in hotel tukaj v resnici srečnega imenovati. Ali nismo tedaj vsi podobni njemu, ki je padel in si prizadeva vstati, pa nikakor vstati ne more? Vedno se med ljudmi razlega glas: naprej! Človeku so na vse strani meje postav¬ ljene, vse njegove dušne in telesne moči imajo svoje meje. Ko bi ljudje vedno napredovali, bi se jim vendar mogla poslednjič njih želja spolniti, in glas: naprej! bi vendar mogel enkrat utihniti, če pa ta glas neprenehoma doni, ali ni s tem spričana resnica, da smo tolikanj bolj podobni njemu, ki je padel in se zdaj na to zdaj na uno stran obrača, pa vendar nikoli ne more naprej priti ? Ravno tako močno in pogosto kričijo ljudje po prostosti. Ali ne hrepeni po prostosti le jetnik? Kolikor močneje tedaj ljudje razodevajo svoje hrepenenje po prostosti, tolikanj očit¬ neje s tem spričujejo, da so v jetništvu. Kolikor bolj si ljudje prizadevajo doseči zaželeno prostost, tolikanj jasneje dokazujejo, kako močne so verige, ki bi jih le preradi raztergali. Kje pa je dežela, v kteri bi ne bilo več slišati kričanja po prostosti? Ali je bila kaka doba, v kteri bi bilo le eno ljudstvo zadovoljno s svojo prostostjo? Ali ne beremo v zgodovini, da je bilo v preteklik časih veliko tacih dob, v kterih so z vso močjo kričali po prostosti ali so se celd bahali s prostostjo, ko je bilo ljudstvo nar huje stiskano in zatirano ? Po prostosti zdihuje, kdor je v jetništvu. Vse naše življenje poterjuje resnico, da smo zapušeni Evini otroci, še deleč od prave, presrečne domovine, neprosti, pod težkim jarmom zdihajoči, kakor je že pobožni Job tožil, rekoč: ,,človek, od žene rojen, malo časa živi in je z mnogimi nadlogami obdan". Verujemo v svetega in pravičnega Boga, ki je vse stvaril, vse ohranuje in vse vlada. Če pa verujemo v svetega in pravičnega Boga, ki ves svet vlada, zakaj je vendar Človek, ki je nar imenitnejši stvar tukaj na zemlji, tako hudo stiskan? Bogu Stvarniku je gotovo mogoče stvarem dati tako popolnost, ki je njih lastnii primerna, in jim ravno v njih popolnosti svojo moč in dobrotljivost razodevati. Kjer je pa popolnost, tam ni nič hudega, nič pomanjkljivega. Hiše ne moremo imenovati popolne, ako nas slabega vremena ne varuje, ako se njene stene zdaj zdaj hočejo podreti. Ravno taka je s Človekom, ki je s toliko modrostjo stvarjen. Ni ga pa človeka, da bi bil v svojem življenji popolnoma srečen; torej tudi noben človek ni popoln. Stvarnik, ki je sama popolnost, in pa človek, nar imenitnejši zmed vidnih stvari, v toliki nepo¬ polnosti, kako se to vjema? Od kod to nasprotje? Odkar so modri o tem nasprotji resnobno premišljevali, so razvidili, da je bil človek te svoje nepopolnosti sam kriv, ker se je prostovoljno pregrešil in je tako sebi in vsemu človeškemu rodu hudo kazen nakopal. To pa, kar so nar pridnejši modrijani iz svojega resnobnega premišljevanja posneli, spoznavamo vsi katoličani za gotovo resnico, ker nam jo Bog sam v svetem pismu poterjuje; zlasti pa spoznavamo to razo¬ deto resnico, ko zdihujemo k Marii, rekoč: Mati milosti! k tebi vpijemo zapušeni Evini otroci. Eva je bila perva grešnica, zavolj greha je bila izgnana iz raja in je v bolečinah rodila otroke, in zato smo vsi otroci bolečin, v bolečinah smo rojeni, v bolečinah živimo, v bolečinah bomo umerli. Sveti Job si je bil svest, da ni z lastnimi grehi zaslužil hudih nadlog, ki so ga zade¬ vale , pa vendar noče reči, da bi bil ves nedolžen, ampak terdi, da je temu vzrok vesoljna človeška pregrešnost, rekoč: ,,Kdo more očistiti spočetega iz nečistiga?" Oberne se k Bogu in reče: „Nisi li ti sam?“ Sveti Janez, ki je pri zadnji večerji slonel na persih svojega Gospoda, piše vernim: „Ako rečemo, da greha nimamo, sami sebe zapeljujemo, in resnice ni v nas. Ako rečemo, da nismo grešili, Boga lažnika storimo, in njegove besede ni v nas". Pri vsi svoji revšini je pa vendar človek sam na sebi zmirej prevzeten, in za to so se temu nauku od izvirnega greha vselej zelo ustavljali, akoravno so to resnico od prirojene grešnosti človekove že modrijani spoznali in Božji poslanci oznanovali in poterjevali, in teh upornikov je bilo zdaj več zdaj manj, ker se človeške misli vedno spreminjajo, ki pridejo in zginejo kakor oblaki na nebu. Na to resnico od greha pervih staršev, ki od njih izvira v vse ljudi, se pa opira vera v Jezusa Kristusa, našega Odrešenika, ker le Človeški rod, ki si ga je greh sužnega storil, potrebuje Odrešenika, da z grehom pisano dolžno pismo razterga in nam pridobi milost, ki nas dela zmožne spolnovati voljo Božjo. Kdor le eno zmed poglavitnih keršanskih resnic taji', podkopuje tudi vse druge resnice in podira vse keršanstvo, ker so vse resnice med sabo tesno zvezane, in imajo vse resnice eno podlago, eno spričevanje. Kdor terdnemu stolpu le en vogel podkoplje in kamne, na ktere se visoko zidovje opira, proč vzame, si ne more v resnici misliti, da bi stolp vendarle še stal. On sam se sicer lahko hitro umakne ter si oči in ušesa tiši, da podiranja ne vidi in ne sliši; pa stolp se bo vendarle poderl, in drugi bodo vidili njegovo podertijo in obžalovali storjeno škodo. Ravno taka je tudi s keršanskimi resni¬ cami. Malokdaj je kdo vse keršanske in verske resnice naenkrat napadel in se zoper nje uperi; ali kar je eden pustil, so drugi tovarši nadaljevali, in sčasoma je bil ves keršanski nauk odpravljen za tiste, kteri so bili popustili vero v celega Kristusa; luč svetega evangelija je ugasnila, z lučjo svete vere je zginilo tudi upanje v večno življenje in z upanjem tolažba v nadlogah in težavah in moč v skušnjavah; zato pa tudi človeško življenje ni imelo več svoje lepote, svoje vrednosti, svoje sreče, ker bolj in bolj se je razširjala med ljudmi zmota, razuzda¬ nost, surovost in grozovitost, in tako se je poprej ali poznej ukončalo tisto ljudstvo, ktero je temo bolj ljubilo, kakor svetlobo. Tisti, ki sami sebe premišljujejo in spoznavajo, dobro razumevajo vse človeško življenje in z velikim veseljem verujejo v celega Kristusa in v njegovo sveto Cerkev in priserčno molijo: Cešena bodi, kraljica, mati milosti! k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini! S kolikor večim zaupanjem tako zdihujejo, toliko manj solz pretakajo, in, če tudi solze teko, so pa manj grenke, ker so njih solze solze resnične pokore, ki tolažijo, solze svete ljubezni, ki serce s sladkim veseljem napolnujejo. Ze od pervih keršanskih časov sem so marsikteri prederzneži po svojem umu prena- rejali in popravljali keršansko vero, ki jo je sam Sin Božji učil, ki so jo aposteljni oznanovali, in ki jo sveta katoliška Cerkev vse čase zvesto hrani; pa verni so zdajci spoznali, da je to prederzno popravljanje keršanske vere lažnjiv nauk, kriva vera. Očitali so tudi, in dandanašnji še huje očitajo keršanski veri in zlasti katoliški Cerkvi, da človeku življenje grenijo njeni nauki, ako se spolnujejo, da upanje nebeškega veselja na unem svetu podira veselje na tem svetu. Nahajajo se tedaj vekači, ki vernega kristjana, kteremu je zemlja solzna dolina, pitajo z neum¬ nežem , ki prijetnemu življenju tukaj na zemlji veliko škodo, veliko krivico napravlja. Od teh posvetnjakov velja, kar je govoril naš Grospod in Zveličar Jezus Kristus nevernim pismarjem, rekoč: „V sodbo sem jest na ta svet prišel, da, kteri ne vidijo, spregledajo, in kteri vidijo, oslepč“. Farizeji so te besede dobro umeli in so zato rekli: „Ali smo tudi mi slepi?“ Jezus jim reče: ,,Ko bi bili slepi, bi ne imeli greha; zdaj pa pravite: Vidimo, torej vaš greh ostane 14 . Kdor zavolj slabega uma ne more resnice spoznati, ni kriv svoje nevednosti; kdor pa zavolj popačenega serca noče resnice sprejeti, je v dušni slepoti in njemu greh ostane. Z zdravo pametjo človeško življenje premišljevati in zraven terditi, da upanje nebeškega veselja na unem svetu ovira in podira veselje na tem svetu, da zemlja ni solzna dolina, se res pravi sam sebi dajati spričevanje popolne dušne slepote. Tudi današnje dni se pretaka veliko solz, pa se jih bo še več pretakalo, ako bo v prihodnjih časih še več odpadnikov od Jezusa Kristusa in njegove svete Cerkve. Blišivna vnanja omika bo le za malo časa pokrivala notranjo spridenost, hinavske besede od ljubezni do bližnjega se bodo v kratkem spremenile v nevošljive in sovražne djanja, in ljudem v strah bo zginil z zemlje mir, ki so ga angeli oznanovali pri rojstvu Jezusovem. Premišljujmo le nekoliko sedanjo Evropo; ali nam morebiti ona spričuje, da se namjnebesa na zemlji priprav¬ ljajo? Ali ne vidimo skorej v svoji bližnjavi, kako se Človeška kri v potokih preliva, kako se neprecenljive časne dobrine ljudem pokončujejo, kako se skorej vsifstebri, na ktere se opira Človeška družba, majejo in že tudi podirajo? Ali je morebiti to veselo znamnje pozemeljskih nebes? Ali nas morebiti ta žalostna skušnja uči, da nam že vzhaja svetlo solnce nar lepši sreče? Kdo si more kaj tacega v resnici misliti ? Naš Gospod Jezus Kristus nas je učil moliti k enemu Očetu v nebesih, tega Očeta ko Očeta vseh ljudi častiti, in se med sabo imeti za otroke enega Očeta, za brate ene hiše, in se tedaj med sabo ljubiti in podpirati in si tako težave tega življenja polajševati. Ali pa ne zginja bolj in bolj ta ljubezen, kolikor bolj keršanska vera peša? Ali ne odjenjuje med nami bolj in bolj tista sveta vez, s ktero smo med sabo zvezani zavolj enega Stvarnika, enega Odrešenika in enega Posvečevavca, in ali se ne vpeljuje namesto nje samo zveza narodovega jezika, ki ga kdo govori ? Ali ima pa jezik to moč, da v Človeku strasti n j e g ove ga serca kroti, napuh zatira, sebičnost k radodarnosti naklanja? Le resnica, ki nas povzdiguje nad minljivost tega sveta, ki nikdar ne more svoje cene zgubiti, ki ji Bog sam spričevanje daje, nas zamore resnično omikati, oblažiti, radodarne storiti in ogenj svete ljubezni v našem življenji razširjati. Taka resnica je zapopadena v besedah, ki jih je govoril Jezus Nikodemu: ,,Bog je svet tako ljubil, da je svojega edinorojenega Sina poslal, da vsi, kteri vanj verujejo, imajo večno življenje 11 . Kristus, včlovečeni Bog, je luč, ki nas resnično razsvetljuje, on je prinesel nebeški ogenj čiste ljubezni na zemljo in želi, da bi se ta ogenj povsod vnel, vse ljudi očistil in osrečil. Kjer ta ogenj ne gori, tam tli žerjavica hudih strast, tam zginja pravica, tam velja le sila, tam se le s telesnimi močmi veljava pridobiva, tam se le hudemu poželenju streže, tam se vsaka upornost le s silo odvračuje. Da se od te resnice prepričamo, ozrimo se kakor katoličani le v Rim. Več let že vpijejo po Laškem in zunej Laškega, da bi bila vsa Italija pod enim samim kraljem. Kakor so bili nekdaj v Rimu vladarji, ki so skorej vso takrat znano zemljo v oblasti imeli, ravno tako hočejo, da bi bil tudi zdaj Rim središe italijanske edinosti, sedež kraljev, ki bi jih sosednji vladarji spoštovali in čislali. Vemo, da so nekdaj kralji in cesarji in njih ljudstva vidnega poglavarja svete katoliške Cerkve, Kristusovega namestnika na zemlji, tako spoštovali in mu tako verno bili vdani, da so mu izročili popolno gospostvo rimskega mesta in sosednjih pokrajin. . Z dohodki, ki so jih papeži dobivali iz teh pokrajin, so se plačevali stroški, ki jih prizadeva vladanje vesoljne Cerkve, oskerbovanje misijonov, in zaljšanje svetih krajev, ki so jih pobožni romarji iz vseh dežel tako radi obiskovali. Tako je bilo mogoče papežem brez vsega oviranja izverševati nar viši pastirsko oblast, ki so jo bili prejeli od Kristusa samega. Vsi sovražniki katoliške Cerkve so bili zato tudi sovražniki tega častitega stanu rimskih papežev. Kolikor huje so se tedaj poganjali Lahi za edino Italijo in za njeno veljavo drugim narodom nasproti, toliko silneje so si prizadevali svetega Očeta in v njem katoliško Cerkev dosedanjih pravic in prednost oropati. Vsi katoličani so dolžni to krivično početje očitno grajati in temu hudobnemu djanju z vsemi pripušenimi pomočki tudi djansko nasproti ravnati. S pobožno molitvijo se tedaj nar pervo obernimo k Gospodu, ki ljudstva vlada, da on Vsegamogočni tudi v vnanjem častitem stanu ohrani in obvaruje Pastirja, ki ga je sam postavil čedi, ki je z Jezusovo kervijo odkupljena. Pobožna molitev oblake predere in očitna molitev razodeva misli vseh vernih. Če se torej očitne molitve v stiskah svete Cerkve z veliko gorečnostjo opravljajo, se njeni sovražniki ustrašijo, ker se jim je potem tudi bati upora z vnanjo močjo. Kadarkoli je bila tedaj Cerkev preganjana, so tudi verni očitno in na skrivnem goreče molili, da bi Bog rešil svojo Cerkev, ki se ji zlasti krivica godi, kadar njen viši Poglavar preganjanje terpf. Ko so se pred enajstimi leti sveti Oče čez svoje sovražnike očitno pritoževali in se vsem vernim v njih molitev priporočevali, je bilo v ljubljanski škofu vsem mašni kom zapove¬ dano, ne samo za se pri svetih opravilih za poglavarja svete Cerkve več kakor sicer moliti, ampak tudi verne k goreči molitvi za Kristusovega namestnika spodbadati. Od leta do leta so svetemu Očetu huji nevarnosti pretile; zato je bila pa tudi nam od leta do leta veči dolžnost svetega Očeta po syoji moči podpirati, torej zlasti prav pobožno za Pastirja vesoljne Cerkve moliti. Dogodbe same so slehernega dovolj spodbadale k goreči molitvi, za to ni bilo treba novega zapovedovanja zvestim katoličanom. Ljubezen, ki so jo vsi otroci svojemu duhovnemu Očetu dolžni, se je tudi v naši škofu v mnogih prilikah prav lepo razodevala z besedo in z djanjem. Ali nedavno je Bog pripustil, da je sila zmagala pravico. Doklej bo pa Bog to krivico terpel, kdo more to vediti ? Ali mi verni bi bili krivice deležni, ko bi te grozovite pregrehe očitno ne grajali in je ne odvračevali z vsemi pomočki, ki nam jih sveta vera ne prepoveduje. Kdor k grehu molči, ravno s tem sam greši. Če smo tedaj v resnici pravoverni kristjani, če papeža za vidnega Poglavarja svete Cerkve, za pravega namestnika Kristusovega, za duhovnega Očeta vseh vernih, za svojega nar vikšega Učenika in Pastirja imamo in častimo, razodevajmo to terdno vero brez strahu z besedo in z djanjem, da tudi drugi vidijo našo luč in hvalijo Očeta, kteri je v nebesih, da se Oče nebeški milostljivo na nas ozre ter nam podeli zvesto stanovitnost v živi veri, v terdnem upanji in v goreči ljubezni, da nam po Božji milosti sveti njegova luč, dokler ne mine pozemeljsko vojskovanje in ne prejmemo venca večnega življenja. Da bi sveti Oče rimski papež pokazali poterpljenje z našo slabostjo, so mi oblast dali to-le polajšanje zastran postne zapovedi vernim svoje škofije oznaniti: A. Zapovedani postni dnevi, ob kterih se sme le enkrat do sitega jesti, so ti: 1. Vsi dnevi štirdesetdanskega posta zunaj nedelj. 2. Srede in petki v adventu. 3. Srede, petki in sabote v kvaternih tednih. 4. Sabota pred binkoštno nedeljo, dnevi pred praznikom sv. Petra in Pavla, vnebovzetja Marije Device, vseh svetnikov, čistega spočetja Marije Device in Gospodovega rojstva ali pred svetim dnevom. B. Dnevi, ob kterih mesne jedi niso pripušene, so ti: 1. Vsi petki v letu. 2. Vsi kvaterni dnevi. 3. Pepelnična sreda, včliki četertek, vse sabote štirdesetdanskega posta, sabota pred bin¬ koštno nedeljo, dnevi pred praznikom sv. Petra in Pavla, vnebovzetja Marije Device, vseh svetnikov, čistega spočetja Marije Device in Gospodovega rojstva ali pred svetim dnevom. Ob sabotah v letu, tedaj zunaj sabot v štirdesetdanskem postu, je vživanje mesnih jedi pripnšeno; v štirdesetdanskem postu je vživanje mesnih jedi, ki se jim pa ribe ne smejo pride- vati, vse dni pripnšeno, zunaj pepelnične in kvaterne srede, petkov in sabot in poslednjih trčh dni velicega tedna. Polajšane dni štirdesetdanskega posta vživanje mesnih jedi tudi zvečer ni prepovedano. Kdorkoli se v Štirdesetdanskem postu polajšanja poprijema, je dolžan take polajšane dni tri očenaše in tri cešenamarije moliti, ali pa po svojem premoženji vbogajme dajati. Če kdo še večega polajšanja potrebuje, naj poprosi svojega spovednika ali svojega fajmoštra, ktere s tem pooblastim, da smejo tako polajšanje dajati. V Ljubljani , v god svete Neže 1871. Jernej, škof. Založilo škofijstvo. — Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. ,«(f 0 } : J V J .• dl t i /iilorf r “ < 8 ho oj : y5l r- : orf jsLloti- ,o:- *^u ■■ < iie- >! [ c <‘i .4 "‘ t; i. : ; • f/v , ’ vti - • •■» '■ ’ ‘ (f! < i; - ■ *“> _ ;; ;n-H/r;,rn-,, isicr^ v v.,-*,. ;,f t«*' . »‘ ; ! • '* H ' *’ ■' . . «*>* tti ; i ' * ■ ■ '.»Ui ‘jfyi$. 'vw%/ !>!>•■•'»? < fiiv‘inji’:4fc»* J« e^itf-v'- •, : ‘.h» i tri ' w>l> * ' if;>h'l-iildo jt.; (ig , :r> 4 • V", f-' n> >? 4 ir m 4 i *K-> j !:y- : lil .•>■ ■ <' •; ■ - ;iU -i ,< *A Mi: ■ ■ ih# f.!j 8 'i.v!sic njiva irii -i. ■' v ^£lV.'' te UtrfS % « : "> : ■ • ' ’ • ; -j i i ; 1 h *( ‘.•ii#.>! 7 tri i; : =v.:. r ' V'J% . . (>• • : : ri jj>) <5o . i:-k(I ,!1 - - .vvjl v Ms*« : ■/ •- ■■ A .. ' , v.M f > tih 1 'I .1 ii . '■ st ■ vv-u . ••• g-i. rJr" ; V’ I ..-*i ' , ■ 1» | ! ; h$ ; r bi ftj ,i/iiJoifr " : ■ ' _ •/ol "#8 wj' 'J 1 >UoOU .oaif/vitjš • f' t >H tj vHVfibjpf ih ■“’“b ' d '■ n,v S liij f(I.-.: ut f i. >«K inc S ' 1 V- - if V ; ' . i>'. : j, n., ipuiti& v ffibai o,-’ Mu% 8 4>m ■ iV "• ■ - mi >,m n ! ' ! jf 7 ’‘ m• j .. /itt "' 'i {risr • <* 'W ife lili-- ;<{ jlii : :> ’>( ■ v h? <*(f ; :• v i ’ : jif i:i 9 . n*J ■' i::- «j i. • •:(. !>: r-: ‘i i s,;-: -- »•(- .!.< - i;:- i i. '-VI . •* -* * - - A- '