THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. PE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ • PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 16. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY ,22, 1927. LETNIK XXXVI. V JUGOSLAVIJI ČAKAJO KAKO BODO IZPADLE LOKALNE VOLITVE. — V ALBANIJI BODO REORGANIZIRALI ARMADO — ZAKAR SKRBI ITALIJA. — ALBANIJO HOČE ITALIJA RAZDELITI. Belgrad, Jugoslavija. — V : Jugoslaviji je ravno tako kakor pri veliki družini ko umrje ! rIIIimiFIllflnff oče — odkar je zatisml oči Ni- j MEHIKANCEM. kola Pašič. Nič pravega ni pri j vladi in v kraljestvu je večina 1 nezadovoljnih. Vse sedaj čaka le na to, kako bodo izpadle lokalne volitve, ki se bodo vršile, 23. januarja. Smrt Nikola Pašiča, je bila za notranje razmere v Jugoslaviji večji udarec, kot se je to sprva mislilo. Vse nestrpno čaka, kaj bo prinesla bodočnost — ni človeka, ki bi mogel nadomestiti "očeta Jugoslavije," Pašiča, tako se glasi poročilo iz Belgrada. Ni pa tudi čuda, saj je bil skozi petdeset let politični voditelj. Italijanske operacije v Albaniji delajo Se vedno skrbi jugoslovanskemu ljudstvu, od katerih ne pričakuje nič dobrega. Grški listi so nedavno poročali, da hoče italijanski premier Mussolini, Albanijo razkosati na tri dele. Samoobsebi umevno, sebi bi si odrezal najlepši kos ob Jadranskem morju, severni del bi porinil Jugoslaviji in Grčija bi se morala zadovoljiti z južnim. Nepotrjeno poročilo, ki prihaja iz Albanije.se glasi, da se nahaja v Skadru MARX IMA TEŽKOČE S SESTAVO VLADE. Berlin, Nemčija. — Nemški kaucelar Marx, kateremu je predsednik Hindenburg pove-ril mandat za sestavo vlade, je INDIJANCI SO SE PODALI opravil poizkus S centralist!, kar mu pa ni uspelo. Prejšna vlada je že padla minuli mesec. Ker Marxu ni uspelo, bo težko dobiti moža, ki bo kos nalogi. Yaquis Indijanci, ki so prizad-jali mehiški vladi zadnje čase mnogo sitnosti, so se podali. — Nasprotje je trajalo nad dve leti. , Mexico City, Mehika. — Indijanci, rodu Yaquis, živeči v Mehiki, so prišli v konflikt z mehiško vlado in se uprli. Zadnje čase so prizadjali vladi mnogo sitnosti — dobro so bili oboroženi in napadali, po n:i-padih so se pa umaknili v gore, kjer so imeli dobra skriva-; lišča. Voditelji Tndijancev so pa le. prišli do spoznanja, da bo prej ali slej moralo biti ---------- vražnosti — uvideli so tudi, daj se premoči ne bodo mogli več, dolgo ustavljati in je gotovo, j da bo poraz le na njihovi stra-' ni, zato so sklenili, dn se podajo. I/iiis Matus, ki je poglavar NOVI NAPADI UPORNIKOV V NIKARAGUI. PASCUAL DIAZ — ŠKOF. Liberalci, pod vodstvom dr. Sacasa, nameravajo napasti oni kraj, kjer je določena nevtralna zona. — Ameriške mornariške čete so se izkrcale. — Sacasa odklonil pogoje za mir. Puerto Cabezas, Nikaragua. Ob Escondito reki med: konec so-| Bluefields in Rama, kjer je admiral Latimer določil nevtral-j no zono. nameravajo liberalci,' ki se bojujejo proti vladi A-j dolfa Diaza, izvršiti napad. Admiral Latimer, izkrcati mornariške čete Slika nam predstavlja po tiranski mehiški vladi preganjanega škofa Pascuala Diaza, tajnika mehiškega katoliškega cpir.kopata, katerega so agenti i mehiške vlade obdolžil:, da deluje proti vladi ter ga poslali v Vera Cruz in deportirnli. PIL JE ČISTILO ZA ČEVLJE; UMRL. Chicago, Tli. —— "Vse pijem' razen šmira," tako pravijo ljubitelji pijače. Frank Zielawski, pa menda tega ni vedel in je pil "shoe polish", ker je dišal po "šnopsu", napravil je precejšen požirek, predno je spoznal kaj pije, je bilo že prepozno, zgrudil se je mrtev na tla. STALIŠČE NEMCEV M POLJSKEM. Iz neodrešene domovine. uiii (bt j ITALIJANSKA DRUŽBA ZA POITALIJAN Č E N J E SLOVENSKE DECE V ITALIJI JE IZDALA KOLEDAR, KI NOSI GESLO: "NA DELOVNI STRAŽI." — DRUGE ZANIMIVE VESTI. 'Lega Nazionalei' KRIŽEM «4 je pusti I j "Loval Order Dover, N. J. — Člani of Moo*e" v tu-vj kajšnem mestu so povabili J Bragman's Bluff, katerim po-J predsednika • Coojidg^a, da bi Indijancev, je zajedno z dru-l veljuje kapitan John W, Tho-j pristopil v njih ložo. kar pa ni gimi voditelji predložil doku-; masson. Latimer je tudi pre- hotel storiti, ment generalu Francisco R. Prečil izkrcanje upornih čet v Manzb, poveljniku zaveznihj Puerto Cabezas, ki so priplule čet v Sonoro, v katerem je na-i 1*> liuahua reki. italijanski; vedeno, da so pripravljeni po-! Sacasa, voditelj Šlezija je še velik problem, ki ga more rešiti Poljska. — , Nemci na Poljskem nezadovoljni z režimom. — Poljska vlada ne zatira nemške manjšine, z njimi ravnajo lepo. Varšava, Poljsko. — V poljski provinci, Šleziji, so največji mineralni in industrijski viri. Tamkaj je premog, jeklo ter železo. Tukaj pa so pri občinskih volitvah meseca novembra Ta družba, ki ima namen, da čimprej poitalijanči slovensko deco v Italiji, je te dni razposlala svojim pristašem koledar za leto 1927. Koledar nosi geslo: Na delovni straži. Koledar je poln slik mladine, ki se zastruplja v 76 zavetiščih (otroških vrtcih), ki jih je posejala ta družba po Primorskem. Najbolj gosto so nasejane po Istri, kjer jih je 44; tržaška pokrajina ima 12 potujčevalnic slovenske mladine, ostale so na Goriškem in v reški pokrajini. Nekaterim zavetiščem (11 po številu) je dodeljena tako zva-na "pošola" (doposchola). Tu se posebno ob nedeljah zbira slovenska doca, ki so jo poma-mili z lepimi oblekami, peci-vam in s sladko besedo ter na drugi strani s pritiskom na sta- zmagali Nemci, ker so zanje'riše, ter se uči ovaduštva med glasovali Poljaki. Iz tega jej drugimi otroci, ki se ne vpiše-razvidno, da niso le Nemci s,jo; seveda vse to v sladkem poljskim režimom nezadovolj-'italijanskem jeziku. Starejši DROBNE VESTI. Col nad Vipavo. V sredo, 22. decembra je v zgodnjih jutranjih urah previden s sv. zakramenti v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal tukaj-šni le^sni trgovec ter bivši župan Andrej Rovan. Tukajšnje ljudstvo je pokojnega visoko čislalo in spoštovalo. Vsakomur je rad pomagal z nasveti in kot živinozdravnik rad priskočil na pomoč marsikateremu kmetu, kateri se je k njemu zatekel. Kako nadvse je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, kateri se je vršil v petek, 24. dec. iz hiše žalosti na domače pokopališče. Občina mu je kupila krasen venec kot neumornemu delavcu za niegov obstoj. Gorica. Na sveti večer sta se zaročila gdč. Ksenija Serjanči-čeva in g. Marino Zoppetti pl. von Hohenmeer, oba iz Gorice. — V pondeljek, 27. dec. so v posebnem vagonu, spremenjenem v kapelico, prenesli ostan-' adinskc ga vzornik a i. temveč tudi Poljaki sami. fantje se učijo tudi trobentati /Alojzija v Rim y zlati skirnjici general Carmiccia, ki ima nalogo reorganizirati albansko redno armado. Ko se bo 25. jan. odprl parlament, bomo najbrž slišali, da je prišlo do poloma v vladi. Vlada, ki je sedaj na krmilu— ali bolje rečeno poleg krmila, ne bo kos nalogi. Dne 23. jan. se bodo vršile volitve po celem kraljestvu, in sicer s to spremembo, da se bo delilo na 33 prefektur, ne pa na osem provinc, kakor doslej. Kralj se je vrnil v Belgrad, navzoč bo pri otvoritvi parlamenta, in to prvič, da ne bo poleg Pašiča. SMITH NE DOBI SEDEŽA Y SENATU. Washington, D. C. — Frank L. Smith, katerega je illinojški guverner Small- imenoval na mesto senatorja, ni sprejet — nečejo ga medse senatorji, ker se ga drži madež sleparstva. Vršilo se je glasovanje, 48 glasov je bil oddanih, da «e ga ne sprejme, 33 pa za. -o- MUSSOLINI HOČE VEDETI KOLIKO JE ITALIJANOV • PO SVETU. Rim, Italija. — Premier Mussolini je ukazal »vsem konzulom in zastopnikom Italije v vseh krajih sveta, naj vsak prešteje koliko ima v svojem okraju italijanskih podanikov —o- ŽRTEV POKLICA. Appleton, Wis. — Miss Leona Walter, stara 24 let, bolniška strežnica, ,je čula vse noči pri nekem bolnem otroku, kiia dati se in izročiti orožje. V dokumentu navajajo, da so bili Indijanci po De la Tluer-tajovih agentih nahujskani k ustaji. Matus in Mori. voditelja Indijancev obljubljata, da bodo vsi bojevniki izročili brezpogojno orožje in se podali. Pri volji so tudi pogoditi se s Callesovo vlado, da jo bodo podpirali in če treba se bojevali proti sovražnikom mehiške vlade. Obljubili so tudi, da hočejo odsle j za naprej živeti v j miru.- Calles, in sploh mehiška vlada, je vesela tega, in se je globoko oddahnila, ko je dobila tozadevno poročilo. Ne vemo pa, če je njih odkritosrčnost res taka, kakor to navajajo v dokumentu. Resnica je, da jih je glad prisilil in prazna blagajna, da so se podali, ko so jih zapustili Huerto-vi agenti, ki tudi niso več imeli sredstev, da bi jih podpirali. Znano je, da so, predno so se podali, napravili še en — zad-njf poizkus, premagati zvezne čete in zapleniti življenske potrebščine. To jim pa ni u-spelo, toraj ni bilo drugega izhoda, kakor podati se. Vojna je trajala pet mesecev. Zdaj je vprašanje Indijancev v Sonora rešeno — vsaj začasno. -o- ii- 1 beralcev trdi, da so njegove čete na več krajih premagale Diazove vojake. Na trditve, da ima on boljševiške namene, je odgovoril, da so smešne. Na — Springfield. 111. — David H. Jackson iz Chicago, je bil imenovan za predsednika i!li-n^"ške trgovske komisije, ka-t o mesto j-e doklej zastopal Frank Smith, ki je imenovan za senatorja. — Rim, Italija. — Mussolini je izdal postavo, po kateri se pogoje za mir, katere mu je, lahko vsakega davkoplačeva*--predložil Diaz, je odgovoril, daj c*a, ki ostane dolžan in se od se neče pogajati. Diazovi p o-j njega ne more iztiriati, vtakne goji so pa vsekakor vredni j v ječo. pomisleka in so za liberalce u- — Dunaj, Avstrija. — Bol-godni. Liberalci bi dobili mesta garski kralj Bori* je odlikoval Lahko si mislimo stališče Nem- na pihala ... Za vse to rabi Le-cev, ki so prišli po vojni pod o^ga denar. Ker ji vladna podpo-blast Poljske, v kraju, kjer so ra ne zadostuje, ga nabira med vladali Nemci skozi šeststo let.J zasebniki. Zato psšlje vsako V splošnem pa Poljaki lepo,]eto v svet svoj koledar z vabi-ravnajo z Nemci in se niti pri- lom za darila ter z namenom, merjati ne da s tem, kako rav-'"da koledar spominjaj vsak najo Italijani z nemško manjši-, dan vse Italijane na plemenito no na Tirolskem. 'delo vzgoje, dobrodelnosti, slo- Da se bo vstreglo vsem. pra-lge, ljubezni, miru in italijan-vi poročilo, se bo administracijstva, ki ga Vrši Lega Nazionale ja reformirala in socijalne razmere se bodo zboljšale. Na ta način se bo rešil problem Šle-zije. pri vladi in pri vrhovnem sodišču bi bil zastopnik liberalcev. -o- IZGUBLJENA NEVESTA NAJDENA. Chicago, 111. — Rosic Hpss Hay. stara 28 let. nevesta Otona Hay iz Winkler, Kans., je neznanokam izginila. Nahajala sta se namreč v Nemčiji, kjer sta se poročila, od koder sta se vračala v Winkler in med potjo ustavila v Chicagi, kjer pa je Rosie neznanokam izginila. Hay je seveda obvestil o zadevi policijo, ki je Rosie izsledila v nekem stanovanju z W. To-betom, £ katerim sta se seznanila na potu, ne da bi Hay za to vedel. Hay je žalostno in za eno izkušnjo modrejši odpotoval proti Winkler, oblast bo pa poskrbela za nezvesto ženico in zapeljivca vse potrebno za deportacijo. ——o- profesorja Haskell-a. ki se je vrnil v Zed. drž., bil je v Bolgariji 35 let, kjer je poučeval, v univerzi v Samakov. Listi v Sofiji tudi hvalijo ameriški Rdeči Križ, ki je daroval precejšno vsoto za bolgarske begunce. — St. Paul, Minn. — Velika porota je obsodila šest bivših SMRTNA KOSA. na državni meji, kjer je treba neumorno s ponižno propagando učiti besede nacionalne zavesti novo ljudstvo, ki ga je do-movinja sprejela v svoje nedri-je." Plemenito delo sloge, ljubezni in miru! To je delo vzgoje ovaduštva, to je začetek sov- V sredo popoldne je v okraj- raštva in prepirov v slovenskih I ni bolnišnici umrla naša roja- občinah. Starši, ki ne marajo kinja Josephine Thudeum, ter dati otrok v te poitalijančeval- nice, postanejo "državi nevar- ni," "prevratni elementi," "po- leži v pogrebnem zavodu Mr. Glavach-a, na 1941 W. 22nd Street. Pogreb se vrši v soboto,1 litikanti." Vas je takoj razcep-22. januarja, ob 10. uri zju-; ljena v dva tabora. Drugi se uradnikov Southern Minnesota' traj s pogrebno sv. mašo v j namreč bodisi radi svoje služ-Joint Stock Land banke, ki so cerkvi sv. Štefana. i be ali obrti, bodisi iz drugega v zavodu poneverili znesek' Pokojnica je spadala h dru-' vzroka, udajo; otroci, ki so $750,000. štvu Marije Pomagaj št. 78, K. — New York NY — Od S. K. J., ter je bila rojena 9. tukaj je bila odposlana ekspe-« marca, 1886. Zapušča moža in ljev, kaj govorijo otroci, ki niso dicija v Perzijo .ki ima nalogo! = m P-^^ - vpisani v vrtec, prisluškujejo in to po izrecnem nalogu učite- je svetnikova lobanja, nad njo drže angelji z biseri posuto krono. Ko so prispele relikvije v Rim, so jih v slovesni procesiji prenesli v cerkev sv. Ignacija. Šlovrenc. Po daljšem boleha-n.iu je umrl 20. dec. v cvetju let Vencel Mavric, učenec 5. razreda drž. gim. v Tolminu. Bil je zelo nadarjen in priden dijak. Idrija. Tu pri nas čujemo vedno več pritožb, ker ni kon-sorcij nastavil stalnega zdravnika za okoliške občine. Zlasti dosti sitnosti in potov ter denarnih žrtev imajo ljudje pri mrliških ogledih. — Cena živini je pri nas tudi zelo padla.— Čudno pa je, da mesarji še zmeraj sečejo meso po 8 lir in več. v. -o- V Št. Juriju ob južni železnici se je ponesrečila neka 17-letna služkinja pri gospej Slur ge na Grobelnem. Pri pranju ji je spodrsnila, padla je v tri metre globok tolmun in utonila. — "dobiti v roke živega takozva-nega perzijskega leva, katerih je še zelo malo; ni enega zve-rinjaka na svetu, ki bi imel to zver. skočil 142 Čevljev globoko; ostal nepoškodovan. 18. let. Bodi ji lahka ameriška zemlja! -o- DELO V ANTfcACITNIH RO-jradi Dogodilo se je že večkrat, da je "delo miru, sloge in ljubezni" te družbe rodilo . . . tožbe osebnih žaljenj, ovadbe New York, N. Y. — Osem-najstletni Italijan Giovanni STANJE RUMUNSKEGA j KRALJA FERDINANDA, j 'Bukarešta, Rumunija. — Zdravstveno stanje rumunske-ga kralja Ferdinanda, se je zboljšalo. Prestal je dve ope- Sponza, je v samomorilnem na- raciji. Ker pa le še ni izven ne- menu skočil iz Manhattan mo- varnosti, in za zdravljenje po-' stu 142 čevljev globoko v reko, trebujejo zdravniki radium, ki od kodar so ga pa takoj rešili pa je silno drag, ga je v to svr- nepoškodovanega. ho posodila Belgija, sicer v —o- vrednosti $400,000. Belgijski — New York, N. Y. — Eks- kralj Albert sam, je vse po- presni uslužbenci dobijo 2 in -^ •Chicago, 111. — Lawndal-ska policija je prijela šoferja Benjamina Motuzas, ki je do smrti povozil 17 letno dekle, j Ido Kosbie, njeno prijateljico' pa podrl na tla, da je' zadobila težke poškodbe. Priče so izpo- Drizadetih : vedale, da se je nesreča zgodi- Je pnzafleLn' la po šoferjevi krivdi. VIH USTAVLJENO. Šcranton, Pa. — Hudson Coal kompanija je ustavila o-bratovanje v svojih jamah od Plymoutha v okraju Luzerne do Vandlinga v gornji Lacka-wanni. Delo je ustavljeno za nedoločen čas. 22,000 rudarjev tudi*pod njeno oskrbo okreval, trebno ukrenil, da se bo poso- polvcenta povišanje plače. O-pri tem si je pa sama nakopala' dilo in poslalo imenovano zdra-| koli šestdeset tisoč ošeb bo bolezen-in umrla. vilo v Rumunijo. 1 deležno tega. POZOR! POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj! "AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St., Chicago —F-—- OGENJ V BOLNIŠNICI; BOLNIKI REŠENI. St. Louis, Mo. — Ogenj je izbruhnil v Jefferson barakah, kjer so nastanjeni vojaki,, plamen je že objemal poslopje, kjer. so bili bolniki, katere so pa tovariši še pravočasno znosili na varno in jim oteli življenje. Pomoč je takoj prišla iz mesta. pri karabinerjih itd. Delo torej miru, sloge in ljubezni! V nedeljo pred božičem se je vršila slavnostna otvoritev vrtca na Proseku. Tudi muzike ni manjkalo. K slavnosti je prišlo mnogo nekdanjih stebrov kraškega narodnjaštva in so-kolstva; nekdanje liberalno društvo "Hajdrih" je bilo zastopano korporativno. Domači župnik ni hotel prisostvovati; zato so poklicali iz Tr^ta znanega duhovnika Tarnazo. V sredo, • t jega čestitega gospoda župnika. > Kakor je nam iz lastne skušnje znano, da župljani te župnije, še niso bili nikdar v takih slučajih zadnji, da bi se osramotili, gotovo se ne bodo pustili tudi sedaj. Pa kolikor nam je znano, se šolska mladina že pridno pripravlja na lepe predstave, ki jih bodo predstavljali omenjeni dan v počast našega č. g. župnika, k njegovemu srebrnemu jubileju. Naše lepo Zelo rad prebiram novice, dopise, povesti, kakor tudi Vaš Mimogrede. Posebno priznanje pa izrečem še našemu Tonetu s hriba, ki nas s svojimi dopisi stalno razveseljuje in vedri. To človeče je menda ustvarjeno samo za pisanje, da zna svoje dopise tako fletno skupaj spraviti. Sosedovo -mamo zna hudomušno in nagajivoTazjc-ziti, pa jo zopet s priliznjeno besedo spraviti v dobro voljo in nazadnje še celo v smeh. društvo krščanskih žena je že I Vse novice nam hitro in pravil- Chicago, 111. Zima nas je rukala minuli teden, ki pa je le malo časa trajala. Kako pa je tudi mogoče, da bi pri nas mraz dolgo časa trajal, ko smo vendar tako poskočni, da mraz do nas ne more. Začetkom tedna je postalo spet nekoliko gorkeje, sredi tedna pa že prav toplo in je nekoliko snežilo. Za v nedeljo, 16. januarja, so vremenski preroki napovedali suho vreme. Pejte, pejte so solit vi vremenski preroki, saj nič ne veste — jaz sem bil prav pošteno "fajhten," le v žepu je bila suša. Bil sem namreč na maškaradi, katero je priredilo dr. Marija Pomagaj štv. 78, KSKJ., a o tem pozneje, poročati imam kaj je bilo v naši naselbini v soboto večer in celo noč do ranega jutra. Med Lincoln in Wood stoji prav prijazna hišica, katere lastnika sta Mr. Anton in Mrs. Uršula Bogolin. Kdo bi si mislil, tako sta še oba "fejst," pa sta že 25 let v zakonskem jarmu. Kako sta v naselbini priljubljena — koliko imata prijateljev ,se je pokazalo ome njeni večer. Predno se je zmračilo, so ju nekateri odvedli s ''kunštjo" proč od doma. Ko so se pa ob 9. uri zvečer vrnili — nista vrjela Mr. in Mrs. Bogolin, da sta v svoji hiši. Kajti, ko sta vstopila v sobo, katero sta zapustila pred kratkim — sta ostrmela — mize pogrnjene in bogato obložene z najboljšim, na sredi pa krasen srebrn šopek — okrog mize je pa bilo kakih pet in sedemdeset gostov, njunih prijateljev, med njimi pa Mr. Osterman s harmoniko. Dolgo časa je trajalo, predno sta se zavedla, da so jima prijatelja priredili "surprise party" ob priliki njune 25 letnice od kar sta poročena. Preveč bi vzelo prostora, če bi hotel vse natanko popisati kako lepo so se zabavali vsi skupaj še pozno v noč — do ranega jutra. Omenim naj le to, da so jima prijatelji dali v dar pet in dvajset srebrnih dolarjev — toraj za vsako leto kar sta poročena 1 dolar. Pa tudi raznih krasnih predmetov, kakor posode in srebrnega jed. orodja in veliko drugega v vrednosti $125.00. Tudi tisti, ki nismo bili poleg — smo se v duhu z njimi vred veselili. Jubilanta sta oba rojaka iz Skopic, fara Cerklje, Dolenjsko. Dekliško ime Mrs. Bogolin je Rudman. Poročena sta bila v cerkvi sv. Štefana leta 1902, poročil ju je Rev. Jf. Plevnik. Ves ta čas sta bila zvesta fara-na in znatno podpirala cerkev. Otrok sta imela osem, sedem jih živi, eden je umrl. Tozadevna slavnost v- cerkvi se je vršila v sredo. Jubilantoma želimo še na| mnoga leta! Ko smo čitali vabilo od dr. Marija Pomagaj, v katerem so nas vabili, naj se gremo maškare, smo rekli — na prireditev tega društva, pa prav gotovo. Dobro nam je znano kako vse znajo članice in od-bornice omenjenega društva poskrbeti za dobro zabavo — dobro jed, mama Šontatova za dober kofe, in Mr. Kozjek pa tam za tistega od kota. Na prireditev sta prišla tudi glavni predsednik K.S.K.J., Mr. Anton Grdina in Mr. John Zulich, tretji finančni odb. iz Cleveland, O. Tukaj sta se namreč ustavila, na potu v Joliet in s svojo navzočnostjo počastila dr. Marije Pomagaj. ' Rekel sem, da je bila mas-! karada. Da, bila je, in sicer prav fanj. Celo iz Alaske je prišel Vagabund in iz divjega zapada so prišli cowboys in girls, prišle so tudi iz So. Chi-cage brhke ''Slovenke/' celo 2 Španca sta se slikala med njimi in ciganke ter turška gospa, maškar vseh narodov je bilo dovolj. Gneča pa taka, da smo plesali eden drugem po nogah. Saj je vendar dovolj prostorna dvorana, pa še vseeno premajhna za prireditve, ki jih priredi omenjeno društvo. Vsa čast veseličinemu odboru, ki si je vzel toliko truda, da je vse tako lepo pripravil v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Maske so tudi dobile lepa darila, le malo jih je bilo, ki niso bile obdarovane. Vse IŠČEJO SE Ivan Šprajcer iz Carevdarač. Leta 1920 živel v Pittsburghu. Frank Petak, \z Bedanca. Živel je v Gary, Itd. in Cle^e-landu. v Gjuro Ptujec, iz Pluska. — Zadnje znano bivališče So. 2nd i St., Steelton, Pa. Aleksander Brovet, iz Potoka. Živel v Mobile, Ala. Slavko Vuletič, iz Banjaluke. Živel na 200 J/2 Baker Street, Brownwood, Texas. Martin Kaša, iz Slivnice. — Zadnje bivališče R. F. G. 1. Box 114, Venetia, Pa. Gjorgje Stojčič, iz Hercegovine. Tomo Teodorovič, iz Gačišta. God. 1923. živel v Milwaukee. Rasim A. Kovačevič, rodom iz Banjeluke. Janko Pavlovič, iz Mikluše-vaca. Živel v Minnie, W. Va. Marko Hacker, iz Ivanca. Živel v Filadelfiji. Joseph Mavronac, iz Cerni-ka. Živel v St. Louisu, Mo. Marija Željezič (roj. Bočko) iz Rugvice. Živela na 2212 Carson St., Pittsburgh. Marko Alapič, iz Mračaja, kraj Kostajnice. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen da to naznani Izseljeniškemu poslancu (Commissioner of Emigration) 1819 Broadway, New York. -o- Mnogo je ljudi, ki so prišli le zato v ječo, ker so si hoteli svoja gnezda postlati z mehkim perjem. Moški, ki pozna samega sebe, ve, kako sebični so drugi. " BREZ SOLNCA. H^nry Norris Russell, profesor astronomije 11a Princeton univerzi pravi, da bi brez soln-ca ocen zamrznil, zrak bi popa seveda ne morejo biti, malo',stal Pa kot tekočina. Brez Tri-izjeme mora biti povsod. Ka-|nerJeve^a grenkega vina— kakor se sliši, je tudi gmoten u- kor zatrjuje več speh bil povoljen. Članice so imele vstopnice zastonj, to pa zato, ker je društvo obhajalo svojo '22 letnico obstanka. Želimo, da bi nas zopet kmalu vabili na kakšno prireditev, prav radi se bomo odzvali. Pa kaj hudnika, a se bomo samo maškare šli. Pa že ni drugače, kar fajn ga poženimo, prihodnjo nedeljo zopet — pravijo, da bo spet luštno. Na i čenče dosti ne vrjamem, zato sem malo bolj od blizu vprašal, kaj nameravajo v nedeljo. — Tepec — tak odgovor sem dobil, saj vendar več, da bo imelo v nedeljo, 23. januarja, društvo sv. Alojzija št. 47 KSKJ., ma-škarado v šolski dvorani. Pravijo točno ob sedmi uri. Sure Mike, jaz sem zato, da se pridružim množici, ker preskrbljeno je izborno, gotovo bo tudi veliko vdeležencev. Preselil se je v svoje nove prostore v lastno hišo poleg Metropolitan banke, 22. in Leavitt cesti, Hankan Jewelry Co., katere predsednik je S. D. Telser, znan tudi našim rojakom, katerih večina pri njemu kupuje in daje v popravilo ure in zlatnino. ■-o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej mores na upravo lista. ljudi v naših Združenih državah in Kanadi — bi jih mnogo trpelo vsled želodčnih neprilik, osobito zaradi slabega teka, ne-prebave, zabasanosti in glavobola. "St. Louis, Mo., 20. decembra 1926. Jaz se počutim sedaj mnogo boljšo, imam dober tek in moj jezik tudi ni več belkast. Trinerjevo grenko vino mi je pri tem dosti pomagalo, radi tega ga bom imela vedno v naši hiši. Mrs. Lina lioe-themeyer." — Ena steklenica $1.25; stekleničico za poskuš-njo vam dopošljemo po prejemu 15 centov. Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Vprašajte vašega dru-gista ali trgovca z zdravili za Trinerjeve tablete zoper prehlad in Trinerjev olajševalec kašlja (Triner's Cough Sedative), kar je neprekosno v slučaju prehlada in kašlja.-r-Adv. Rev. Fr. Pengov, prof.: ŠKOF DR. JURIJ DOBRILA. L. 1837 je zapel v Tinjanu novo sv. mašo. Ves njegov študij je stal revne stariše 11 goldinarjev. Škof Ravnikar ga^ pošlje za kapelana v Mune, kmalu nato v Hrušico, že 1. 1838 pa na Dunaj v Augustinej, da doseže tamkaj najvišjo duhovsko izobrazbo. Leta 1842 postane kapelan in nemški Kako neizmerno veseli so bili Hrvatje tega pridigar pri Sv. Antonu novem v Trstu, na- * ' ~ to katehet in ravnatelj dekliške šole, slednjič pa profesor in ravnatelj tržaškega bogoslovnega semenišča. Ko je bila v letih 1852-3 v Istri strašna lakota, je šlo ^amo po Dobrilovem prizadevanju več nego 50,000 gold, med stradajoče rojake. Leta 1854 postane kanonik in župnik stolne cerkve pri sv. Justu; v kratkih treh letih je napravil v cerkvi toliko novega, kot bi bil župnikoval vsaj 50 let. Ko je razsajala 1. 1855 v mestu grozna kuga, je bil dr. Dobrila kot prayi angel j na svojem mestu, ki je nosil v vse prizadete -hiše tolažbo in mir in pripravljal bolnike na težko pot v večnost. Leta 1857 ga, predlaga cesar Franc Jožef sv. stolici za škofa, in tako je postal vladika poreško-puljski ter ostal v Poreču, kjer je bila škofijska stolica do 1. 1875. imenovanja! Pa tudi kraševski in tržaški Slovenci so navdušenc>-hvaležno pozdravljali svojega višjega pastirja: Ti solnce ^i in zarja naša, Pomlad, dika si nam Ti; S Teboj se nam nov dan oglaša, Ker duša vsa za nas gori. Za vero opasal si orožje. Tvoj meč je duh—Tvoj ščit je Bog. V gorečih Tvojih prsih klije Ljubezen za ovčice Ti; Al' tud' njih srce za Te bije, Pastir visoki, ljubljeni! Leta 1875 se preseli kot tržaško-koprski škof v Trst, kjer ostane do svoje smrti, dne 13. januarja 1882. Tukaj je založil 1. 1878 lastnega prihranjenega denarja 40,000 gold, za deško semenišče ali konvikt v Pazinu. Živijenska izkušnja ga je bila namreč prepričala, da je vse njegovp prizadevanje bob v steno in da mora njegov zapuščen narod popolnoma propasti, ako/neidabi lastnih, domačih, dobrih duhovnikov, ki ga bodo učili živeti v strahu božjem, obenem pa ga postavili tudi gospodarsko in umsko na lastne noge, da ne bo več roboval kot raja majhnemu številu tujcev in narodnih izdajalcev. Ko je založil škof Jujrij Dobrila ta prvi temelj bodočega konvikta je rekel: "Spet sem berač. Pa hvala Bogu! Kot siromak sem prišel na svet, kot tak hočem tudi umreti." . Sestavil je odbor za nabiranje milodarov za zidavo konvikta; in res so nabrali še novih 40,000 goldinarjev. Glede kraja, kje naj bi bil konvikt, so bila mnenja različna. Škof sam in mnogi duhovniki in rodoljubi so^ smatrali Pazin, kot srce Istre, za najbolj prikladno mesto; ga. Kalister, ki je darovala v ta namen 23,000 gold., si je želela Trst; še drugi so(bili za Koper. Gotovo gre Pazinu prednost pred vsemi drugimi mesti; za Istrane je mnogo bližji in neprimerno manj pokvarjenosti je tam, nego v Kopri^. Tudi so imeli v Pazinu že takrat 00. frančiškani štirirazredno nižjo gimnazijo, v kateri so učili tri jezike: hrvar ščino, nemščino in laščino, dočim je bil pouk v Kopru samo laški. Veselja, da bi bil mogel položiti in blagosloviti temeljni kamen za ta neizrečeno potrebni" zavod, škof Dobrila žal, ni doživel. Nesrečna nesloga je bila kriva, da so ga jeli zidati šele neposredno pred svetovno vojsko, menda leta 1912. In danes? Stavba je na surovo dozidana, a Lahi bodo vse storili, da ne bo služila svojemu namenu, dokler bo vihrala njihova zavistno-zelena trobojnica na vzhodni obali sinje Adrije. V Pazinu je danes laški "convitto istriano," v katerega pa ne šprejmo nobenega gojenca, ki ni preje vpisal med fašiste! Dasi je škof Jurij Dobrila opetovano izrekel željo, da bi bil pokopan pri Materi božji pod Bernom blizu Pazina, se mu niti ta skromna želja ni izpolnila. Truplo ne-zabnega hrvatskega Slomšeka čaka veselega vstajenja in popolne enakopravnosti ljubljenega hrvatskega naroda Istre na pokopališču sv. Ane v Trstu. - • ■ • Sobota, 22. januarja. 1927. »j/i« efc + i 1 ŽENSKI SVET f JU * * * * NAŠA RAST. Chicago, 111. Ko je bil prvič v Amer. Slovencu priobčen poziv od Mrs. Prisland za ustanovitev Slovenske Ženske Zveze, nisem imela upanja na uspeh. Ko bi ne bilo uredništvo Amer. Slovenca tako rekoč next door, bi se mi najbrž zdelo škoda dva centa za poštnino. *Toda motila sem se, kakor.se nekatere motijo še danes, ki z nezaupanjem gledajo po strani, češ, bomo že videle, če bo iz te moke kaj kruha. Ko prihajajo pisma iz vseh delov Združenih držav, bodisi na Mrs. Prisland ali pa na mene, uvidevam, da vlada vsepovsod veliko zanimanje za Zvezo in da je bil že zadnji čas, da se je ustanovila. Rada bi priobčila vse dopise, toda ni mogoče, ker vzelo bi skoro celi list. Zatorej priobčim samo nekaj odstavkov nekaterih pisem. Prvo, ki ga priobčim, je bilo po slano na Mrs. Prisland, in se glasi: "Oregon City, Ore.—Cenjena naša narodna mati, Mrs Prisland:—V imenu mojih tovarišic Vas prosim za pojasnila o Slov. Ženski Zvezi. Tudi me na daljnem zapadu bi se rade združile z vami in ustanovile podružnico S.Ž.Z. Oglasila bi se že popred, pa sem se hotela prepričati, kaj druge mislijo o tem. Obiskala sem nekaj Slovenk, in hvala Bogu, vse so bile navdušene za ustanovitev podružnice.—Marija Plantan." Kmalo potem pa sem jaz dobila od tam pismo od Mrs. Marie Polajnar, ki se deloma glasi: "Naznanjam Vam, da smo ustanovile podružnico Slovenske Ženske Zveze v Oregon City, Ore., in sicer 12. januarja 1927 z 12 članicami. Vse smo z veseljem sprejele to idejo in upam, da nam sledijo tudi druge, kajti to je zelo koristna organizacija. Me vse potrebujemo razvedrila in izobrazbe, kar pa nam bo mogoče doseči le, ako bomo složne in združene v močni Slovenski Ženski Zveei. — Priložim Money Order z $9 kot pristopnina in mesečnina za januar.—Marie Polajnar.'' Ta podružnica je torej dobila številko 4. Iz Indianapolis, Ind., je pa Mrs. Mary Vidmar poslala Money Order z $19.50 kot pristopnino in mesečnino za 26 članic ustanovnic. Ta podružnica ima številko 5. Pri tej priliki naj omenim, da pričakujemo v teku enega tedna več novih podružnic, posebno od vzhoda. Sedaj pa pride krona vsega. Krona, pravim, kajti to pismo je pisano od moške roke in je nekako zrcalo, kaj mislijo o Slovenski Ženski Zvezi naši razsodni možje. Pismo je zelo dolgo, vsled tega ga priobčim samo deloma. Ime pisca izpustim, omenim samo, da je prišlo od vzhoda in se glasi: "Upam, da se me ne bode smatralo za nekakega usiljivca, ako se tudi jaz malo vtaknem v zadeve, katere so na videz samo stvar žensk. Rečem samo navidezno, v resnici pa bode vaša organizacija, ako se uresniči v celi meri in vse ideje, kakor zamišljene potom nje, ozir. vas žensk, uplivala in uplivalo na ves naš narod tukaj y Ameriki. Vse je seveda odvisno od naših žena po celi Ameriki, ker le, ako bo vaša organizacija segala v vsako naselbino, bode uspeh mogoč. Taka organizacija žensk je bila velika potreba že takoj ob početku organiziranja našega naroda. Da ni,do tega prišlo že pred leti, kar je zar obžalovati, je pripisovati premalo zavednosti žensk, premalo korajže nastopiti v javnosti, in lahko tudi rečemo, brez da bi sramotili ženske, premalo znanja in premala sposobnost žensk v organiziranju. Čas je seveda prinesel med naš narod velike spremembe, posebno kar se tiče naših žena. N. pr. : Poglejmo samo ženo našega naroda pred dobrimi desetimi leti. Kakšna je bila takrat? Kaj je delala? Za kaj se je zanimala? Vidimo jo telesno in duševno zanemarjeno. Bila je po pojmovanju mož pač samo žena moža in mati njegovih otrok. Oblečena in hranjena kakor je mož hotel. Stanovanje urejeno tako kot je mož zaukazal. Govoriti je smela le o tem, kar je mož pripustil. Da, bila je, kakor sem omenil, pač ?amo njegova žena, njegova ljuba žena. Ni pa bila njegova tovari-šica v pravem pomenu in tovarišica celo ni mogla biti, ker ji je pač manjkalo znanja. In mož, pa če je bil še tako toleranten, se ni mogel z njo razgovarjati o zadevah Jednot, drtištev, far in sploh o družabnem življenju med nami Slovenci v Ameriki. In se^aj ? Ženske razumejo o omenjenih stvareh in vprašanjih ravno toliko kot moški. Ponekod in v nekaterih slučajih so celo naprej pred moškimi. Posebno ako imajo njih možje težko delo, vsled katerega jim je takorekoč vzeto vse veselje do kakega aktivnega sodelovanja pri teče h gori omenjenih. So pač samo nekaki stroji, katerih naloga je produ-cirati zadosti življenskih pripomočkov svoji družini in nimajo! niti čksa za drugo. Žena v sedanjem času se na drugi strani vedno bolj in bolj oprošča s pomočjo modernih naprav napornega dela doma in ji potemtakem ostaja vedno več časa za či-tanje in za delo pri narodnih organizacijah in napravah. Sem zadosti dolgo tukaj v Ameriki, da lahko vidim spremembo in govorim o tem. Pred dvajsetimi leti je imela povprečna žena polno hišo "bordarjev." Pokoncu je bila prva zjutraj, zadnja šla počivat zvečer. Časa ni imela niti se skregati z možem, kaj šele citati in se poučiti o tej ali drugi stvari. Glavna njena skrb, in ta je bila zelo velika in trudapolna, je bila kuha, pranje, ribanje poda (no, ni bilo preprog ali platna), šivanje in povrhu tega seveda so bili še otroci. Ženska si ni znala pomagati, to pa zato, ker prepričana je bila, da pač mora biti tako. Ako pa je mislila drugače, je pa že mož preskrbe!, da so ji take misli prešle. Tiho stara! In bila je tiho. Navade naroda in njegovo umevanje se da pač le težko in počasi spremeniti. Vsled tega bodete imele največ zaprek tam, kjer bi morale imeti in dobiti največ pomoči/ Vsled silnega fanatizma naših protivercev, je pa zopet potrebno, da se vse sile, ki jih poseduje naš katoliško zaveden del naroda, ne glede na spol, organizirajo ne samo za defenzivo, ampak tudi za ofenzivo. Kakor vidim iz dopisov in kakor opazujem tudi drugje, mnogi, in lahko rečem celo večina, še ne razume namena vaše organizacije. To so moški in pa tudi ženske. — Kot jaz stvar razumem, je vaša organizacija ustanovljena kot nekak nadalj-ni regiment ali oddelek za aktualno in moralno pomoč moških boriksev in delavcev med našim narodom za naše skupne idej«, skupne cilje. — Skrbite in glejte v prihodnost, 4a vas kdo dru- gi, mofoče sovražnik, ne prehiti. Da, imejte posebno pred očmi jjrihodnost. S tem hočem reči, da položite' kar največ mpgočl pozornosti mladini. Mladina rojena v Ameriki, se ne bode navduševala za narodnost, za nacionalistične cilje, ker takih iot Slovenci v Ameriki sploh ne moremo imeti, posebno ne za jfcrajno ali kakor pravimo, permanentno. In permanent-nost jf, kar je treba dati vsaki novi organizaciji, posebno taki kot je vaša. V program bo pač treba dajati in pridejati to, kar b6 zanimalo mladino in ^a kar se bode ona navduševala brez da bi jo bilo treba opominjati na dolžnost do svojih mater in naroda. S tem mislim tudi reči, da se naj porabi le to, kar je sedaj v navadi in je moderno in kar vleče. Upam, da bodo ženske tukaj-v našem mestu kmalu ustanovile podružnico. Z željo na uspeh in božjo pomoč pri Vašem delu, Vas pozdravljam ..." Tako vidite, da naš trud in naše delo ne bo zastonj, ampak imamo lepo prihodnost. Vsa čast vsem zavednim Slovenkam, ki neutrudljivo gredo naprej za našo mlado organizacijo. Ravno tako, ali pa še večjo čast tudi zaslužijo tisti možje, ki se strinjajo z nami, kot jfe razvidno iz predstoječega pisma. Imena vseh teh narodnih buditeljev, Slovenk in Slovencev, bodo zapisana v spominski knjigi naše organizacije. Vaša imena se bodo čitala in narod se vas bo spominjal dolgo potem, ko vas pe bo več med živimi. Julia Gottlieb, tajnica. -o- ZAPISNIK prvega sestanka slovenskih žena in deklet, ki se je vršil v nedeljo, 19. decembra 1926 v šolski dvorani sv. Štefana " v Chicago, 111. (Nadaljevanje.) PRAVILA. Člen I. Ime in sedež. 1. Ime organizacije je: Slovenska Ženska Zveza, skrajšano S.Ž.Z. (V angleščini: Slovenian Ladies' Union, skrajšano S.L.U.) 2. Sedež S.Ž.Z. je v mestu Chicago, okraju Cook, državi Illinois. Člen II. Namen. Namen S.Ž.Z. je: 1. Združiti slovenske žene in dekleta v Združenih državah ameriških. 2. Širiti izobrazbo in kulturo med svojimi članicami. 3. Vzgajati naše ženstvo v slovensko-ameriškem duhu, pomagati jim do amerikanskega državljanstva ter jih opozarjati, da ne zanemarjajo svojih volilnih dolžnosti. 4. Skrbeti svojim članicam za primeren pogreb. V ta namen se pobirajo prostovoljni prispevki med članicami. Med te prispevke spada tudi pristopnina. Člen III. Članstvo In podružnice. 1. V Slovensko Žensko Zvezo se sprejemajo žene in dekleta jugoslovanske narodnosti od 16. leta naprej, ki so katoliškega prepričanja, lepega moralnega vedenja in pri dobrem zdravju. 2. Podružnica se lahko ustanovi v vsaki naselbini v Združenih državah ameriških z 8 članicami. 3. V naselbini, kjer je že podružniia S.Ž.Z., se lahko nova podružnica ustanovi le z dovoljenjem glavnega odbora. Člen IV. Poslovanje in sredstva. f 1. V dosego poslovanja S.Ž.S. plača vsaka članica 50c pristopnine in mesečne prispevke po 25c. Člen V. Dolžnosti članic. Dolžnost članic je: 1. Redno obiskavati mesečne ali izvanredne seje. 2. Plačevati vsak mesec svoje redne ali izvanredne prispevke. Članica, ki ne plača redno svojih doneskov, se sama suspendira. ... 3. Delovati v vseh ozirih za napredek organizacije. Člen VI. Pravice članic. Članice so deležne vseh pravic in dobrpt, ki jih deli ta organizacija, in sicer: V NEDELJO PA SPET LUŠTNO BO, DA ŠE NIKDAR TAKO! "Kje pa?" Nikjer drugje, kot v šolski dvorani Sv. Štefana. Ako hočeš več zvedeti, pridi gotovo na MAŠKARADNO VESELICO ki jo priredi Društvo sv. Alojzija ŠTEV. 47, K. S. K. J.** » V nedeljo, 23. januarja 1927 V ŠOLSKI DVORANI, 22nd & Lincoln.Streets, Chicago. Začetek ob 7. uri zveč. Igra Foys-kačičev orkester. Vstopnina 50c za osebo. — Otroci 2Sc in 15c. Za lepe in pomenljive maske imamo krasna darila. Prav uljudno vabimo na našo prireditev vsa slovenska katoliška drilStva v Chicagi in okolici, kakor' tudi posamezno občinstvo. Odbor je pridno na delu, da bodo vsi cenjeni gostje najbolje pojstreženi. Vas uljudno vabi VES£Ll€#l ODBOR. , 1. Za vsako umrlo članico plača organizacija za pogrebne stroške: a) Po preteku enega leta od časa pristopa, $50.00. b) Po preteku dveh let od časa pristopa, $100.00. 2. Vsaka članica je upravičena do vseh dobrot, ki jih bo organizacija po možnosti delila v kulturnem in izobraževalnem oziru. 3. Čjanica, ki nima poravnanih svojih rednih ali izvan-rednih prispevkov, ni upravičena do nobenih dobrot, ki jih deli ta organizacija. Člen VII. Odbori. 1. Glavni odbor obstoji iz predsednice, podpredsednice, tajnice, blagajničarke, ki obenem tvorijo eksekutivni odbor, nadalje treh nadzornic, 5 svetovalk, prosvetni odsek, publika-cijski odbor in zastopnic po eno od vsake podružnice. 2. Odbor podružnic obstoji iz predsednice, podpredsednice, tajnice, blagajničarke, trfeh nadzornic in zastopnice v gl. odbor. Ako ima podružnica članico v glavnem odboru, je ona obenem tudi zastopnica. Člen VIII. Obstoj organizacije in podružnic. • Games: J. Zefran, St. Stephen's... 9 F. Kosmach, St. Stephen's. 3 3. S. Hraster, St. Stephen's. .12 4. S. Kozjek Holy Name Jrs..l2 5. J. Zabkar, Holy Name Jrs. 12 6. F. Palacz, St. Geo., C.O.F..12 _ 7. F. Bicek, St. Magarus----.12 8. J. Koščak, Holy Name Jrs... 12 9. J. Kobal, Holy Name Jrs.. .12 10. J. Korenchan, St. Stephen's 9 Total: 1563 503 1754 1749 1731 . 17245 1726" 1710 1694 1265 High: 208 194 189 192 178 171 183 193 198 174 Average: 173.6 167.2 146.2 145.9 144.3 143.10 143.10 142.6 141.2 140.5 ■00<>00<><>00<)<>00<>00CK>00<>0<)H^CK><>0<^ O-OOO OO 000000-00 High Team Series: St. Stephen's—2292. High Team Game: St. Stephen's—823. High Individual Game to date: J. Zefran, St. Stephen's—208. High Individual Series: J. Zefran, St. Stephen's-^550. Slabi papeži v zgodovini in v brezverskih listih. Na vse načine se trudi naše protiversko časopisje, da bi iz-podkopalo v srcih ameriških 'Slovencev vero v Boga in spoštovanje do njegove Cerkve. — Vzemi v roke katerikoli neka-toliški list, v vsakem naletiš na spise, dopise, notice in opazke, ki imajo en skupen namen — vero uničiti. V marsičem so si nasprotni in pobijajo nazore jdrug drugega, v enem so edini, kot bi bili domenjeni — v pobijanju vere. V tem pogledu je njihova sloga in edinost narav nost občudovanja vredna. Pobijanje vere se vrši na dvojni način. Deloma se napa Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC 1912 West 22nd St. SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. Chicago, III. m9wmmmmwwsm^uwwwmmmmm^m9wwm^wmmwmmwmmmmmmmmmmmm^mwmm ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!" dajo verske resnice kar naravnost in brez prikritega olepša-vanja, deloma se pa skuša vzeti ugled Cerkvi in njenim predstavnikom. Toda voditelji pro-tiverskega gibanja med nami le predobro vedo, da tudi druga pot nazadnje prav tako dobro pripelje do cilja kot prva, ako j se posreči, veljavo in ugled Cerkve izpodkopati. Dostikrat še bolj gotovo. Zakaj verske resnice same na sebi so tako vzvišene in veličastne, da jim je prej treba iztrgati to vzvišenost in jih po svoje izkrivenči-ti, preden se je mogoče ix njih norčevati in kazati njihovo praznoto. Temu nasproti se pa na Cerkvi, bolje rečeno: na njenih predstavnikih, ki so pač ljudje, v resnici najdejo napake in nerodnosti, -ki utegnejo vreči senco na ugled Cerkve same. Razume se, da more zavoljo takih reči ugled Cerkve le tam trpeti, kjer ljudje ali iz nevednosti ali iz hudobije ne znajo ločiti med tem, kar je božje, in med tem, kar je člove- Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici- Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali ceioma kot ga kdo potrebuje. Na«a banka, ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir počenjal ne vem kakšne grdo-bije in bi celo zlorabljal svojo službo — ali bi umazal s tem ustanovo predsedništva kot tako? Ne, umazal bi sebe samega, njegov naslednik bi mogel zopet Čist sesti na čist predsedniški stolec. Tako tudi oni slabi papeži, kolikor jih je bilo, niso v resTii-ci umazali drugega nego same sebe — pred Bogom in pred resnimi ljudmi. Stol sv. Petra in ž njim papeštvo kot tako, to se pravi kot vrhovno predstavništvo je ostalo zavoljo nekaterih nevrednih nedotaknjeno in neomadeževano. Kajpada — sovražniki tega nočejo in ne smejo razumeti, ker bi jim z razumevanjem tega odpadla ena vrsta najuspešnejšega orožja. Zato povečujejo slabosti in napako posameznih papežev in jih natovorijo vsem papežem, kolikor jih je bilo. Potem pa ne rečejo: tak in tak je bil ta papež, temveč kriče: tako je bilo papeštvo in je seveda še! Zgodovinske resnice se ni treba nikomur bati. Noben katoličan se je ne boji. Zgodovinska resnica ni doslej nič škodovala Cerkvi in ji tudi v bodoče ne bo. Učeni katoliški zgodovinarji so napisali celo vrsto debelih knjig, ki podajajo zgodovinsko resnico o papežih in o Cerkvi. V tistih knjigah katoliških učenih pisateljev in dobrih poznavalcev zgodovine je tudi prav vse povedano o slabih papežih, kar je iz zgodovine o njih znanega. Nič ni olepšano in nič ni zamolčano. In take u-čene in debele knjige so prišle na svetlo z dovoljenjem in po-trjenjem cerkvenih oblasti. Pa nikomur ni zabranjeno, to knji- ^^O00<>00000000<>000<>000<>00<><)0000000<>000^<>0<)<>000<>000' Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. ILLINGTON STUDIO of PHOTOGRAPHY J. F. Glomb, lastnik 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Phone Canal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. • Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. 00<>000000<>000000000-t>0000000000;0000^ Največja nlf¥lMlitrj l^AStk®, ZAKAJ BI MORALI POSLOVATI Z NAMI! Kapital $1,600,000.00, prebitek $400,000.00 Imovina $19,000,000.00 Smo član Federalne Rezervne Banke, katere aktiva znaša 1 $717„423,000.00 Pod nadzorstvom smo državnih nadzornikov Smo tudi pod nadzorstvom Chicago Clearing House Poštni hranilni oddelek nalaga pri nas denar Cook okraj ima pri nas denaj* naložen , Naša banka je poznata to in onstran morja«. Radi teh vzrokov naša banka zasluži, da ste ji naklonjeni, ne glede nato kje stanujete, lahko pri nas začnete s hranilnimi vlogami ali čekovni polog, da kupite hipoteke (morki-če) ali bonde, da pošiljate denar v stari kraj, kupite šifkar-te ali opravljate druge bančne posle. Drago bi nam bilo, ako bi stopili z nami "V trgovsko zvezo. Največja slavenska banka zgrajena na principu opreznega in izkušenega bankarstva. - KASPAR AMERICAN STATE BANK Zimske suknje in obleke 1900 Bt»* feiaad A Chicago, III. •Kupujte suše hipotekarae bonde, Id vam prinesejo povodne obresti zimske usnjate telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko,, kape in - klobuke, in vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po najzmernejših cenah v slovenski trgovini TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM — OBLEKAMI IN OBUVALI. Frank Opeka 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. p • Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča za ..obilni obisk! K ško. O tem pozneje več. Ako selge prebirati in zvedeti vse, kar pa taka nevednost še umetno | ve zgodovina poročati o slabih in z zavedno hudobijo goji, je papežih. In res berejo te knji-pač prav lahko mogoče zmešati ge svetni ljudje, berejo cluhov- ljudem pojme in jih usposobiti za dvome nad Cerkvijo in nad vero, ki jo oznanja in uči. Najvišji predstavnik Cerkve je papež. Ž njim stoji in pade krščanstvo sploh, v prvi vrsti katoliško krščanstvo. Zato je gotovo vrlo dobro pogodena taktika sovražnikov krščanstva, ki se na vso moč trudijo vzeti veljavo papežu. Ako pravkar živeči in vladajoči sv. oče ne da mnogo povoda za napade in blatenje svojega imena, si pač treba kaj izmisliti o njem in povečavati majhne u-spehe in nerodnosti — to se gotovo vedno napraviti da. Pa ako to ne zadostuje, so še druga sredstva na razpolaganje. Pogled v preteklost, v zgodovino Cerkve, se da prav imenitno porabiti za sramotenje vseh papežev — prav od sv. Petra pa do Pija enajstega. Zakaj se da ta pogled v zgodovino Cerkve tako lahko izrabiti? Prvič spada zgodovina seveda v preteklost in preteklost je daleč za nami. In to veš, da ti ni prav lahko, vselej takoj kontrolirati tega, kar ti kdo iz preteklosti pripoveduje. Zato igra zgodovinska laž pri sovražnikih vere jako veliko vlogo. Drugič je pa resnica, da je bilo v teku tolikih stoletij res nekaj' mož na prestolu sv. Petra, ki niso bili vredni te svoje službe in te svoje časti. V kolikor more oseba onečastiti stvar ali 3lužbo, ki jo opravlja, so res tisti možje onečastili prestol sv. Petra in mu pri nekaterih vzeli ugled. Seveda le pri takih, ki ne znajo prav razločevati. Ako bi n. pr. ameriški predsednik niki, škofje in celo papež sam, pa se nihče ne boji, da se bo zavoljo take zgodovinske resnice komu vera v srcu podrla ali da se bo podrlo celo krščanstvo samo. Ako torej naši sovražniki po svoje podajajo te reči in jih z vseh strani "osvetljujejo' v svojih listih — kaj more to škodovati? Prav ravno toliko, kot ono, kar se bere v knjigah katoliških pisateljev. Ravno toliko, pravim, ako je vse resnica, kar brezverci pišejo. Toda, ker vidimo, s kakšno slastjo se pasejo na slabostih nekaterih papežev, ker vidimo, koliko upajo od takih pripovedovanj, upajo namreč pri nevednih izpodkopati vero in celo oškodovati krščanstvo kot tako — je pač dosti očitno, da nimajo opraviti z resnico, temveč z zavedno zgodovinsko—lažjo. Pa še drugič kaj. —Rev. Bernard Ambrožič. -o- Naročniki (ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vašem listu "Am. Slovencu!" Dr. ST. F. BONK ,, dentist Uradne ure: Od 10 do 12.^-Od 1 do S pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne do* narne vloge, ter poiiljs denar na vse dele sveta Kapital in ______ tiOtotiMft. C &> WfiLflON,