Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobote 13. mala 1939
S te v. 19. Leio II
Cena VSO din
#
Res je, da se naučene stvari večidel pozabijo, toda pot, ki jo je prehodit duh, ostane.
R e n a n.
Uredništvo m uprava: Maribor, Kopallika ul. 6 - Tel. 25-47 . Izhaja vlako soboto Velja lelno Si din, polletno IB din, četrtletno 9 din, ta inoiemstvo letno SO din Rokopisi so ne vra£a|o - Poit. jek. reč. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Na ogled brezplačno!
Obdržite!
Zdaj pošiljamo na ogled naslovnikom ob železniških progah Celje — Dravograd, Čakovec — Dolnja Lendava in Gr obel no — Zabok po pet zaporednih številk (štev. 1816. V.—22/3. VI. 1939.), številko 22. od 3. junija s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo do-tlfj tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je naj *nanj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! ven;. zaupnike prosimo za sodelovanje!
uSvoji k svojim!" - pozabljeno geslo
Kmečka razdolžitev
Zahtevamo zaščito kmečkega kredita po Kmetijski zbornici
Slovenski trgovec in slovenski obrtnik v Mariboru in drugih severno slovenskih mestih in trgih je imel pred prevratom Posebno težko stališče. Izpostavljen je bil silnemu nemškemu pritisku, moral se je boriti z močno nemško konkurenco, ki je razpolagala večinoma z večjim kapitalom in boljšimi zvezami, včasih pa se je moral braniti pred več ali manj organiziranim
boikotom ki tra ip irvaialn tfpmšUn ali iavuul“ au pusian iaKo reKOC v en man
ponemčeno urSištvo Keščan"?™. KfeČ"‘	beograjske
banke, ki naj po posebnih pravilih v 12
letih izterja na svojstven način ugotovljene kmečke dolgove po vsej državi. Nasledki daljnosežnih ukrepov so postali usodni tudi za marsikak, prej trden domač^ zavod, ki se je dotlej uspešno in splošno koristno bavil s pravim kmečkim posojilništvom — mislimo predvsem na
Po dolgem proučevanju in mučnem »reševanju« vprašanja o razaoizitvi nasin KmecKih domov smo dobili 1. lttoti. »Ureauo o likvidaciji kmecktn aoigov«, ki bi naj to pereče vprašanje dokončno spravila s sveta. Ta uredba je precej nejasna in zamotana, da je po skoraj treh letih njene veljavnosti se zmeraj treba dodajati in iz-uajati uradne raziage in tolmačenja nje-nin posameznih določil. Prav malo je ljudi v učenem jugoslovanskem svetu, ki bi vse to d9t>ro razumeli, najmanj pa je tistih, ki se jih stvar najbolj tiče in bi morali važna določila najbolje poznati in razumeti, to so kmečki dolžniki sami. Ve-iika napaka je torej že v nejasnosti in zamotanosti uredoe o kmeciu — lahko z nedoglednimi slabimi posledicami za kmeta dolžnika.
Kmečki dolgovi pri vseh naših denarnih in zadružnih ustanovah so bili po uredbi preprosto preneseni ali prepisani na Privilegirano agrarno banko v Beogradu (skrajšano: ž-AB). »Kmečki dolžniki« pri domačih denarnih in zadružnih, zavodih so postali tako rekoč v en mah
ponemčeno uradništvo in meščanstvo. Bi ti in se javno priznavati za slovenskega trgovca je tedaj pomenjalo pravo junaštvo.
Velika narodnostna vloga, ki je pred Prevratom pripadala tukajšnjemu slovenskemu trgovcu in obrtniku, se nikakor ne P< smela prezreti; saj je že po svojem družabnem položaju tak trgovec in obrtnik vPlival narodnostno ugodno, ker je po svojem stiku z ljudmi mogel podpreti {Marsikaterega omahljivca in bojazljivca. Ua je bil ta sloj tudi edini, ki je mogel j-a narodno stvar nekaj žrtvovati, ni treba posebej poudarjati. Za vse to pa so se z^ali slovenski meščani primerno oddolži: nudili so takemu narodno zavednemu trgovcu svojo, sicer šibko podporo po znanem geslu: »Svoji k svojim!«
je prišel prevrat, je vse kazalo, da Se bodo razmere bistveno izpremenile. Tu-jerodni obrtniki in trgovci so spoznali, da Se jim bo v novi državi njih prednostni Položaj zamajal in da bodo morali izvabi iz novih prilik konsekvence. Pričeli se učiti slovenski in se prilagajati na “‘ovenskega odjemalca. Nekaj, ki jim je o to pretežko in ki bi jim taka prilagoditev preveč žalila njihov narodni ponos iSaj mora biti res nekam težko postati noč iz privilegiranega gospoda navaden enakopraven državljan) jih je odpo-l?valo. Njih mesto so prevzeli novi, ve-‘del primorski Slovenci.
Toda Slovenci smo izredno širokogrudni. Bili smo prepričani, da smo z novo urzavo in s svobodo dobili vse, kar nam je Potrebno. Na gesla, ki so pred prevra-Om vezala odjemalca na trgovca in obrtna, smo pozabili. Kupovali in naročali „*??> kjer je bilo pač najcenejše in bolj Palično. Nismo vpraševali, kakšne narod-°sti in kakšnega prepričanja je tisti, ki “Ho mu dali zaslužiti. In če nas je trgovec j^cajno nagovoril nemško, smo mu nem-odgovorili — saj smo se v časih nemega gospodstva nemško dobro naučili, ?ato so znali naši prejšnji gospodarji do-?ro skrbeti! In tuji trgovec in obrtnik se Je kmalu prepričal, da mu slovenščina ni P°vsem neobhodno potrebna, saj se je da-0 tudi z nemščino dobro izhajati.
Med tem pa se je začelo za našimi hrb-gibanje, ki ga dolga leta niti opazili ni$mo. Dočim smo Slovenci hodili k vsem ^Sovcem in obrtnikom, kakršne koli na-,°dnosti so bili, so začeli tukajšnji Nemci l0sledno podpirati samo svoje ljudi. Z ze-ezno disciplino in doslednostjo, od ka-bi se mogli tudi mi mnosto naučiti, so ričeli bojkotirati vse, kar ie slovensko. ,.emec v Mariboru. Celiu in Ptuju ni pretanil nrfurn slovenske trgovine ali d^lav-^ce, p? ni hi>n rnvno tinina ootrphi. Ne-'ateri tn ppir. triico rlo^iprinl. da SO p vozili raje v Gradec po blago, kakor
kmečko posojilnico po Raiffeisenu (1818 —1888) —, kredit tudi najbolj skrbnega kmeta pa se je zmanjšal, če mu ga je še sploh kaj ostalo. Tudi nameščenci domačih denarnih in zadružnih ustanov so bili deloma prizadeti, PAB pa na novo namešča kakih tisoč ljudi iz večine po znanih pokroviteljskih načinih: po protek-ciji, po priporočilih ministrov in politikov, seveda tudi po rodbinskih odnosih. Plače jim odmerjajo po jakosti priporočila in se dogaja, kakor poroča »Hrvat-ski dnevnik« od 12. marca t. 1., da so vajenci ali praktikanti boljše plačani kot uradniki z dolgoletno prakso. Itd.
Danes hočemo s posebnim poudarkom opozoriti na neko drugo nujno potrebo, namreč na veliko potrebo stvarne in pravne zaščite kmečkih dolžnikov po Kmetijski zbornici. Povod za to nam daje pismo prijatelja, kmečkega dolžnika »pod zaščito«, ki želi strokovnjaka, zaupno, nepristransko osebo, da mu pomaga pregledati in preizkusiti obračun PAB, ki da ga sam nikakor ne more razumeti ne razvozlati. Strokovnjaku obljublja ustrezno nagrado za delo in povrh plačilo lepih odstotkov ugotovljene razlike v obračunu.
Podobnih pritožb, da se ljudje nič prav ne spoznajo pri obračunih PAB, smo slišali še več. Zanimali smo se, kako je drugod, n. pr. onstran Sotle in Kolpe, pri bratih Hrvatih. Pa smo naleteli na zadevno razpravo narodnega zastopnika dr. Toma Jančikoviča v »Seljačkem Domu« od 23. februarja t. I. Imenovani pisec ugotavlja med drugim smiselno tole:
Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov ni prinesla obljubljene in toliko vnaprej hvaljene dokončne rešitve vprašanja o kmeč-
kih dolgovih v korist seljaškega sveta. Seljaški svet, ki se ga ta uredba najbolj tiče, ni mogel zaupati lepim napovedim ob izdanju uredbe, pa tudi ni bil nič vprašan o vsem tem. Zdaj vidimo, da je bila nezaupljivost kmečkih dolžnikov upravičena. Seljak je slej ko prej prezadolžen in ne more točno izpolnjevati obveznosti po tej uredbi. Dotedanji upniki, predvsem kreditne zadruge, so v težkem položaju. Davčne uprave odločno izterjavajo dospele obroke. Premnogim kmečkim domo vom poje zadnjo pesem boben — v ko rist glavnemu upniku, ki je edino PAB.
Znižanje kmečkih dolgov je ostalo prav za prav samo na papirju. Obresti od 20. IV. 1932. pa za vseh daljnjih pet let in razni stroški, ki so včasi mnogo večji nego glavnica sama, so pripisani brez odbitka znižani temeljni glavnici. Naknadna tolmačenja o zaračunavanju obresti so stvar še poslabšala. Brezpogojna, neomejena prednost PAB pri vknjižbi njenih terjatev v zemljiški knjigi je ubila ali vsaj močno oslabila kredit kmečkemu dolžniku. Negotovost ie tem večja, ker zneski niti niso dokončno izračunani. K temu prideta neenotna raba in krivo tolmačenje uredbe same. Namesto iz prevelike zadolžitve je marsikdo zlasti iz vrst manjših in revnejših kmetov zlezel v še večjo in težjo zadolžitev. Za pravično izvrševanje uredbe je potreben’nadzor ali kontrola po predstavnikih naroda.
PAB je postala največji upnik kmečkega naroda naše države, ne da bi sama ko-
mu dala tudi le en sam dinar zajma. Dospele obroke izterjavajo davčni uradi. Obračuni so enostranski sestavljeni po upniku in niso dokončno preskušeni. Večina obračunov je sestavljena v škodo Seljakov dolžnikov. To velja zlasti za obresti. Dolžniki bi bili morali dobiti posebne začasne obračune pravočasno, pa jih niso dobili. Ni se nič storilo za obnovo in orno-gočenje novega seljaškega kredita z malo obrestno mero — pač po zmogljivosti kmečkega gospodarstva. Radi neurejenega kmečkega kredita prihaja kmet bolj in bolj v roke oderuhov in se neprestano pogreza v novo in še hujšo zadolžitev.
Nauk iz vsega tega je za enkrnt tale:
Kmečkim dolžnikom pri Privilegirani agrarni banki v Beogradu je treba in se mora takoj pomagati s stvarnimi nasveti in zlasti s preskušanjem zadevnih obračunov, in sicer hitro, zanesljivo točno in popolnoma brezplačno! Za to je pozvana Kmetijska zbornica, ki naj takoj ustanovi poseben strokovni oddelek v to svrho, morda z imenom: »Oddelek za zaščito kmečkih dolžnikov po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov«, ali krajše: »Oddelek za zaščito kmečkega kredita« in temu slično! To je nujna zadeva, ni pa nujna ustanovitev čisto nepotrebnega in povrh dragega novega kmetijskega lista kct glasila Kmetijske zbornice, ki W mogla uspešno delovati še v mnogih drugih smereh tudi brez njega.
Andrej Žmavc.
Nacionalizem in lojalnost
V današnji dobi dobivamo čedalje več izrazov, ki jih svoj čas skoraj nismo ne poznali in ne uporabljali, pa so dobili da nes močen ter zelo zapeljiv obseg. Naj jih omenim samo nekaj: rasna čistost, živ ljenjski prostor, teritorijalnost, itd. Kmalu bomo mogli sestaviti kar slovar vseh teh »vitalnih« pojmov, potrebnih zlasti vsem onim, ki čutijo v sebi duha špartan-ske vojaške kaste in se potegujejo za na-stoj modernih periekov in helotov (suž njev). In če se izognemo izrazu »toleranca«, spada med te besede vsaj v smislu, kakor ga danes tolmačimo, tudi »lojalnost«. Nekoč je ta pojem slonel na etičnih osnovah ter je vseboval razmerje človeka do človeka, naroda do naroda; »lojalni« so bili tisti, ki so spoštljivo priznavali in pravilno vrednotili pravice nekega naroda, tako da so se zavedali vseh svojih dolžnosti napram narodu. Po navadi je to veljalo za manjšine, ki so se na ta ali oni ačin vselile ter zajedle med nek narod; s tem so se nujno morale prilagoditi življenjskim razmeram dotiČnega naroda, saj so živele od njega in po njem dobivale možnosti svojega obstoja. Ni čuda torej, da so morale biti »lojalne«; po drugi strani pa so bili napram tem manjšinam »lojalni« tudi prevladujoči narodi, vendar v drugačnem smislu: velikodušno so pustili manjšinam jesti od svoje bogato založene mize in so v svoji velikodušnosti često spregledali, da vprav zaradi nje izgublja-jo vodilno mesto na svoji lastni zemlji.
da bi ga kupili pri slovenskem trgovcu
preko ceste.
Ta nemški bojkot slovenskemu trgovcu in obrtniku prav za prav ne bi mogel škoditi, če bi bil ta deležen zadostne pod
pore od strani Slovencev. Saj so Nemci
v teh krajih številčno tako šibki, da še navadne branjarije ne bi mogli spraviti na kant. Toda, ker je bila ta akcija pod-orta od nezavednosti in malobrižnosti Slovencev, je nastalo tu na meji nepriro-dno stanje, da je gospodarska moč nemškega trgovca in obrtnika stalno narašča-'a, gosnochrska moč Slovencev pa je nazadovala. Nemci v teh kraflh po prevratu niso izgubili niti ene gospodarske pošto-1
janke. Ostali so prej ko slej gospodje in tako zvana »zgornja plast« — družbena smetana, ki s prezirom gleda na slovenskega proletarca, ki ima za te ljudi le eno vrednost: možnost, da se ga z gospodarskim pritiskom in z raznimi propagandnimi triki odtuji njegovemu narodu.
In vendar je stvar enostavna kot prst: treba se je samo vprašati kdo od koga živi? Ali slovensko občinstvo od tujerodnega trgovca in obrtnika, ali pa ta tujero-dec od slovenskega odjemalca? In ko smo si na to vprašanje pošteno odgovorili, ni treba drugega, kikor iz odgovora to vprašanje izvajati konsekvence.
jad.
»Lojalnost« torej vedno ni enak pojem: enkrat utegen biti dolžnost, drugič pravica, tretjič velikodušnost, četrtič pa tudi slepota, ali bolj prirodno rečeno, neumnost. Kljub tem različnim pomenom pa je svoje dni prevladoval pojem »lojalnosti« v smislu dolžnosti ter velikodušnosti. —
Danes pa se zdi, da so se ti pojmi nekam zmešali; namesto, da bi bila manjšina lojalna iz dolžnosti, narod pa iz velikodušnosti, se dogaja prav obratno: manjšina hoče biti lojalna iz neke navidezne velikodušnosti ter zahteva od naroda, naj bo lojalen napram njej iz dolžnosti. Ta manjšinska velikodušnost pa je pojmovanju lojalnosti še priključila peto možnost: lojalnost iz »velikodušne prera-čunanosti«. Recimo, da živi med nekim narodom n. pr. 2% neke manjšine; ta hoče popolnoma iste politične in kulturne ptavice kot 98% ostalega prebivalstva, t. j. naroda in povrh vsega zahteva še nekake gospodarske predpravice, čeprav tvorita ta 2% stan veleposestnikov, trgovcev ali kako drugače dobro plačanih »pri-vatistov«. Takšno zadržanje manjšine nasproti narodu gotovo ni v smislu starih pojmov lojalnosti: vendar to še ni vse: recimo, da manjšina vse to dobi, da jo nusti narod v miru izkoriščati samega sebe in še pri tem ne strese s svojim hrbtom. Pa še manjšina ni zadovoljna: pritožuje se, kako strašno ravna narod * njo. Ali je morda to lojalnost? Menda ne, in tega tudi manjšina sama ne verjame, nrav tako, kakor ne verjame, da bi se |l slabo godilo, da bi bila tlačena ali da bt ji kdo ožil njen »življenjski prostor«.1
In vendar je tako;-narod pa strmi razočaran nad ljudmi, ki jim je dajal lastna oljuča, ki jih je skrbno gojil na_ lastnih orsih in jih vzgojil, kakor lisica ježa. Spra šuje se, pa ne ve odgovora; Ie čuti ga nekje globoko v sebi in vstaja mu zavest, da so se pojmi od nekoč do sedaj čudoj vito izpremenili. Sčasoma se začenja za-* vedati, da je ravnal napak, ko je veroval v poštenost, pravično izpolnjeval lojal-mst iz velikodušnosti, in iz nje posta) slep za vse, kar se je dot*aia1o okrog nje* ga; začenja se zavedati, da je premald
dloča v vojni in miru
leta 1914. 53 milijonov ton — 1925. 71 — 1930. 148 — 1935. 227 in 1938. 271 mil. ton. Porabljene pa je bilo nafte leta 1938. okrog 249,100.000 ton (1914. leta
37.400.000 ton). Od tega je prišlo na Veliko Britanijo 12,090.000 ton, Francijo
6.994.000 ton, Nemčijo 6,842.000 ton in na Italijo 2,835.000 ton.
V slučaju vojne bodo v enem letu potrebovale Anglija 33—36, Nemčija in Francija po 15 in Italija 7 do 8 milijonov ton tekočega goriva. V vojni bodo torej potrebovale navadene države skupno 70 do 75 milijonov ton tekočega goriva, kar je dvakrat toliko kot leta 1938., ali 25% celotne svetovne proizvodnje.
Ob takih številih se seveda vsiljuje vprašanje, če je sploh mogoče oskrbeti tolikšne količine nafte za navedene dežele. Ob današnjem stanju proizvodnje ne morejo zadovoljiti teh zahtev niti zaloge in ne izdelovanje sintetičnega (umetnega) bencina (to je seveda nekajkrat kražje kot pridobivanje bencina iz nafte).
V	slučaju vojne bo seveda tudi prevoz iz USA (tam potrebujejo že sedaj letno 150 milijonov ton nafte, v vojni pa bi se
ta uporaba nedvomno podvojila) skoraj nemogoč.
Edina dežela, ki bo imela v slučaju vojne dovolj nafte na lastnem področju, to je Rusija s svojimi starimi in novimi petrolejskimi polji. Tamkajšnja proizvodnja je znašala leta 1938. 29,500.000 ton, uporaba pa 22,200.000 ton. V slučaju potrebe bodo lahko proizvodnjo znatno dvignili in pričuvali gorivo za lastno obrambo!
Po tem pregledu lahko ugotovimo sledeče: Dovolj petroleja imata doma samo.' USA in Rusija. 1 mi tiji m lij"'] flvj iu piftPuUJlAlvi t,	. I H* V.
HJs. 1'n'i P.Iv. V.'« nj'f Brez nafte, brez tekočega goriva pa ni pogonskega sredstva za motorje vseh vrst. In kdo bo set v vojno brez motorjev? Nihče! Vsaj trenutno ne. V takšno avanturo bi lahko nagnale to ali ono deželo le izjemne razmere, ki bi jo prisilile postaviti vse na kocko. —
Dotlej pa lahko mirno čakamo in opazujemo borbo za nafto, ki se bije v oblik1 do zob oboroženega miru.
Er.
Svobodno mesto Gdansk
Z največjo napetostjo spremljamo danes vsi usodo mesta Danziga, ali kakor mu Poljaki pravijo, Gdansk. Mesto, katerega bi radi dobili Nemci, leži ob izlivu Visle v Baltiško morje. Ima 300.000 prebivalcev, skoraj izključno Nemcev. Poljaki tvorijo le neznatno manjšino. _Na vzhodu od Gdanska se nahaja nemška Vzhodna Pruska, na zapadu od Gdanska pa Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern). Nekateri so po vojni začeli smatrati Pomorjansko za koridor, vendar je to napačno. Ta del Poljske je najbolj poljski kraj.
V	nemški Vzhodni Prusiji živi ena tretjina Poljakov in dve tretjini Nemcev. — Vzhodna Prusija pripada Nemčiji šele od leta 1870. Nekdaj je tam prebivalo litvansko pleme Prusov, pozneje so se semkaj priselili redovniki nemškega križarskega reda (križarji), podjarmili to pleme in ga pokristjanili. V to pokrajino so prišli tudi- nemški kolonisti ter so se pomešali z ostanki starih Prusov,
Ko se je protestantizem začel v Nemčiji vse bolj širiti, so tudi križarji prešli v protestantsko vero, postali knezi, baroni itd. Za časa treh delitev Poljske, so izkoristili ti knezi priliko ter se proglasili za kralje in postali neodvisni. Posebno po napoleonskih vojnah so pruski kralji vse bolj razširili svojo kraljevino, šele 1870.
leta, po zmagi nad Napoleonom III., se je Pruska zedinila z Nemčijo.
Pomorjansko pa je v narodnostnem pogledu čisto poljsko, vedno je pripadalo Poljski, le za časa zadnje delitve Poljske so ta del odtrgali od Poljske, a po svetovni vojni je bil ta del vrnjen Poljakom.
Mesto Gdansk deli ti dve pokrajini in zapira ustje reke Visle, ki od svojega izvira v Karpatih pa do izliva z vsemi svojimi pritoki pripada Poljski. Gdansk je od vedno bil poljsko mesto, čeprav prebivalstvo govori nemški. Koncem 18. stoletja, ko so Poljsko razdelili med tri sosedne države, se je Gdansk do zadnjega boril in ni hotel pod Prusijo. Po svetovni vojni so dali Gdansk Poljski, da bi imela po Visli' izhod na morje. Pomorjansko pa je dobila ne radi kakega koridorja, ampak zato, ker je to čisto poljska pokrajina.
Uradno vodi upravo mesta izvoljeni senat, Društvo naroda zastopa komisar in poleg lega komisar Poljske republike. V resnici pa je sedaj prebivalstvo Danziga nemško-nacionalistično ter je ta stranka zmagala tudi pri volitvah.
Poljaki (zlasti opozicijske stranke) vztrajajo na tem, da ostane mesto svobodno oziroma, da se Društvo narodov zamenja in da dobijo Poljaki to mesto pod svoj protektorat.
odloča
7 dni
domačih nesti
* Princ Pavel in kneginja Olga sta v
spremstvu zunanjega ministra Cincar Markoviča in drugih odličnih osebnosti na dvoru odpotovala v Rim na obisk k kraljevi rodbini (italijanska kraljica je teta kneza namestnika). V Italiji so ju zelo slovesno sprejeli. V Rimu sta izmenjala italijanski kralj in knez namestnik zelo prisrčne napitnice o globokem prijateljstvu, ki veže oba naroda in obe državi.
Jugoslovanski poslanik Purič v Parizu je obiskal francoskega zunanjega ministra Bonneta in ga naprosil, da bi Fran-tcjja varovala jugoslovanske koristi na Kitajskem.
* Izbirne sokolske tekme so bile te dni v Mariboru, šlo je za določitev vrste, ki zastopa Jugoslavijo na mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu. Vrsto vodi olim pijski zmagovalec Leon Šukelj iz Maribora.
^ Oblastni odbor »Jadranske straže« v
Mariboru bo letos poslal 30 revnih otrok na svoje stroške na enomesečno letovanje v Bakar, kjer bodo nastanjeni v domu, ki je last odbora.
+ Podjetja se selijo. Tudi jeklarna grofa Thurna v Ravnah pri Guštanju bo sedaj prenesla svoj sedež v Beograd.
+ Francoske ugodnosti za naše blago. Francoska vlada je dovolila Jugoslaviji carinske ugodnosti za nekatero blago. Tako se bo povrnilo uvoznikom za uvoz konj in lesa po 60, za klobase in salamo 420, za jajca 47, za slive 82.50 in za lesovino po 13 frankov za stot. Hkrati se je kontingent blaga za izvoz povečal, vsled česar pričakujejo, da se bo izvoz našega blaga v Francijo dvignil.
& V Mariboru se še precej živahno zida. Na Dvofakovi	cesti	gradi zobni
zdravnik dr. Sedaj	dvoje	trinadstropnih
hiš, na vogalu Kralja Petra trga in Ruške ceste pa je začel ljubljanski stavbenik Slokan postavljati	svojo	trinadstropno
stanovanjsko in poslovno hišo. V kratkem začno zidati veliko palačo Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu ob mostu, ki bo stala kakih šest milijonov dinarjev. Obenem bo občina regulirala prostor okoli mostu, kar bo stalo približno 600 tisoč dinarjev. V Sodni ulici se dozidava ozka trinadstropna	hiša	zavarovalnice
»Drava«, ki je spodaj široka le štiri, zgoraj pa pet metrov. V njej bodo nastanjene večinoma odvetniške in druge pisarne. Poslopje stane en milijon dinarjev.
p Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani bo od 3. do 12. junija in bo to že 19. velesejem in 45. razstavna prireditev sejmskega vodstva. Velesejem bo zelo dobro založen z najrazličnejšim blagom. Posetniki plačajo na jugoslovanskih železnicah polovično voznino. Tudi inozemstvo ter naše brodarske družbe ter podjetje »Aeroput« je obiskovalcem dovolilo znatne popuste.
p Gostinska podjetja se na novo klasificirajo v smislu uredbe, ki je sedaj izšla in ki deloma spreminja lanske uredbe. Po novih določbah se imajo vsa gostinska podjetja uvrstiti v razrede do 30. aprila 1940. Uredba določa nadalje, pod kakimi pogoji se podjetja lahko preklasificirajo, ako za to prosijo.
Kovinska delniška družba v Celju je sklenila prenesti sedež podjetja v Beograd, ker upa, da bo tam laže uspevala, ako bo vodila celjsko podjetje iz prestolnice. Doslej je že več podjetij v severni Sloveniji preneslo svoje sedeže v Beograd, kjer so deležni več olajšav kakor pri nas.
Subotiško železniško ravnateljstvo
se je preselilo v Beograd, dasi je tamoš-nja občina skupaj z gospodarskimi krogi napela vse sile, da bi to namero vlade, ki obstaja že več let, preprečila. Vzrok za ta korak je baje iskati v tem, da leži Subotica preveč ob meji.
Novo palačo si zgradi ministrstvo za gradbe v Beogradu. Stala bo 17 milijonov dinarjev.
p Slovenska Bistrica dobi, kakor vse kaže, letos vendarle vodovod. Priprave so že končane in sredstva so, kakor zatrjujejo, tudi že zagotovljena.
ostro pogledal v iskrenost prišlekov ter da je bil vse preveč iskren v svojem lastnem zaupanju. Narod začenja spoznavati in čeprav utegne biti takšna šola draga, bo vendar le iz nje mnogo pridobil; spoznal bo, da bo moral tudi on svoje pojme prilagoditi tujim pojmovanjem in opustiti velikodušnost, ki je drugi ne morejo razumeti, ampak jo izrabljajo v svoje zakrite cilje. Spoznal bo nujnost odprtega in odločilnega ravnanja napram vsakomur ki je iz njegovih rok; spoznal bo, da med pravilnim nacionalizmom ter napačno rabljeno lojalnostjo ni ničesar skupnega ter da more koristiti le »lojalnim« enaka taktika.	dc.
Petrolej
Mi, navadni zemljani, vemo kaj malo
o	tem, kdo so prav za prav povzročitelji vojne, šolske knjige in časopisi nas pitajo z vsem mogočim, samo da nam ostane prikrit pravi vzrok. Svetovno vojno, da je povzročil sarajevski atentat, vojno v Španiji so zanetili komunisti in podobno. V ozadju teh človeških klavnic pa so ^povsem druge silnice,' ki so dale in, ki_ še dajejo povod za morije. Tudi bodoča evropska odnosno svetovna vojna, ki se nam zlohotno reži nasproti, ne bo nastala, če pride do nje, radi tega, da izvojuje ena ali druga ideologija zmago, marveč radi tega, ker hočejo dobiti razne družbe (karteli, trusti) in države v svoje roke gospodarsko važna področja, kjer so doma — predvsem za industrijo — važne surovine.
Ena izmed teh surovin je tudi nafta, ki jo posedujejo danes v največji meri Anglija, Amerika, Rusija in Francija. Ce si ogledamo pobliže vprašanje petroleja, potem nam bodo postale jasne razne diplomatske akcije s* -=s
Svetovna proizvodnja nafte je znašala
&	Princ Pavle se je v Napolju udeležil velike italijanske parade vojne mornarice.
0 Umrljivost otrok je v Jugoslaviji zelo velika. Po uradni statistiki umre na leto do 110 tisoč otrok v starosti izpod 10 let, od teh nič manj kot 75 tisoč dojenčkov. Povprečno umre vsako šesto živo rojeno dete že v prvem letu starosti, vsak četrti otrok pa do desetega leta. Socialni dvig prebivalstva je najboljše sredstvo, da se omeji umrljivost otrok.
*	Modernizacija državne ceste Maribor —Ceije—Ljubljana se bo začela letos. Za 20. junija je v Beogradu razpisana prva licitacija za zgradbo modernega cestišča
v	prvem odseku ceste med Mariborom in Framom. Dolžina tega odseka znaša 11.5 kilometrov. Zamišljeno je cestišče iz betona s cementno površino ali pa iz betona z asfaltno površino. V prvem primeru so stroški preračunani na 14.4, v drugem pa na 12 milijonov dinarjev.
□ Daladier je imel govor pred parlamentom, v katerem je govoril o francoski odločnosti in o pripravljenosti Francije, da svoja jamstva raztegne tudi na druge države. Po konmentarjih tiska se nanaša to m-esto v Daladierovem govoru na druge države na Balkanu, ki so v težkem geopolitičnem položaju.
p V zadnjem času poročajo o okrepit-
vi	medsebojnih odnosov med Nemčijo in Italijo. Po italijanskih tovarnah, v italijan ski armadi in sploh po Italiji je sedaj zelo veliko nemških strokovnjakov. Nemški generali (celo sam von Brauchitsch) obiskujejo Italijo in Libijo.
□ Ves narodni dohodek, kakor se imenujejo dohodki države, t. j. uprave in državljanov na svetu znaša po računih praškega profesorja dr. Stula 190 milijard funtov ali približno 50 bilijonov dinarjev. Največ dohodkov imajo Zedinjene države severnoameriške, namreč 33% omenjene vsote ,potem Angleški imperij 16%, Rusija 8%, Nemčija 7%, Francija %, Kitajska 4%, Japonska 3%, Italija, Nizozemska in Španija pa po 2%.
□ Ugibanja o odstopu Litvinova še niso prenehala. Vendar se sedaj vedno če-šče poudarja, -da so vesti, da bi se z odstopom Litvinova menjala ruska zunanja politika, zlohotno izmišljene samo zato, da bi se motila angleško-ruska pogajanja, ki po nekaterih vesteh' še vedno potekajo v ugodnem ozračju. Litvinov bo po vesteh nekaterih listov, prevzel veleposlaniško mesto v Washingtonu.
□ Poljski zunanji minister polkovnik Beck je v svojem odgovoru na Hitlerjeve zahteve poudaril, da je Poljska pripravljena na vsakršna pogajanja, da pa ne namerava odstopiti niti pedi svoje zemlje. Veliko razburjenja je vzbudilo tisto mesto, ko je omenil Beck, da je dobila Poljska od Nemčije ponudbo za razdelitev Sovjetske Rusije. Razne svetovne agencije poročajo, da je šlo za ponudbo maršala Goringa, po kateri bi Nemčija dobila sovjetsko Ukrajino, Poljaki pa tudi svoj delež. Poljska je to ponudbo zavrnila. Nemški tisk je nad to indiskret-nostjo polkovnika Becka skrajno ogorčen in dokazuje, da je vse to sama laž, in je je tista ponudba vsebovala samo načrt za boj proti komunizmu na svetu.
□ Na Kitajskem se je po japonskih poročilih kitajska ofenziva na Kanton ustavila in so Kitajci utrpeli velike izgube. — Tako japonska poročila...
□ Chamberlain je imel pred konzervativnimi ženami pomemben govor, v katerem je med drugim poudaril, da bi vsak poizkus ogrožanja poljske' neodvisnosti izzval svetovno vojno, ki bi se je tudi Ve-, lika Britanija udeležila. Omenil je svoj razgovor z Blumom in Blumovo prepričanje, da je največja nevarnost za vojno v dejstvu, da bi kdo morda dvomil nad odločnostjo Velike Britanije in Francije, pomagati svojim zaveznikom.
□ Nemška zunanja trgovina v prvem četrtletju je izkazala 27 milijonov pasiv (napram 3 milj. v preteklem letu).
□ Iz Dublina poročajo, da so oblasti obdolžile irske teroriste zvez z neko srednjeevropsko velesilo.
7 dni
□ Vojvoda VVindsorski je imel ob priliki svojega obiska v Verdunu govor, ki so ga oddajale radiooddajne postaje tudi v Ameriko. Pozival je vse državnike, da se naj izognejo vojni, ki bi pomenila ponovitev vseh strahot, ki jih je človeštvo preživelo med veliko vojno. Kot bivši vojak in kot potnik, ki je prepotoval mnogo sveta, lahko da zagotovilo, da noče noben narod vojne, niti Nemci, niti Angleži, niti Francozi, niti kateri koli drugi narod na svetu.
□ Pomočnik ruskega zunanjega min*' stra Potjomkln s$ je vrnil iz Ankare, preko Sofije, Bukarešte in Varšave v Moskvo. Povsod je imel razgovore z merodajnimi činitelji.
□ Romunski zunanji minister Gafencu odpotuje v juliju v Ankaro.
□ Španija je po zgledu Nemčije in Italije izstopila iz Zveze narodov.
□ Zunanji ministri štirih nordijskih držav so se sestali v Stokholmu in sklenili, da se ne nameravajo pridružiti nobeni skupini velesil in da nameravajo ostat1 za vsako ceno nevtralni.
□ Voditelj francoskih socialnih demokratov Leon Blum je odpotoval v London, kjer so ga svečano sprejeli. Sestal se je z voditeljem angleških laburistov Atlee-jem, s Churchillom in drugimi znanim1 politiki.
□ šef litavskega generalnega štaba se
je v Varšavi sestal z maršalom Ridz Smig? lyjem. To je prvič, ko sta se sešla litavsk1 iit poljski vojaški predstavnik.
□ Avstralski zunanji minister je izjavil, da bi bila Avstralija v slučaju, da bi se Velika Britanija zapletla v vojno, na vsak način na strani Velike Britanije.
□ Poljski sejm je dal predsedniku poljske republike obširna polnomočja.
□ Zastopniki tujcev v Franciji so sklenili, da bi v slučaju vojne takoj osnovah tujsko legijo, ki bi se borila na stram Francije.
□ Med Poljsko in Rusijo bo prišlo zopet do normalnih medsebojnih odnošajev. Sovjetska vlada je že imenovala za Varšavo svojega veleposlanika.
□ V Ecuadorju so te dni zadušili revolucijo, ki jo je baje pripravljal nek polkovnik.
5 milijonov funtov znaša kredit, k1 ga nudi Anglija Romuniji.
□ Med Nemčijo in Italijo je prišlo do vojaške politične zveze. Temu dejstvu pripisujeta italijanski in nemški tisk ogromen pomen. Angleški^ francoski in drug* listi pa sodjo, da se je s to pogodbo samo uzakonilo stanje, ki je že leta obstojalo.
□ V sporu med Poljsko in Nemčijo radi Gdanska je sedaj že mnogo posredovalcev. Nemci bi radi videli, da bi posredovali Angleži, po možnosti na isti način, kakor v Monakovem. Drugi posrednik jc papež, ki skuša vplivati pomirjevalno na obe strani. Vendar je videti, da brezuspešno, ker Nemci smatrajo brezpogojno sprejetje kot pogoj nadaljnjih razgovorov. Ta mirovna akcija sv. stolice je Pr' va v zadnjih letih. Pri reševanju češkeg8 vprašanja se je sv. Oče omejil samo na molitev za mir.
□ Med Romunijo in Rusijo je prišlo do daljnosežnega sporazuma, po katerem se Rusija odpoveduje Besarabiji, Romunija pa je pripravljena vstopiti v črnomorsko zvezo.
Slovenska univerza - naprej ali nazaj?
Ob politični negotovosti, ki se vleče že precejšen čas, je stopilo za javnost v ozadje vprašanje slovenske univerze. Silen polet borbe za to ustanovo, ki ga je sprožila naša akademska mladina, se je nekam ustavil. Vzroki so delno v čestc omenjeni vznemirjenosti, delno pa v tipično naši razcepljenosti, ki jo pri nas terja kot nujnost strankarska zagrizenost same sebe občudujočih politikov, nezmožnih presoditi potrebe slovenske skupnosti.
Kljub temu pa mora ostati za našo javnost vedno živo vprašanje naše najvišje znanstvene ustanove, ki nam mora biti Slovencem svetišče in ponos.
V	čem je problem slovenske univerze? Odgovor je kratek: Naše vseučilišče se ne more razvijati zato, ker mu primanjkuje sredstev.
Zgornji trditvi se ni čuditi, če pogle-
damo, kako so delili v zadnjih 12 letih kredite jugoslovanskim univerzam, potem vidimo tole:
1926—1938	1937—1938
Ljubljana	128	milij.	din 11,2	milij. din
Zagreb	375	„	27,4
375
Beograd 441
37,2
Slika je zgovorna. Tako je razumljivo, da imamo danes, t. j. po dvajsetih letih kulturne svobode v novi državi, še vedno nepopolno medicinsko fakulteto! Jasno pa je tudi, zakaj so ostale fakultete v nemogočih prostorih, zakaj nam primanjkuje profesorjev in zakaj ne dobimo še novih fakultet.
Popolnoma nemogoče je, da bi v takšnih razmerah naša univerza napredovala tako, da bi bila vedno na sodobnim razmeram odgovarjajoči znanstveni rav-
ni. če pa bomo hoteli, da bo šla pot naprej, potem bomo morali z vsemi silami poskrbeti, da dobi slovensko vseučilišče večja sredstva na razpolago, če se nas namreč v polni meri upošteva pri javnih dajatvah, ko moramo dati v skupno blagajno 16 odstotkov, čeprav nas je Slovencev le 8 odstotkov, zakaj ne bi bili potem enakovredni člani jugoslovanske zajednice tudi pri delitvi dobrin?! O tem danes ne more biti govora, saj je že ta značilni primer dovolj zgovoren: Za izredne izdatke (investicije odn. plačilo anuitet z ainvestirano) v času 1935—1938 je šlo za beograjsko vseučilišče 18 milijonov dinarjev, za ljubljansko 2,8 mil. din in za zagrebško 1,9 mil. dinarjev.
Po teh ugotovitvah je pač popolnoma jasno, kje je treba zgrabiti in temeljito rešiti vprašanje slovenske univerze.
Er.
Se o slovenskem učitelju
Na zadnji uvodnik smo dobili tudi to pismo, ki ga radi priobčujemo, da se tudi o teh vprašanjih sproži debata. (Opomba urednika).
Gospod urednik! V 18. številki »Edinosti« ste objavili članek »Slovenski učitelj«, v katerem opisujete zasluge slovenskega učiteljstva za porast kulturnih in socialnih prilik na našem podeželju, odkar se je večina slovenskega učiteljstva pričela zavedati, da samo delo v šoli ne more zadostiti potrebam našega naroda, ampak da je tudi v izvenšolskem delu potrebno zasledovati cilj našega ljudstva ter jim pomagati do življenja. Prav je, da kritizirate mučno razmerje med slovenskim učiteljem in raznimi režimi, ki so se pri nas v pičlih dvajsetih letih svobode menjali kakor gobe po dežju ter pribijate resnico ,kako so razni režimi bili vedno maščevalni napram tistemu delu slovenskega učiteljstva, ki ni trobilo v njih politični rog. Režimi, ki so se pri nas istovetili s pojmom »•država« in katere je moral slovenski učitelj slepo ubogati, ali pa biti pripravljen, da bo lepega dne suspendiran, so storili' slovenskemu učiteljstvu že toliko zla, da bi samo golo opisovanje krivic, ki so se prizadejale slovenskemu učiteljstvu, bilo zadostno gradivo za debelo knjigo, kakršne Slovenci še nimamo niti v domači niti v prevodni književnosti ... Tistemu delu slovenskega učiteljstva, ki je ohranilo v najtežjih časih ravno hrbtenico, je bilo trpljenje menda vselej edino plačilo, ki ga je prejema-
lo	za svoje mučeniško poslanstvo.
Res pa je tudi, da bi si razni režimi ne mogli lastiti vse moči nad preganjanimi učitelji, če bi bila učiteljska organizacija enotna in če bi med učiteljstvom samim vladalo zares tovariško razmerje, ne oziraje se na politično prepričanje in svetovni nazor posameznikov, ki sta često povod, da je učiteljstvo med seboj sprto in da si posamezniki, ki so dovolj elastični, pribore pravice, pogosto na račun drugih, dočim so ostali, ki nočejo klečeplaziti okoli mogočnikov in vaških tribunov, ne samo prezrti, ampak tudi preganjani.
Slovensko učiteljstvo je organizirano, vsaj večina. Učitelji imajo kar dve or-
ganizaciji. Imen navajati menda ni potrebno. Ena trdi, da je, »stanovska organizacija«, kakšna je druga, to pa vedo samo tisti učitelji, ki so njeni člani. Ali pa je mogoče, da so mnogi učitelji člani i prve i druge organizacije? Je mogoče! In če trdi prva organizacija, da je stanovska in da se bori za stanovske pravice slovenskega učiteljstva, potem je gotovo napačno, če ta organizacija tolerira tudi tiste učitelje, ki so člani druge organizacije. Ali ni tu poblem vseh notranjih nasprotij slovenskega učiteljstva? Ali je pravilno, da stanovska organizacija dopušča nekemu delu svojega članstva, da ima tako rekoč vedno dve železi v ognju? Na ta način se menda ne vzgaja krepost in zna-čajnost v vrstah slovenskega učiteljstva, če učiteljstvo samo trpi med seboj »dvoživke«. — Toliko mimogrede o organizaciji slovenskega učiteljstva. Kajti več ko gotovo je, da bi enotna in v svojih stremljenjih načelna organizacija lahko marsikaj storila za preganjane učitelje, če bi se tu dosegla reorganizacija. Dokler pa bo slovensko učiteljstvo slepo za takšne pojave, dotlej tudi ne more pričakovati, da bo v vsakem slučaju zaščiteno; dokler bo organizacijsko razdvojeno, dotlej je zaman vsaka borba za dosego pravic učiteljskega stanu.
Danes se mnogo piše o onem deju slovenskega učiteljstva, ki je v obmejnih in narodno mešanih krajih. Res je, kakor trdite, da se na žalost še najdejo med nam> ljudje, ki kritizirajo to delo slovenskega učiteljstva in si upajo trditi, da učiteljstvo ni storilo svoje dolžnosti. Ali pa so storili do teh učiteljev svojo dolžnost tisti režimi, ki so na take eksponirane kraje pošiljali preganjamo učiteljstvo, tega nihče ne vpraša. Sreča v nesreči je bila, da je bilo preganjano vedno le značajno in krepostno slovensko učiteljstvo, _ da _ so narodno mešani kraji dobilf učitelje, ki so tudi v poslabšanih razmerah vedno storili dolžnost do ljudstva. V spominu mi je način plačevanja službenih prejemkov, ki so jih bili deležni v prvih povojnih letih tisti učitelji, ki so službovali v obmejnih in narodno mešanih krajih in v Prekmurju. Prejemali so k redni plači še posebno nagrado. Pozneje, ko se je ta nagrada uki
Ali propada slovenska vas /
»Ne pišite toliko o kriminalu!"
Tako govore ljudje, ki vidijo vso ne-vzgojnost in neokusnost poročil o kriminalu v našem tisku. Umor, uboj, rop, vlom ... Vsaka tatvinica pride v liste, vsaka zlomljena roka. Ali je tako poročanje plodno, ali ima smisel? če bi videl v ljudeh več slabega kakor dobrega in ne Poznal vzrokov takega pisanja, bi rekel, Pa hoče tako poročanje ljudi namenoma Poneumljati, obračati njih pozornost na kroniko nesreč in kriminala in jih namenoma odvračati od perečih socialnih in Prosvetnih vprašanj.
Kdor pozna težke pogoje in razmere, v katerih je treba pisati, bo sodil drugače. Za pestro, sodobno, človeka v 20. sto-Ičlju vredno pisanje je potrebno pestro, podobno in demokratično javno življenje. Kajti pisanje mora zajemati snov iz javnega življenja, to mu mora dajati smer, aktualnost, živahnost. Kjer pa takega javnega življenja ni ali se bori za vsako najmanjšo manifestacijo svojega bednega obstoja, tam je tudi tisk boren. Treba je Še poznati ozkosrčnost našega javnega življenja, v katerem se mora težko boriti do izraza vsak kritičen pogled na svet in ki ne dovoljuje svobodne javne tribune. Podoba vsega tega so bele lise med tekstom in stolpci kriminala in nesreč...
• > ^ ir^rSkL
Podoba časa
, Pred bufetom stoji okrog šest let star dečko v kratkih irhastih hlačah in sukniiču z ze-lenirni iiašivi. Prav moško stoji, sai ima pre-pasano sabljo.
»čigav si, dečko?« ga vprašani.
»Od mama,« odgovori. Vidim, da ne zna slovensko in pričnem v nemškem jeziku.
»Kako ti je pa ime?«
»Edgar«.
»Lepo ime, Edgar! In lepo sabljo imaš.«
»Doma imam puško tudi.«
»Puško tudi? Kaj pa boš. ko boš velik?«
»Vojak bom.« — — —
Edgar je zgovoren. Pove! kakšen in čigav '’°iak bo. Vse mu je povedala mamica. Šla-Ven, pogumen, lep vojak bo Edgar.
Samo tega mu ni povedala mamica, da bo rnorcla Edgar tudi — neznani vojak. -skl.
• J
Govoriti mi je o življenjskih pogojih g‘°venskega kmečkega ljudstva, ki šteje odstotkov vsega prebivalstva na Sionskem.
Pojavi, da kmečka mladina teži v dru-?e„ Poklice, stran od zemlje, da si vedno e*je ustvarja družino, da se starostna ko se vaška mladina ženi, nagiba d°lj in bolj proti 30 in več letom, pojavi, a je na vasi vedno več vseh vrst zloči-f0v> da je ljudstvo na pol razdivjano, darnajoče nad svojim življenjem, pojavi, a vedno težje zmore za najnujnejše po-be. po drugi strani pa stremi, da bi se Jh udobneje oblačilo, ti in še mnogi dru ^Pojavi pričajo o razrvanosti razmer na
Razrvanost razmer na vasi je postala posebno občutna z nastopom zadnje Plze, ko je postalo akutno vprašanje Rdečke zadolžitve in s tem v zvezi cela kt bru£'h problemov.
. Naziranja o vaški idili so se močno Rajala, časopisje, revije in knjige ter va*ne ankete, vse to le sprožilo cel niz ali manj resneoa. boli ali mani do-°hotne?a razglabljanja o razmerah v genski vasi.
Da so razmere nezdrave! nihče resno dvomi. <;ai so tnPn očitni in iasni zna-
1	le nezdravosti. Različna -so naziranja
OŽE KERENČIČ
o	tem, v čem je bistvo tega pojava, kje tiče vzroki in podobno.
čitali smo lahko naziranja, kakor: da je ljudstvo nehalo ljubiti svojo zemljo, da hoče v druge, gosposke poklice, da vse da le na modo, se nosi bolj in bolj po mestno, da se je navzelo novodobnega duha nezadovoljnosti, sploh, da je med ljudstvo začela občutno prodirati mestna civilizacija s svojo, bistvu kmečkega ljudstva tujo nošo, navadami in oblikami življenja ter ruši stare običaje, navade, način življenja, zavest srečnega posestnika, ki je bil predan v tradicije, ko je bil brez suženjske zavesti, da gara za druge in je v kmečki družini vladala idealna delitev dela itd. Torej vzroki nezdravih razmer na vasi so v tako zvanem novodobnem duhu časa, ki je razrušil stare, lastnosti, stari način vrednotenja in vpeljal mestno civilizacijo. Razmere bodo na vasi ozdravljene, ako se vrne kmečko ljudstvo na ona pota, ki so jih hodili očetje in pradedi. Mnogi med onimi, ki vidijo tu vir vsega zla, kaj radi postavljajo mesto in vas na dva nasprotna si pola, kakor dva sovražnika, med katerima je globok prepad v vsem.
Vprašanje ie, ali je res tu bistvo in vsa vsebina problemov, ki razjedajo dandanes slovensko vas. Prepričan sem, da ne!
Bistvo je mnogo globlje, problemi so mno go zapletenejši in niso nastali v neposredni sedanjosti, temveč koreninijo globlje v predpretekli dobi'.
Beg od zemlje ni najnovejši pojav na Slovenskem. Njega začetki so v dobi, ko so se zrahljale spone fevdalizma in je ljudstvo smelo zapustiti svojega fevdnega gospodarja. V 70. letih prejšnjega stoletja so desettisoči kmečkega ljudstva pri nas zapustili vasi, pobegnili so od zemlje v mlado industrijo, ki se je začela razvijati na zgornjem štajerskem, odšli so na Westfalsko in v Ameriko ter drugam za kruhom. Ni res, da ni bila tedaj med našim ljudstvom še močna tradicija in z njo močna ljubezen do rodne grude. Vzroki, da so odhajali od kmečkega doma, so bili v tem, ker se z zemljo niso mogli preživljati, ni jih v zadostni meri redila. Znana je huda agrarna kriza, ki je nastopila v tisti dobi, ko je propadlo ogromno število prezadolženih kmečkih domov in je nastanek ter razvoj zadrug le v manjši meri koristil kmečkemu ljudstvu in to v glavnem le večjim kmetijam, dočim so male kmetije propadale kljub kmečki samoobrambi s pomočjo zadrug. Da tudi takrat slovenska vas ni imela enotne strukture ter je ljudstvo živelo v skrajno tesnih razmerah, pričajo dovoli zgovorno J. E. Kreka »črne bukve kmečkega stanu«, nastale v tisti dobi, in na statistika o zemljiškem lastništvu iz leta 1902., iz katere je razvidno, da je takrat živelo na Slovenskem 19 tisoč
nila, so	bili	v takšne kraje	poslani učitelji, ki	niso	bili	dovolj elastični režimu,
ki je bil slučajno na oblasti.
Marsikaj bi se dalo še pisaiti o zavoženih razmerah, ki so grenile življenje značajnim slovenskim učiteljem. Čas, v katerem živimo, je pač takšen, da ljudje, ki mislijo s svojimi možgani in odkrito izpovedujejo svoje prepričanje, niso zaže-ljeni, ampak da »dobro vozijo« samo tisti, ki se znajo prilagoditi danes tem, jutri onim prilikam... Vem za učitelja, ki ga je režim gmotno ubil in ga odstranil iz službe, ker je obstojala samo sumnja, da je storil malenkosten pregrešek. In to samo zato, ker ni bil pristaš režima. Vem tudi za učitelja, ki je bil pristaš režima, pa ki je v šoli otrokom razlagal stvari, zaradi katerih bi se moral citirati pred sodišče ter se tamkaj zagovarjati po zakonu o zaščiti države. On ni bil odstranjen iz službe ... Kdaj se je to zgodilo, ni važno. Važno pa je tole: ko je prvi učitelj prišel k predsedniku organizacije, katere član je bil, in zahteval, da ga organizacija vzame v zaščito, je ljubeznivi predsednik dejal: »Dragi tovariš, ničesar ne more organizacija storiti zate, ker imamo v tvojem slučaju zavezane roke ...«
—	Učitelj je	iz	orgaizacije	izstopil.
!it	I	til)	jtiii	Milili! ki
dl« i tuu'- 11 in .Vjn ?i! n	ti
i!!!ll(.», i, ■ '';M Vrui\'J .i »« n Atil,v«.;.
a j i i';U i u\ , ,
Borba slovenskega učiteljstva za dosego pravic svojega stanu in za zaščito vsakega posameznika bo uspešna samo tedaj, kadar bo slovensko učiteljstvo močno povezano med seboj in kadar bo enotno nastopalo, boreč se za vsakega svojega člana, pa četudi bi pri tem moralo izvajati konsekvence do skrajnih meja. Takšno organizacijo pa imajo danes menda samo učitelji v Franciji. Kadar bo dosežen ta cilj, takrat bo tudi delo slovenskega učiteljstva lahko beležilo še vse večje uspehe, kakor jih zaznamuje danes.
Lojze Zupanc.
Cesa naš kmet ne razume?
Danes, ko odhajajo naši prekmurski delavci na delo v tujino, se naš kmet često sprašuje — zakaj? Ali ni pri nas dovolj dela? Vinogradi so potrebni obnove, polja in sadovnjaki so zanemarjeni, ceste razdrapane itd. Ali niso ti delavci doma krvavo potrebni? Doma, v domovini ni kruha, je odgovor na tako vprašanje. Ni kruha? Ali raste kruh samo pri naših sosedih? Ali niso ravno te dežele, ki zaposlujejo naše delavce, odvisne od našega žita? Ali nima on dovolj jela in pijače, ki ne more niti vnovčiti, in to radi tega, ker ni »konsumentov«. Naš delavec ne potrebuje deviz za letovanje v tujih letoviščih, niti avtomobilov iz tujine, katere mu pa itak tujina ne nudi. Naši delavci so potrebni le kruha in skromnih oblek. Naši lepi domovini ne primanjkuje surovin za domače delo. Celo kamenja, cementa in železa je v izobilju.
Ogrinc Konrad.
Pravkar je izšla knjiga »The Selkies« (Tjulenji), lektorice angleškega jezika na ljudski univerzi, ge F. S. C o p e 1 a n a o-v e. Podnaslov knjige je The Phantasie of Narth — Fantazija severa. Avtorica je
v poetični obliki obdelala folkloro severnih otokov škotske, svoje ožje domovine.	Lid.
kmečkih družin, ki so bile brez lastne zemlje. Lastnega kuriva in gozda, ki je meril takrat vsaj toliko površino, kakor danes ni imelo več kakor tretjina (točno 37,4%) kmečkega ljudstva, istočasno pa je imelo nekaj čez petsto (567) veleposestnikov več zemlje, kakor približno sto tisoč kmečkih družin, to je skoraj tri četrtine vsega kmečkega ljudstva, a isti veleposestniki so imeli kar eno tretjino vsega gozda.
Ob vsem tem je jasno, kje je bil glavni vzrok begu od zemlje. Fevdalna veleposest do tedaj in tudi do danes ni razpadla, omejila se je nekoliko, zaživela je napol po novih oblikah liberalizma, odnosno kapitalizma, tako, da na vasi vladajo še vedno na pol fevdalni odnosi. Prehod od fevdalizma v liberalizem se pri nas in kakor sploh v srednji Evropi, ni izvršil v taki ostrini kot n. pr. v zapadni Evropi. Fevdalna gospoda in meščanstvo nista nikoli prešla v oster in odločilen konflikt, kjer bi se fevdalizem zrušil, temveč si je oboja gospoda razdelila interesne sfere, zakaj revolucionarna doba 1848 leta je nastopila pri nas sorazmerno jako pozno, in je bilo za fevdalno kakor meščansko gospodo revolucionarno gibanje pogubno, ker se je ljudstvo že močno dramilo.
Položaj slovenskega kmečkega ljudstva na prehodu v 20. stoletje je bil skrajno neugoden. Možje in mladina so se v veliki množini izseljevali, šli so za kruhom, da rešijd zadolžene domačije popolnega pro~
Gospodarstvo
Bodočnost poljedelstva
če bi danes prišel kdo na vas in zače kmetom govoriti, naj si pomagajo na ta način, da združijo svoja posestva v kolektiv in začno skupno na zadružni način obdelovati polja, ne bi nihče teh besed jemal za resno in nihče ne bi verjel, da s je na ta način mogoče zboljšati položaj Če bi se tak kolektiv kje napravil, bi v današnjih razmerah skoro gotovo propadel. Vendar pa na drugi strani slišimo o velikih uspehih, ki jih je kolektivizacija prinesla kmetom.
Kako se da to razlagati? V tem slučaju imajo oboji prav: oni, ki se sklicujejo na uspehe kolektivizacije drugod in oni, ki govorijo, da je kolektivizacija pri nas nemogoča in škodljiva. To je odvisno samo od gospodarskega sistema, ki vlada tu ali tam.
Vzemimo podoben primer. Danes se veliko govori o načrtnem gospodarstvu, o ruskih petletkah, nemški štiriletki in podobno. Ne more se govoriti o prednosti ali pa škodljivosti gospodarstva kot takega brez ozira na to, v kakšnem gospodarskem sistemu se izvaja. Podobno je tudi s kolektivizacijo, oziroma z uvedbo veleobrata v kmetijstvo. Lahko je to koristno za kmeta, lahko je pa tudi škodljivo. Odvisno je samo od tega, ali ima delovno ljudstvo oblast ali je nima.
čisto gotovo je, da se z uvedbo veleobrata (kolektiva) v kmetijstvo in z zadružnim (strojnim) obdelovanjem zemlje in predelovanjem pridelkov zelo poceni pridelovanje in poveča plodonosnost kmetijstva. Srečni so ljudje tam, kjer se lahko okoristijo s tem. Vedeti pa moramo, da stoji pri nas uvedbi vsega tega na poti tisoč ovir, ki našemu kmetu čisto onemogočajo, da bi si s tem pomagal.
Ne smemo pozabiti, da to precej stane, če bi hotela danes neka vas ali skupina vasi vpeljati kolektivno obdelovanje zemlje in pridelovanje pridelkov na zadružni podlagi z vsemi modernimi stroji in drugimi pripomočki, bi morala vložiti v to toliko denarja kot so vredna vsa njena posestva. Kje pa ima naš kmet danes .denar? Saj mu davkf in visoke cene tovarniških izdelkov često poberejo zadnji dinar iz žepa. Ali se naj zadolži, da mu
potem banke poberejo še to kar ima?
Danes pač napreduje v kmetijstvu samo oni, ki ima sredstva in njegovo napredovanje gre navadno v škodo ostalim siromašnim kmetom, ki mu ne morejo konkurirati na trgu s svojimi slabimi pridelki. — ■
Pa recimo, da bi slovenski kmetje danes na nekak način le uspeli, da uvedejo zadružno obdelovanje zemlje in tako pocenijo proizvodnjo, povečajo plodonosnost poljedelstva, vendar je še zmeraj tu vprašanje, ali bi oni tudi sami uživali te povečane plodove svojega dela. Saj nimajo danes nobene oblasti v svojih rokah in nimajo vpliva na določanje davkov in cen. Ali jim ne bi v tem slučaju oni, ki imajo oblast, naložili še večje davke, še bolj poslabšali cene in tako pobrali, vse plodove njihovega skupnega dela. Skupno obdelovanje zemlje bi v tem slučaju prineslo korist, pa ne kmečkemu ljudstvu, ampak njihovim izkoriščevalcem.
Temeljno in najvažnejše vprašanje, ki danes zanima vsakega kmeta, je v tem, kako se osvoboditi brezobzirnega izkoriščanja, ki danes dela iz kmeta samo delovno živino in ga spravlja na beraško palico.
Danes kmet zahteva, da se znižajo ali odipravijo preveliki davki, razne druge dajatve, doklade, takse, oderuške kartelske cene, monopoli in carine ali kakor se že imenujejo vsi ti načini izkoriščanja delovnega ljudstva. Kmečko liudstvo danes zahteva popolno ograrno reformo, da postane vsa zemlja last tistega, ki jo obdeluje.
Kadar bo tudi delovno ljudstvo lahko samo odločalo, bo kmet pač lahko šel brez ovir po najbližji Doti, ki ga bo peljala do blagostanja. Takrat si bo lahko po svoji volji izbiral načine boljšega In naprednejšega gospodarstva na podlagi skupnih, zadružnih oblih. Takrat bo imel za to na razpolago potrebna sredstva in se mu tudi ne bo treba bati, da mu bo kdo odvzel plodove nie^ovega dela. To, kar mu danes samo kaže pot iz mraka, bo takrat postalo stvarnost.
P. Klepec.
Gospodarska vzgoja našega naroda
Resnica je, da smo Slovenci društveno zelo razgibani in . da imamo brez števila prosvetnih in sličnih društev, v katerih se dostikrat igramo »prosveto«. V naših malih mestih in trgih se vrše včasih nezaslišane prosvetne akcije in celo v globokem podeželju se vrše »boji« in »borbe« za »ideje« in prosvetna »načela«, a sve-tovno-nazorne razprtije se obravnavajo marsikje celo z noži. Toliko je te »prosvete«, da dostikrat gleda slovenski človek iz nje kakor pšenična bilka iz ljulike, da ne navedemo kakšnega še bolj ceki-nastega primera. Ako pa tudi naša pro-svetljenost vsemu temu delu odgovarja, pa je drugo vprašanje. Gotovo je, da prosveta ni sama sebi namen, temveč da zasledujemo z njo druge, višje, recimo gospodarske cilje. Oziroma vsaj morali bi jih takšne zasledovati. A kako pravi življenje? Življenje pravi čisto preprosto in resnično, da nimamo Slovenci bogvedi
kakšne gospodarske vzgoje in da nas. na-briše vsak »fičfirie« že kar takole mimogrede s površno sladko besedo. Kaj pomaga, če stoji sredi fare še tako imeniten prosvetni ali sokolski dom, ko pa iz leta v leto zahajajo vanj sami šibki ljudje, ki s svojo šibkostjo, ki je večino-|ma tudi gospodarskega značaja, bogatijo druge, v prvi vrsti narodne odpadnike in slične individue. Kdo je skozi dvajset let redil narodne odpadnike, da so v eni [najusodnejših ur začeli kazati roge ka-
i	kor da smo mi, slovenski kmetje in delavci in drugi poklici, njihovi hlapčki? Ja-'sno, da slovenski preprosti človek, ki je, dasi neizmerno »prosvetljevan« in »vzgo-jevan« v teh pisanih društvih in družbah gospodarsko neizmerno slabo zaveden, da ne zna pomagati niti sebi, niti svojemu bratu. Ali ni značilno, da niti eno slovensko društvo nima v svojem »programu« gospodarske vzgoje svojega članstva?
pada s prisluženimi kronami, ali pa da se nikoli ne vrnejo. Tisoči se tudi res niso vrnili, širom sveta je raztresen naš živelj.
Tik pred svetovno vojno je bila slovenska vas v celoti prezadolžena. V 2, 3 letih bi nastopila huda agrarna kriza, zrušili bi se novi tisoči kmečkih domov Vojna je prinesla kmetijam toliko olajšanja, ker je postala prehrana zelo draga, cene pridelkom so narasle silno v primeri s protivrednostjo denarja. Vse to je še stopnjevalo razvrednotenje valute koncem vojne in je omogočilo večini zar'*M-ženega ljudstva, da se je razdolžilo. V ljudstvu pa je to dogajanje sprožilo mno go špekulativnega mišljenja, tudi več samozavesti, odločnosti, da se raztrgajo zadnje spone fevdalizma. Tako zvana agrarna reforma, katere zamisel je bila živa in odločna po načelih: »Zemljo tistim, ki jo obdelujejo«, ni bila izvedena. Pri onih, ki so jo obljubljali, so bili v ospredju interesi, da se otrese slovenska družba tujca veleposestnika, interesi kmečkega ljudstva, ki je hotelo vso veleposestniško zemljo, niso bili upoštevani. Končni efekt te in take reforme je bil ničev. Kmečke ljudstvo ni prejelo skoraj ničesar, ali pa pod čisto neugodnimi pogoji, in veleposesti še vedno pripada mnogo zemlje, večina kmečkega ljudstva pa trpi na pomanjkanju iste. Da je vprašanje zemljiške lastnine silno pereče, je deloma razvidno iz uradne statistike iz leta 1931., objavljene letos. Nai navedemo le nekaj ugotovitev
na osnovi objavljenih podatkov.
Med približno 155 tisoči onih, ki imajo zemljo, ne oziraje se na to, ali jo sami obdelujejo, ali pa rabijo tujo delovno moč (vsa veleposestva in pa vsi oni zemljiški gospodarji, ki so drugih, bolj ali manj gosposkih poklicev), jih je tri četrtine takih, čigar zemlj. gosp. merijo manj kakor 10 ha, odnosno ena petina vseh nima več kakor po 1 ha. Na drugi strani pa vidimo, da je na Slovenskem 485 zemljiških lastnikov, ki imajo vsak po več kakor 100 ha. Zemljiška gospodarstva nad 100 ha v alpskem območju (in sem spada Slovenija) štejemo med veleposest.
Toda poglejmo, koliko zemlje imajo posamezne skupine. Samo nekaj primerov:	,
485 velikih posestev nad 100 ha ima toliko zemlje, kakor vsi skupaj z velikostjo do 5 ha, torej približno 89 tisoč družin. Dočim je v številu razmerje kakor 3:574, je razmerje v lastnini kakor 1:1. To razmerje je silno zgovorno. 3 promili ljudi imajo prav toliko zemlje kakor skoro 600 promilov, in imajo eno tretjino (30,6%) vsega gozda na Slovenskem, dočim 18 tisoč kmečkih družin sploh nima' gozda niti za kurjavo in dočim približno 100 tisoč družin z velikostjo do 10 ha ima le petino vsega gozda.
To je samo površna statistična ilustracija, v podrobnosti se na tem mestu ne moremo spuščati, a že to je dovoli zgovorno, da prikaže, kako so v zemljiško-lastninskih odnosih na Slovenskem zelo
v
Sušmarsfvo
Dva činitelja sta odločilno vplivala, da se je še bolj razširilo šušmarstvo pri nekaterih obrtih na deželi:
1. Previsoko obdavčenje kmetskega t. j. malega obrtnika;
2. obrtni zakon iz leta 1931.
Kmetski obrtnik je bil v sorazmerju z
drugimi pridobitnimi stanovi preobčutno obremenjen z javnimi dajatvami, kar je končno tudi uvidela vrhovna državna finančna uprava, in je radi tega pred leti uvedla pavšalno obdavčenje malega obrtnika; toda tudi ta delna olajšava ni zadovoljila lastnikov rokodelskih obrtov.
Novi obrtni zakon iz leta 1931. pa je povečal pogoje za pridobitev obrtne pravice in tako odvzel marsikateremu rokodelskemu pomočniku pogum, da bi napravil mojstrski izpit; ker ve, da lahko tudi šušmari brez večjih zaprek.
Obrti, kjer je šušmarstvo najbolj razvito so: krojaška, čevljarska, sedlarska, šiviljska, kolarska, mizarska, sodarsKa itd. Tudi zidarska in tesarska dela se izvršujejo na deželi mnogokrat brez obrtne pravice. Ker pa je pridobitev koncesij za omenjeni dve obrti izredno težka in ker je na deželi prav malo tesarskih in zidarskih mojstrov, radi tega se n. pr. od kmeta ne more zahtevati, da bi naročil mojstra za vsako manjšo ali tudi srednje večje delo, ker to povzroča precejšnje povišanje stroškov opravila. Gmotni položaj ljudstva na deželi pa je dovolj znanjn zahteva od vsakega gospodarja največio štedljivost. Značaj šušmarstva v tesarski in zidarski obrti je radi tega nekoliko raz ličen od splošnega šušmarstva.
Rokodelska obrt se vrši na deželi na tri načine:
1. na podlagi pravilnega oblastnega dovoljenja;
2. po obrtnikih, ki so imeli obrtno pravico, pa so jo vrnili upravnemu oblastvu, radi prevelikega obdavčenja in nejevolje nad šušmarji;
3. po šušmarjih, ki so najštevilnejši in ki se rekrutirajo iz brezposelnih rokodelskih pomočnikov ali pa tudi iz učencev, ki niti svoje učne dobe niso dovršili.
Razumljivo je, da s tem stanjem ne mo rejo biti zadovoljni pravi obrtniki, ki redno plačujejo davke. Nekateri izmed njih se poslužujejo pravice ovadbe, ki povzroča zasliševanja na občini, pri orožnikih in včasih tudi na okrajnem glavarstvu; naznanjeni šušmarji so sicer kaznovani, toda kazen jih ne ovira, da ne bi dela nadaljevali.
1. Radi zelo razširjenega šušmarstva pa je tudi zelo oškodovana država, ki je prikrajšana na davkih; izrečene in izterjane kazni pa ne dosežejo vsote, ki bi bila zbrana, ako bi se našel način pravilne rešitve gornjega vprašanja.
2. Ako bi hotela danes oblast uničiti šuš marstvo, bi morala uvesti kontnlne organe, ki bi imeli veliko opravila, končni njihov uspeh pa ne bi bil zadovoljiv.
3. Po vsem opisanem spoznamo, da vladajo pri nekaterih rokodelskih obri>h skrajno nezdrave razmere, ki zahtevajo ureditve, katera je v interesu obrtništva in države.
Navajam dva predpogoja, da s* šušmarstvo omeji ali celo odpravi:
Geslo »Svoji k svojim!« se uporablja včasih le na veselicah, — ob polnočni veseli uri — a kar tiče narodne zavesti, še včasih gospodarsko dobro situiran »Slove-
ugodni pogoji za propadanje slovenske vasi.
To pa ni edino.
Ako zasledujemo notranje odnose v kmečkem gospodarstvu od polpretekle dobe dalje, vidimo značilne pojave. Prvič to, da je kmečko gospodarstvo z razvojem industrije in velike obrti postajalo vedno manj notranje zaključeno. Izaelo-vanje orodja, ki je potrebno pri obdelovanju zemlje je prešlo bolj in bolj iz rok vaškega obrtnika odnosno kmeta samega, v velike delavnice, v tovarne, enostavno zato, ker si vsak ni mogel več sam izdelati potrebnega in je dobil iz tovarne boljši in deloma cenejši izdelek. Za nakup je rabil denar. Podobno je bilo z izdelovanjem blaga za oblačilo. Ni se mu splačalo samemu izdelovati, ko je boljše mogel kupiti. Denar pa je rabil tudi za razne javne dajatve. Odkod dobiti denar? Prodati je moral svoje pridelke. Tako je kmečko ljudstvo moralo pridelovati razen za domače potrebe tudi za prodajo, za trg. S tehničnim napredkom vzporedno je rasla tudi povezanost kmečkega ljudstva s trgom, kamor je prodajal svoje pridelke in kjer je kupil, česar ni imel, a je rabil. Ta sozavisnost je postajala vedno večja.
Ako se ozremo na razmere v slovenski vasi s tega vidika v današnjem času razvoja, opazimo v kmečkem gospodarstvu dvoje teženj: na eni strani za notranjo zakliučenostjo, ko hoče vsa živila, ki jih druiiina rabi za lastno prehrano, pride-
1. pravilno obdavčenje malega obnci* ka;
2. omiljenje paragrafov zakona o roko-* delskih obrtih, ki se nanašajo na prido* bitev obrtne pravice in zmanjšanje stroškov pridobitve (mojstrski izpit, obrtno združenje, upravno oblastvo!).
Prepričan sem, da bodo potem nastopile ugodnejše razmere za vse manjše obrtništvo in tudi za davčno oblast.
S tem pa bo tudi dana pravična podlaga, da se šušmarja prisili k vršenju rokodelske obrti le z oblastno dovoljeno obrtno pravico.
Na približno navedeni način naj bi se čimprej rešilo to vprašanje, ki danes povzroča mnogo dela upravnim oblastem, ra * burja obrtnike in še poslabšuje razmerje na deželi i z gospodarskega, socialnega i® tudi moralnega ozira.
Kreft Vladimir
Laško pivo in boj za njegovo posest
Članek uglednega gospodarskega strokovnjaka, ravnatelja Andreja Žmavca, v zadnji »Edinosti« pod naslovom »Slovenski gostilničar in laško pivo« je povzročil med čitatelji »Edinosti« veliko pozornost. Vsa slovenska javnost že od nove-
§a leta sem budno zasleduje gigantsko orbo za posest našega dobrega, t. j-laškega piva, katerega smatra tudi slovenski človek v podeželju kot nekaj svojega, ki pa bi ga srčno rada zajela s ši' roko zajemalko neka druga družba sebi v korist. Ob raznih velikih pismih smo za" čutili, kako je treba znati podirati neko našo, iz slovenskih žuljev nastalo pod' jetje, in menda ga ni Slovenca, ki ga ne bi vse skupaj opravičeno začudilo. Affl" pak takšno je pač življenje in tu smo imeJ
li	priliko zopet videti, da je t.ežko sloven' skemu podjetju ostati brez težav pri živ* ljenju, če ne najde opore v sebi. Ko je že ob pričetku obratovanja navadno še dolgih nevšečnosti zadosti, se rada pridružijo polena, kakršna je slovensko občinstvo imelo priliko gledati ob zadnji borbi i« ob kateri si je pač vsakdo ustvaril svojo sodbo.
čisto pravilno trdi 2mavc v svojem članku, da »obramba gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem je naša narodna zadeva«. če natančno premislimo, je ma-lokatera industrija na slovenskih tleh naša narodna last in so slovenski gostilničar ji, v kolikor so soudeleženi na razvoju slovenskega pivovarnarstva, pravcati slovenski gospodarski pionirji. In z njimi vsi drugi Slovenci, ki imajo gospodarske zmožnosti in so dali snujočemu se slovenskemu podjetju moralno oporo, ki pa bo vidna v bodoči sezoni predvsem tudi po tem, da bodo Slovenci, držeč se na-rodno-obrambnega gesla »Svoji k svojim!« pili razen drugega tudi dobro la-ško pivo. Ne da bi nas kdo natolcevali da »delamo reklamo«, moramo poudariti, da le v celotni slogi Slovencev moremo gledati v našo boljšo bodočnost, pa najsi •gre ta sloga od čisto kulturnih potreb do zadnje kaplje slovenskega, s slovenskim' žrtvami ustvarjenega piva!
P-
nec« rad pokaže v družbi narodnega odpadnika ali odpadnico, da »zna« še kaj več ko hruške peči, t. j. njihov'jezik
a P-
lati doma. Silno razdrobljene parcele njiv> sadovnjakov, travnikov, gozdov, ki obdajajo kmečke domove, vasi, so še bolj razdrobljene in zasejane z vsemi vrstam* pridelkov, ne oziraje se na to, da za uspevanje mnogih kultur ta zemlja splon ni prikladna. To je zato, ker naš kmet hoče vse vrste zemljiških pridelkov, W jih rabi, pridelati doma.
Ta parcelna razdrobljenost in mnog0' vrstnost pridelkov ustvarja slovensko X>°' krajino tako slikovito in očem silno pr1' jetno, toda malo je onih občudovalcev te lepote, ki občutijo, da je za vso to pestrostjo skrito akutno pereče vprašanje možnosti življenja, ki so dane našemu kmečkemu ljudstvu.
Vidimo torej težnje po čim večji zadostitvi potrebam kmečkega doma. Vzp°' redno s temi težnjami pa gredo težnje* čim več prodati. Vse istočasno in v okv;-ru istega gospodarstva. Oboje je v bistvenem nasprotju.
Dokler je bilo kmečko gospodarstv bolj v sebi zaključeno in v kolikor ni bil v taki meri vezano na prodajo pridelkov, ni bilo toliko zavisno od razmer >zve[| svojega območja. Vprašanje, ali se to a^ ono izplača pridelovati, ni bilo tako važno, ni razjedalo kmeta in se je jal1l{ predal tradiciji, da je delal kakor nie*?°, oče in ded- V tem je jedro patrijarha-nosti v kmečkem gospodarstvu, knietov tradicionalnosti, predanosti v izroči!n > vse to najde v oni dobi svo>n opravičenost.	(Dalie sledi-
Pelo
Seglrane agrarne banke
Ta banka je bila ustanovljena v času, ko je začel pri nas centralizem brezobzirno paševati. Njena naloga je bila, rešiti kmeta dolgov in tkzv. zelenaških (oderuških) kreditov. Banka je bila ustanovljena kot priviligirana delniška družba, _s kapitalom 689 milijonov dinarjev. Deleže šo vpisali:	država (120 milijonov din),
Državna hipotekarna banka (20), Poštna hranilnica (30), Narodna banka (20), drž. Uradniki (60) in privatni delničarji — denarni zavodi, zadruge ter zasebniki (439 mil. din). Tako vidimo, da je bil zbran kapital za to banko iz cele Jugoslavije, kajti novi denarni zavod je biljistanov-ijen za celotno področje naše države.
Zanimivo je pregledati, kako sta urejena vodstvo in uprava te banke. Po podatkih iz leta 1937. so bili med 15 upravnimi člani 3 Hrvati in 1 Slovenec. Predsednik banke je Srb, vsi vodilni uradniki pa so z njim v sorodstvu. V nadzornem odboru je med 7 člani 5 Srbov in 1 Hrvat. -Srbi pa so tudi vsi direktorji, inšpektorji 'ter vladni komisar. Dne 15. aprila 1937 je imela banka 353 uradnikov. Od teh je Silo 297 Srbov, 17 Rusov, 15 Hrvatov in H Slovencev.
Privilegirana agrarna banka je razdelila precej kreditov. Kako so bili ti krediti enakomerno razdeljeni po raznih pokrajinah nam nailepše* prikazuje sledeča slika iz leta 1937.:
Slovenija	7>2
milijonov din Hrvatska Slavon. in Dalm. 146,8 Vojvodina s Sremom	387,4
Bosna in Hercegovina	131,5
Srbija in Crna gora	544,0
Kulturna
0,6
%
12.2
32.2 11,0
45.3
Slovenski kmet in knjiga
Skupaj 1217,0	100,0
Pesem centralizma je torej tudi tukaj prav močna. V čigavo škodo, o tem ni nobenega dvoma. Slovenci bi bili prokle-to potrebnih kreditov, da bi vsaj v obmejnih krajih ne prehajala naša zemlja v tujo last.	Er.
Prodajna zadruga za poljske pridelke
V ponedeljek je bil ustanovni občni zbor Osrednje blagovne zadruge, ki naj skrbi za prodajo kmetskih pridelkov, v prvi vrsti sadja in živine. Ta Osrednja blagovna zadruga bo v glavnem kupovala pridelke članov, ki ji pripadajo v eni ali drugi obliki, jih po možnosti uskladiščila, kolikor ji bo to mogoče, dokler se ne uredi zadeva z zadružnim skladiščem., ki je tudi že projektirano. Zadruga bo pri •telke prodala takrat, ko bo ugodna cena in tia, kjer se dosežejo boljši prodajni Pogoji.
Ustanovni občni zbor Osrednje blagovne zadruge je sklicala banska uprava, ki so ga zastopali visoki uradniki njenega kmetijskega oddelka. Navzoč je bil tudi minister Snoj, ki je podrobno razlozil pomen in cilj ete ustanove, ki naj izpolni občutno vrzel v našem zadružništvu. Navzoči so bili nadalje predstavniki Kmetijske zbornice, Kmetijske družbe, Gospodarske zveze, Zveze slovenskih zadrug itd. Doslej je, kakor smo izvedeli, pristopilo k novi ustanovi že 15 zadrug in organizacij, računajo pa, da jih bo kmalu veliko več. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Špindler, v odboru je med drugimi tudi minister Snoj, ki je obljubil izposlovati primerno podporo vlade. Ustanovnemu občnemu zboru Je pri-sostvoval tudi visok uradnik ministrstva za poljedelstvo. Kakor se čuje, bo zadruga najela primerno posojilo, baje tri milijone dinarjev, ki naj služijo kot obratna glavnica.
če bodo v vodstvu zadruge izkušeni za drugarji, ki bodo daleč od dnevne politike, lahko zadruga kmetom v vsakem pogledu mnogo koristi
KULTURNE VESTI
»Ali propada slovenska vas?« je naslov idavanju, ki ga je imel slovenski pisa-j in publicist Jože Kerenčič 2. maja 38 v mariborski Ljudski univerzi. Ke-nčič je napisal o tem in o podobnih rašanjih že več razprav, ki so vzbudile liko pozornost. S tem, da objavljamo predavanje, smo gotovo ugodili velike-,i številu naših čitateljev, ki se zavedajo vljenjskega pomena teh vprašanj za »venski narod.
»Mamica moja je strašno bogata«. Pri-diteljem materinskih Proslav’ k popra' jejo po skladbi gornjega nas'°™. inčičevo besedilo, sporoča podpisam
m potom (ker ne morem pismemo vsem
[govoriti), da mi je to delce .
!o docela pošlo, zato — zal ne mo
m nikomur več ž njim Postreči.
šču ob Dravi, 10. maja 1939, Ant-jvosi.
SKRBI ZA »EDINOST«’
Tisti stari pregovor:	»Povej	mi)	kaj
čitaš in povem ti, kdo si!« je že več ali manj izgubil na svojem prizvoku. Današnji človek čita rad vsevprek, kar dobi v roke. Nikakor ni potrebno, da bi vedno čital samo knjige, ki propagirajo določen svetovni nazor. Dober čitatelj, ki misli s svojimi možgani, bo čital sem in tja tudi knjige, katere izdajajo ljudje,_ ki so s svojim mišljenjem v opreki z njegovo miselnostjo. če je dovolj razsoden, bo sam izluščil jedro, ki' ga knjiga vsebuje, se bo sam prikopal do resnice, ki je končni smoter vsake zares dobre knjige.
Glede izbire knjig se je v preteklosti in se še danes bojuje med slovenskim ljudstvom tih, prikrit boj. V ta boj so posegli ne samo založniki, ampak tudi ljudje, ki so bili poslani na naše podeželje izvrševat svoje poslanstvo. Tu mislim predvsem na vpliv cerkve in šole. Duhovščina in učiteljstvo sta čestokrat krepko posegla s svojimi nasveti ali odsveti v življenje slovenskega kmeta, boreč se za miselnost slovenkega podeželja, ki jo je v tihih zimskih večerih oblikovala slovenska knjiga. Nikakor ne mislim tu na tiste boje, ki so se, žal, često zaostrili celo na prižnicah, kadar je ta ali oni duhovnik v svoji dušebrižniški vnemi agresivno nastopal proti »kvarnim« vplivom časopisja in knjig, ki niso izšle v »katoliških« tiskarnah... Pri splošnem napredku slovenskega naroda in v zvezi s porastom kulturnih prilik, se je tudi pri podobnih slučajih pričelo svitati slovenskemu kmetu, ko je spoznal, da so podobni posežki v njegovo miselnost bili le bolj propagandnega kakor kulturno-boj-.^ega značaja.
Dobra knjiga se sama hvali! če dobi naš podeželski človek v roke knjigo, katera opisuje dogodke, ki so zrcalo njegovega trpljenja in v kateri zasledi težnjo pisatelja, pomagati našemu malemu človeku, jo bo rad čital in se bo malo menil za vse sodbe, ki jih o tej knjigi izrekajo ljudje, ki so se s svojim gosposkim načinom življenja že davno odtujili zemlji in trpljenju, ki ga zahteva kultiviranje domače grude. Dobra knjiga je delovnemu človeku prijateljica in tolažnica; je posoda, do roba napolnjena čustev, k! se porajajo v duši trpečega človeštva. Lepa knjiga vrne človeku vero v življenje, če e že obupaval nad pravico tega sveta. Knjiga uči kmeta opazovati življenje od blizu, mu plemeniti čustva in mišljenje in ga pogosto tudi krepi v narodnostnem duhu. Po številu knjig se meri splošna kultura nekega naroda. Slovenski narod vprav zaradi marljivosti slovenskega kmeta in njegovega zgodnjega prebujenja v tem pogledu na dostojni višini; v nemali meri je prav zasluga slovenskega kmeta, da je naša knjižna produkcija v poslednjih letih na zavidljivi višini.
Odveč bi bilo poudarjati pomen dobrih strokovnih knjig za gospodarsko izobrazbo našega kmeta. Tega dejstva se dobro zavedajo tudi naše ljudske knjižnice, ki joleg leposlovnih knjig izdajajo tudi knjige s praktično vrednostjo, se mnogo bolj kot strokovni knjigi, spisani v lahkem, poljudnem tonu, pa gre hvala leooslovni knjigi, ki preprostega čitatelja duhovno oblikuje ter izobražuje. Leto 1836. je važen mejnik v kulturi slovenskega naroda: odkar je pisatelj Janez Cigler podaril slovenskemu kmetu prvo ljudsko povest »Sreča v nesreči«, so se vsi slovenski pisatelji več ali manj prizadevali, da bi se s krepko ljudsko povestjo približali našemu kmetu, žal, je ljudska povest pri gotovih založnicah še danes premalo cenjena, dasi je po drugi strani resnica, da je v dobrih sto letih slovenski kmet oblikoval svojo miselnost večinoma ob či-tanju ljudskih povesti. Dela Josipa Jurčiča, Janeza Trdine, Mencingerja :n pa Frana Levstika so še danes duševna hrana širokim množicm naših malih ljudi, da ne omenjam tu še prizadevanja mlajših slovenskih pisateljev, ki so s svojimi .socialnimi ljudskimi povestmi, zajetimi iz življenja Haloz, Ptujskega polja in Slovenskih goric ter Prekmurja udarili pečat opljuvanemu in po krivici preganjanemu življenju sproletariziranega slovenskega kmečkega kolektiva ter ustvarili slovenskemu kmetu brevir življenja. Ne samo to, ob čitanju teh knjig se je ljudstvo pričelo zavedati svojih prane, ki so jih v preteklosti (in jih ponekod še) nasilno gazili ljudje, ki z našim narodom niso nikoli imeli ničesar drugega skupnega, kakor da so ga pehali v podrejeno hlapčevstvo.
mi, cepci in vilami, tisti kmetje, ki so obešali valpte in gnali graščake pred plug, so bili nemanjši delavci na polju slovenske kulture kot Trubar in Dalmatin.«
Trubar in Dalmatin sta bila početnika slovenske književnosti, sta bila prva, ki
sta prižgala slovenskemu kmečkemu ljudstvu luč spoznanja. Ali ni v teh besedah katere je izrekel Ivan Cankar, izražen že tudi usodni pomen neločljive zveze med slovenskim kmetom in slovensko knjigo?
Dokler bo ta zveza trdna, dokler je ne bodo porušili ljudje, ki so svoje življenje posvetili duhovnemu zasužnjenju naše vasi, dotlej bo slovenski kmet živel na svoji zemlji, trpel za svoj obraz in s knjigo resnice in pravice v roki bil boj za lepše življenje, kakršno mu je odmerjeno danes.	L.	Z.
PREJELI SMO
Ljubljanski Zvon (št. 3-4)
Zadnja dvojna številka Ljubljanskega zvona prinaša tudi tokrat mnogo pesniškega gradiva. Na uvodnem mestu je Klopčičeva pesem o Krištofu Kolumbu Indije Koromandije z že neobičajno optimističnim koncem:
Hvalnice torej viharjem prepevajte
jadro jih naše veselo lovi.
Ne omedlevajte, morja preštevajte,
ker za devetim deveta dežela leži!
V današnjo strahotno aktualnost sega Voduškova pesem »Zračni napad«. — O Ledi novih »Blaznih verzih« smo še pred nedavnim na tem mestu pisali, ko smo poročali o recitacijskem večeru v Mariboru. — Nekaj lepih ševcenko-v i h pesmi je prevel ob pesnikovi stopet-indvajsetletnici France Bezlaj, ki je prispeval tudi kratek informativen članek. Prav tako je prevod tudi Brechtova »Nemška pesem« (prev. B. Rihteršič). —-Polna fine ironije je R e v a j e v a pravljica »Slaniki«. — Juš K o z a k je prispeval dva živa portreta, polna duhovitih refleksij: »Gledališka garderoba« in »V ateljeju« (Ob Jakopičevi sedemdesetletnici). Daljši tekst, ki se bo še nadaljeval je š i f r e r j e v a »Mladost na vasi«. O restavracijski cenzuri razpravlja France Kidrič. — Borko pa prispeva prevod š a 1 d o v e študije o Dostojevskem. — O Vebrovi knjigi »Nacionalizem in krščanstvo« razpravlja in polemizira F. Kleinu c (»Stvarni čut in nacionalizem«). Tone šifrer se v svojem eseju »Ob Miheličevih slikah« poleg drugega dotakne tudi problema slovenske kulturne province. — B. K r e f t je pričel menda bolj na široko zasnovano študijo o Miroslavu Krleži. Zanimive so vrstice, ki jih je posvetil Oton Berk op e c odmevom preteklega leta v češki zemlji (»Najnovejše češke pesniške zbirke«). — Dogodke v Slovaški komentira Kreftova razprava »Slovaške pisanice« — prva objektivna slika slovaškega vprašanja v slovenščini, ki vsekakor zasluži, da se posebno v današnjem času z njo seznani vsak politično količkaj razgleden Slovenec. Ob koncu zvezka so razprave: Dobi d a o razstavi osnutkov za zgodovinske slike, Guli če v a: »Ob razstavi Pol stoletja hrvatske umetnosti«, polemika med Pavšičem in Pahorjem: »Marginalije o kritiki« in ocene o Kerenčičevih Zemljiških odnosih, o Socialnih oroblemih slovenske vasi (11 e š i č), o Kidričevi Zgodovini slovenskega slovstva (Ocvirk), o Kresalovem študentu Štefanu ("Pavšič), o IV. zv. Župančičevih del (Budal), o publikaciiah Cankarjeve družbe (P a v š i č in J. K o z a k) ter nekaj drobiža.
Sodobnost (št. 5)
Majska številka »Sodobnosti« prinaša mnogo pomembnih prispevkov izpod peresa naših znanih kulturnih delavcev. Na uvodnem mestu je nad vse zanimiva razprava Adolfa Vogelnika »Usodnost gos-spodarskega razvoja povojne Nemčije«, ki nam na podlagi konkretnih dejstev predstavlja načela in gibala nemškega go spodarstva, ki jo bo vsak izmed nas bral z veliko pozornostjo, saj so pojmi o tem vprašanju danes posebno zmedeni. Igo Gruden objavlja »Pisma natakarice Pepce«, ciklus pesmi, ki so polne neke_ otožnosti. »O pogojih za napredek naše poljedelske proizvodnje« razpravlja naš znani gospodarski strokovnjak I. Bratko in kritično premotriva nekatere načrte za dvig poljedelske proizvodnje. »Tesnobna pomlad« je pesem Igo Grudna, ki posega v bridko sodobnost. Miško Kranjec nadaljuje svojo »Pot med blažene«. Ferdo Kozak pa objavlja pesem »Tovarišem iz strelskih jarkov«. Zelo zanimiva je tudi sodobna sociološka študija »Družba in narodnost«, ki jo je napisal Cene Logar, študija se bo nadaljevala. Sodobni politični položaj v Evropi označujeta razpravi »Pol leta pozneje« (Albert Kos) in »Brez varnostnih temeljev« (Vlado Vodopivec). Kritike knjig Mohorjeve družbe (Milan šega), Boršnikove inavgural-ne disertacije o Aškerčevi socialni miselnosti in socialni pesmi (K. Bučar), nekaj misli k Grebenčevi mapi »Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih« (Marjan Mušič), polemika z Grafenauer-jevimi »Mislimi o fašizmu (Lev Modic) Glose k kritikam Cankarjevih »Hlapcev« (Drago šega) in nekaj citatov iz novega Meyerjevega leksikona o objektivnih in subjektivnih kriterijih za določanje ^narodnosti zaključujejo številko. Priložena je reprodukcija Maksima Sedeja »Soba«.
Koncert slovenske preporodne pesmi v Mariboru
V soboto bodo nastopili v Mariboru ljubljanski akademiki s koncertom tistih pesmi, ob katerih so se ogrevali in navduševali že naši očetje in dedje. APZ, ki že dolgo let sistematično obdeluje slovensko narodno pa tudi umetno pesem, je s posrečenim izborom preporodnih pesmi, ki so nastale iz podobnega razpoloženja, kakor nas druži danes, oživil nekaj lepih poglavij naše tradicije.
Reklame APZ v Mariboru ne potrebuje več, saj ga Mariborčani že dobro poznajo in cenijo. V današnjih dneh so nam ljubljanski akademiki s slovensko pesmijo še prav posebno dragi gostje.______
SIRITE	..ED
II
Naša mla
»Proglas" katoliških akademikov
iM H V' 'vf.V'VlL
Uti
Ko se je pred kratkim slovenska akademska mladina pod vtisom zunanjepolitičnih besnenj in notranjega razkrojeval-nega dela renegatov in drugih
zedinila v nadstrankarsko politično ravnino, da v lepi slogi in vzgle-dni skupnosti zareže uspešne brazde v narodno obrambno njivo našega naroda, je vsa Slovenija, posebno pa po vsej naši zemlji raztresena inteligenca, ki že leta in leta gleda pogrtšno strankarsko razdiralno delo naših »central« in »voditeljev« ter zavajanje ljudstva že v nekako sovraštvo proti domovini, postala na ze-dinjevalno akcijo pozorna ter jo je z vsemi silami duha pozdravila. Marsikdo je izrekel veliko besedo o velepomembni zrelosti akademske mladine, ki je znala preko vseh ovir, razumevajoč velike in težke čase, v katerih tičimo in ki so za
VtofVV
v ______
nas Slovence kot mal narodič še celo po-sebno težki, zediniti svoje težnje, da utr-Takšne knjige so znanilke novega, lep- dimo vsestransko smisel za naše samobi-
_ _ v  i_t    .m?	?;t-	t...rlf+urk trio	co	nncfauiillfl 7?! VS3.K SlU—
šega časa, ki mora priti, zato jih l|udstvo ceni in rado čita.
Ivan Cankar je nekoč dejal: »Tisti obupani, v svojem obupu do blaznosti pogumni kmetje, ki so požigali gradove in se zoperstavljali cesarski' vojski s kosa-
tno življenje ter se postavimo za vsak slu čaj proti vsakemu zunanjemu zlu budno na stražo. Dober vzgled iz Ljubljane je blagodejno odjeknil do vseh meja naše Ožje domovine in povsod so se Slovenci jeli drug drugemu približevati, da v lepi
slogi utrdijo svojo voljo do svobode na svobodni zemlji m proti vsem in vsakomur manifestirajo za te svoje najvišje ideale. Spoznanje, da je vsa svetovno-nazor-na svoboda i poedincu i skupinam mogoča le na svobodni zemlji, je povzročilo, da so se jeli združevati vsi ljudje dobre volje, spoznavši, pogledajoč preko meja, da le ni nikjer tako dobro in lepo kot doma in da se le tu peče na vse zadnje le najboljši in najslajši kruh. Razen neizobraženih zaslepljencev, ki so zašli v tuje vode po krivdi zagrizenega slovenskega strankar-sko-političnega življenja, katero jih je popolnoma narodno demoraliziralo, so se pojavili v podeželju plačanci, ki so, kakor znano, začeli s prišepetavanjem kvariti in begati naše ljudstvo, posebno ob severni meji. V vseh ozirih torej je bilo potrebno, da združimo v prid naroda (in to zares dobesedno!) vse svojevsile. In _ seveda največji davek in najpožrtvovalnejši Idealizem domu na oltar naj bi prispevala mladina* Da se je postavila vsemu gibanju na čelo akademska mladina, je bilo tem pomembnejše, če pomislimo, da stoji vse slovensko kulturno in prosvetno društveno življenje pod patronanco In v službi slovenskega strankarstva in da pri
nas za človeka ni važno, ali je dober človek in poštena duša, temveč: je li boljši agitator za velike in male slovenske »voditelje«. Da na terenu in v življenju slovenska duševna elita pretrga s to prakso, je bi!o razveseljivo dejstyo za vsakega 'treznega.Slovenca, ki se nm je naša stran kareko zagrizena preteklost v dno duše zastudila. Z veliko vero v našo prihod-njost je vsakdo zastrmel' v bodočnost in ob lepi slogi vsega požrtvovalnega dela celotne slovenske mladine, začel upati najboljše. »
V	to upravičeno pričakovanje in ko so se že jeli kazati vsepovsod ugodni sadovi novega pogleda v naše skupne naloge, je padla prejšnji teden izjava katoliških akademikov, da prekinjajo vsako akcijo z Narodnim blokom, ker: navedli so za svojo »odpoved pakta« neverjetno čudne razloge. Res je, da živimo v takšni dobi, ko ie odpovedovanje paktov in pogodb \ medi in nekoliko dni prej je n. pr. tudi neki mož, ki je priznano veVk prijatelj katolištva, s silno zgovornostjo neke pakte odpovedal. Zdi se, da je ta moda za-
5 jela že naše razmere — v čigav prid, ne i bomo navajali, človek, ki je prečital razloge katoliških akademikov, se je zares prijel za glavo in drugega ni mogel, kot pomilovalno nasmehniti se... in si mi-'sliti: slovenska »veličina« je razprtija, to naše slovensko uboštvo, ki se mu gotov krog ljudi nikoli ne bo mogel odpovedati.
Nič n« de! Življenje bo preraslo to siromaštvo in ko bo naša zavedno-narodna mladina zavzela svoja mesta tudi na deželi, bo našemu ljudstvu zasijala lepša doba! Gotovo pa je, da bo naša zavedna mladina, ki se ji gnusi to večno strankarsko-politično malkontentstvo ter svetovno-nazorho dlakocepstvo, kakršnega že leta sem v veliko narodovo in svojo škodo uganja določen krog slovenske študirajoče mladine, vztrajala na svojem mestu tudi za najnovejše »odpovednike pakta«. Kdor ima v današnjih nesigurnih in težkih časih opravka le samo s seboi, negujoč svojo svetovno-nazorno »občutljivost«, pač dokazure, da ima le eno skrb: samega sebe! — škoda!	—din—
Esograjska akademska mladina
Beograd je največji center visokošolske mladine v Jugoslaviji, saj v njem študira okoli 16 tisoč akademikov. Toda moč beograjske mladine ni samo v njenem številu, temveč še mnogo bolj v njeni na*-prednosti in demokratičnosti, čemur pa se ni treba čuditi, kajti srbska mladina je bila vedno progresivna in revolucionarna. Da je beograjska visokošolska mladina napredna, se lepo vidi tudi po pisanju o njenem delovanju v stolpcih ljubljanskega »Slovenca«.
Velika večina beograjske akademske mladine je organizirana v mnogoštevilnih akademskih društvih. Toda čeprav se ločijo visokošolci po strankarskem in sve-tovno-nazorskem prepričanju v več skupin (zemljoradniki, demokrati, staro-radi-kali, marksisti) in čeprav je njihova stran kafska zavest zelo izkristalizirana in močna, so vendar vsi med šeboj trdno povezani v enotnem gibanju pod imenom »Zedinjena akademska mladina«. Pod tem imenom prirejajo visokošolci v okrilju univerzitetne avtonomije razne akademije, predavanja itd. Sploh pri vseh akcijah nastopajo beograjski akademiki kot en mož, kajti vse druži vzvišena ideja
svobode in demokracije.
V	zadnjem času so se vrgli z vso vnemo na narodno-obrambno delo. Za to delo so pokazali mnogo več razumevanja kot pa ljubljanski akademiki, katerih velik del je celo v sedanjih resnih časih pokazal popolno nerazumevanje za narodne interese. Posebno veličastna je bila akademija, ki jo je beograjska akademska mladina priredila sredi aprila pod geslom »Branili bomo meje«, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki drugih mla dinskih društev in oblasti in kateri je prisostvovalo okoli deset tisoč mladincev.
Tudi hrvatska visokošolska mladina, ki študira v Beogradu, je enotno organizi-zarana in podpira stremljenje svojega naroda v borbi za narodno in socialno pravico.
Slovenska akademska mladina Jz Beograda pa živi čisto svojevrstno življenje. Vse kaže, da se tudi ona ne more osvoboditi dednega greha svojih staršev, kateri ne dopušča, da bi se zedinila. Do edinosti pa tudi ne pride toliko časa, dokler bodo nekatei mislili, da je lepa štipendija več vredna kot pa lastna in lastnega naroda svoboda.	Ra.
Za ženo in dom
Ne zanemarjajte
Včasih me dohiti na izprehodu kakšna kmečka gospodinja. Pospešim korake in stopam z njo. Pogovor nanese na to in ono. Hodiva mimo kmetij, okoli katerih se pasejo kokoši. Pogovor preide na kokoši. Ob neki taki priliki mi prične pripovedovati neka gospodinja: »Vsak dan skoraj hodim mimo te kmetije in še se ne morem načuditi tem kokošim. Naše doma so iste vrste, hrane imajo dovolj, pa nišo niti tako velike, niti tako čiste in živahne«. Nisem ji vedela dati primernega nasveta. Toda ob neki^ priliki sem obiskala to kmetijo s temi čudovitimi kokošmi ter napeljala pogovor na kokošje-rejo. Gospodinja mi je navdušeno govorila o svojem načinu reje kokoši, ki se pa ni nič razlikoval od načinov, ki jih imajo drugod. Toda obstrmela sem, ko mi je pokazala kokošnjak. Takoj mi je bila rešena uganka, čemu imajo na tej kmetiji tako lepe kokoši. Spoznala sem, da za kokoši ni važna , samo hrana, temveč tudi njih bivališče.
Ne smete pa misliti, da sem videla tam neko kokošjo palačo. Ne, kokošnjak, ki sem ga videla, je bil prav skromen, toda
kokošjega hleva
red in snaga, ki sta vladala v njem, sta bila občudovanja vredna. Gospodinja m^ je pripovedovala: »Prav tako, kakor čistimo hlev goveji živini in svinjam, S čistimo tudi kokošim, le da še natančneje, čeprav ne tako pogosto, ampak sam^ vsak drugi teden. Vse, kar je v njem premakljivo, odnesemo na sonce in umijem z vročim pepelnim lugom. V kokošniaku odstranimo ves kokošji gnoj, ki ga porabljamo v vrtu, ter tudi vso notraniost umijemo z lugom. S tem odstranimo ves mrčes in smrad, ki se zadržuje v kokošniaku. Dvakrat na leto pa prebelimo stene z apnom. Proti večeru, ko se vse posusi, nasteljemo po tleh slamo, pleve ali pa listje, kateremu primešamo suhega pepela. Nastiij čuva tla pred onesnaženjem, pe-pel pa deluje kot razkuževalno sredstvo, ker v njem se ne zadržuje nikak mrčes. Včasih primešamo pepelu tudi nekoliko žvepla ali pa apnenega prahu. Kar vesela sem, ko vidim, kako kokošim ta red nrija in kako lepo uspevajo.«
Ko sem odhajala s te kmetije, sem bila prepričana, da vodi ta dom skrbna n* razumna gospodinja.
KUHINJA
Mladi vstajamo
V	zgodovini čitamo, pa tudi stari dedje pripovedujejo, da za časa njihove mladosti niso imeli v vasi nobene organizacije, malokdo je čital časopis, v šoli je poučevail le en sam učitelj, ki je poleg duhovniška bil v vasi nazvan, to so »gospod«.
Kmetski človek je bil tedaj potisnjen v ozadje, poleg osebne svobode ni imel niti narodne, ko je po uradih bilo slišati samo nemščino. Revolucionatno leto 1848. je rešilo kmeta tlačanstva, neko novo življenje je začel slovenski kmetski človek. To leto je dalo kmetskemu človeku veselja za svojo zemljo, ko mu ni bilo treba dajati desetino od pridelka grajski gospodi. Staro življenje je bilo tako zlomljeno, gradovi, ki so bili bič sužnjosti dolgih stoletij kmečkemu človeku, so začeli razpadati. Koliko nedolžnih žrtev so uničile grajske ječe, koliko vednega strahu pred življenjem so preživeli naši predniki, čitamo v zgodovini naših vasi.
Mi mladi živimo v novem času. Naše vasi preplavljajo razni časopisi, knjige, tiskana beseda je znana slednjemu človeku. Polno je povsod različnih organizacij, vsak stan si kuje boljšo usodo. Polno je razprav in predlogov v ustmenih govorih in tiskani besedi za kmetskega človeka, da mu je treba pomagati pred gospodarskim zlomom. Vsepovsod zbiranje denarnih prispevkov, za razna zborovanja in kongrese, dejanj, ki naj prine-so kmečkemu človeku res novih časov — pa ni .	*
Mi mladi vse to opazujemo, in strah nas je pred bodočnostjo. Strah nas je zato, ker vemo, da ne bomo zmožni prenašati krivice v starosti, ki jih zdaj kot mladi tako močno preživljamo.
Organizirali smo se zato v svoji vasi, v ideji kmetsko-mladinskega gibanja vsi
zavedni fantje in dekleta, da bomo svojo podedovano miselnost, biti kmet-tlačan, preosnovali v korajžne nove ljudi, ki naj zlomijo vsemu kmetskemu življu ta večni strah, biti manj vreden kakor gospod.	Kmetski fant.
»Kmetska prosveta"
Delo, ki si ga je začrtala kulturno-pro-svetna organizacija slovenskega podeželja. »Kmetska prosveta« lepo napreduje v tesnem sodelovanju z izobraženstvom, ki se je organizaciji pridružilo v spoznanju, da je med narodom potrebno vršiti smotrno izvedeno delo na vseh področjih javnega življenja in zanj tudi zainteresirati široke množice na vasi.
V zadnjem času sta bila ustanovljena pripravljalna odbora okrajnih organizacij za celjski in dravograjski okraj ter krajevna odbora pri Sv. Bolfenku pri Središču in Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah.
Vodstvo »Kmetske prosvete« hoče posvetiti posebno pažnjo obmejnim krajem, v katerih se že pripravljajo sestanki.
Zanimanje javnih delavcev za naše delo se veča in želimo samo, da se nam pridruži čim več agilnih javnih delavcev, od katerih precejšnje število se še danes nahaja izven vsake organizacije.
Danes je praktično delo še edini način, katerega narod hoče, ga pričakuje in ki naj mu lajša breme nejasne bodočnost!.	Kr.	VI.
Narodni blok, ki so ga tvorili združeni slovenski akademiki, je razpadel. Del katoliških akademikov ga je zapustil. Ostali so v njem vsi demokratski, nacionalni in del katoliških študentov. Vest o razpadu je naredila v slove/iski javnosti nepri jeten vtis.________________________________
Uživa|, kar več moreš zelenjave
V času, ko obdelavamo vrt in polja, ko že sejemo in sadimo, treba misliti na to. kaj izročimo zemlji, da nam prinese čim več koristi iz zdravstvenega vidika.
Špinača , je zelenjava velike vrednosti, ker čisti kri in pomnožuje rdeča krvna telesca. Pomešana z regratom ureja delovanje jeter. Najuspešnejše deluje sirova špinača, ki jo lahko uživamo sesekljano, začinjeno z oljem in limonovim sokom, dalje z zeliščno omako ali z majonezo.
Giavnata solata, pa tudi berivka vsebuje mnogo dišavnih olj. ki umirjajo živce ter železo, ki krepi krvi. Koristna je iudi ledvicam.
Peteršilj vpliva na ledvice in ie zato kri-čistilen. deluje ugodno tudi na žlezei zlasti na spolne. Peteršilja treba vsak dan uporabljati čim več.
Grah, fižol in gobe, uživani v razmeroma malih količinah, dobro vplivajo na razkrajanje hrane: večje količine pa so težko prebavljive in napenjajo.
Zelje in ohrovt sta koristna jetrom in žolču :er oživljata čreva.
Karlijola deluje na mehur, posebno ako uživamo sirovo v solati. ,
Kislica povzroča močnejše izločanje pri vseh Boleznih skrofuloznega izvora. Dalje pospešuje ; obtok in čiščenje krvi. Uživajo naj sirovo kislico, ki imajo izpuščaje. Na želodec in na živce deluje krepilno.
Drobnjak sili k delovanju prebavne žleze in deluje na jetra. Zelena spada v vrsto naj-dragocenejših zelenjav. S svojimi močno vonjivimi olji osvežuje živce. Zelena tudi ureja delovanje ledvic, mehurja in Stranskih ledvičnih žlez. Duševni delavci naj bi uživali mnogo zelene. Paradižnik vsebuje poleg soli koristno, ostro sadno kislino, ki voliva raz-krajalho. Skupaj s šparglji deluje čistilno na ledvice in mehur, s čebulo pa čisti čreva in vzbuja k hitrejšemu delovanju. Zdravilna cena paradižnikov je najvišja, ako uživamo sirove.
Zelena paprika in paradižnik vsebujeta izmed vseh povrtriin največ vitamina C, ki mu pravimo tudi protiskorbutni vitamin. Kdor ga nima dovolj, trpi na krvavitvi dlesni, izpadanju zob in krhkih kosteh. Fižol v stročju vsebuje neki hormon, ki je v svojih učinkih podoben instilinu, hormonu trebušne žleze slinavke. Da insulin preprečuje sladkorno bolezen, je splošno znano. Kumare belijo kožo in jo napravljajo mehko, ako jih uporabljamo vnanje, t. j. če se umivamo z vodo od kumar. Kot živilo kumare krepčajo živce. Vendar jih uživajmo v majhnih količinah; priporočljivo je, da jih že par ur pred uporabo nakrhljamo in odsedimo njihovo vodo. Potem iih polijemo z oljeni in limonovim sokom ali s kislo smetano. Na ta način prirejene so lahko prebavljive. Buče, Jedilne, pospešujejo izločanje preko črev in ledvic, čistijo sluznice, da se črevesje po njih okrepi. Rumena repa in korenje sta sovražnika glist. Tudi vsebujeta mnogo sladkorja ih vitaminov. Uživana s kimljem in janežem, delujeta posebno dobrodejno, Sirovo nastrgano korenje v smetani in začinjeno z domačimi dišavami ie posebno otrokom pravo' zdravilo. Ker nekoliko zapira, treba do potrebi pomagati s kakim odvajalnim čajem. Pesa, rdeča, je koristna malokrv-
nim in sladkornobolnim. ker vzbuja prebavne organe in ietra. Rabarbara s sladkorjem pospešuje izločanje ledvic, mehur.ia in kadar so zatekla ali otrdela. Deluje pa tuffl osvežujoče na žleze in živce. Pomešana s kislico je zdravilna pri boleznih na škrofuloztu nodlagi. Rabarbaro uživamo s prav malo vode in sladkorjem parjeno kot kompot. Ker ima v sebi jako mnogo kisline, zahteva mnogo sladkorja. Najuspešnejše deluie rabarbara, ako jo žvečimo zjutraj na tešče in potem se dvakrat pred jedjo po 1—2 stebli. Da se pokaže uspeh, treba raztegniti to zdravlien.ie najmanj na tri tedne. Šparglji spadaio med najdragocenejšo zelenjavo velike zdravilne moči, ako uživamo sirove v solati ali v ze-'iščni omaki. Kuhani so za zdravje brez cene. Hitro parjeni so redilni, ker vsebujejo hranljive snovi.
Praktični nasveti
Modro mleko. Nekatere krave dajejo modro mleko, oziroma, mleko čez nekaj časa po* modri. Kupec takšnega mleka ne mara, ker ga smatra za slabega. Ta napaka v mleku prihaja od tega, ker krava nima gobre prebave. Kravi je treba izpremeniti krnio in dodati nekaj, kar krepi želodec.
Če prašiči glodajo les, je vzrok v tem, da imajo v želodcu preveč kisline. V svinjaku obglodajo stene, korito in vrata. Takoj bodo pa prenehali, če jim primešamo med krmo pest stolčene krede ali pa klajnega apna.
Kurja očesa. Kos čebule drži v vodi 4 ure, potem ga olupi in prilepi tanko rezino na prst s kurjim očesom ter ga povij s platneno krpo. To delaj vsak dan, dokler se kurje oko ne potegne toliko navzven, da ga lahko s prsti izpuliš.
Baterija žepne svetilke sveti dalje časa. če jo takoj, ko opaziš, da sveti slabše, večkrat segreješ nad toplo pečjo.
GOSPODARSKE VESTI
4* Pridelovanje domačega bombaža v Jugoslaviji je začelo nazadovati, kar bodo naše tekstilne tovarne zelo občutile, ker so del surovin krile doma. Lani je posebna komisija prevzemala blago po 17.50 in 16 din za kilogram, letos pa še ni določila cene, ki bo baj eše pod 13 dinarjev. Ker so z merodajnega mesta že večkrat obljubili, da bo znašala letos prevzemna cena za bombaž najmanj 16 din, so kmetje zelo vznevoljeni in jih je mnogo v Južni Srbiji sklenilo, da do nadaljnjega ne bodo sadili bombaža.
Prodaja tekstilnega blaga iz Maribora in Varaždina se prenese v Beograd, kjer ,se je ustanovila delniška družba »Ma-Va« (Maribor-Varaždin). Podjetje bo tudi preskrbovalo tovarnam surovine.
Tečaj nemške marke bodo nanovo določili na sestanku nemško-jugosloven-skega gospodarskega odbora, ki se sestaja dvakrat na leto, da odpravi težave v medsebojni izmeni blaga. Nemci zahtevajo, naj znaša klirinška marka 15 dinarjev, v Beogradu pa trde, da to ne bo Šlo.
D&msl ..Edinosti
• *
Dolina Sentttorianska
Slovaška samostojna država ie dala tiskati
različne lastne bankovce, mi 'nii i hmim
•'“"ni it luni' .um vliji.H
„ til U i, HM'	*i SlHft »• '.i flUlTl'
im 'j, V,i jim J |1,111	" <1' .It 'tlllTi um
i \ i \ m\ ' i i i' ii >	' "mUi luiini
l's* . Hi l li U; tlt.il tl 'Ul' "l t"1'.
Navdušenje. Zapisano ie že bilo, da je ponekod navdušenje za vojno divje, vse bi se rado bojevalo, še ženske in dojenčki. Takšno navdušenje imenujemo po*encirani patriotizem. S D'tenciranim patriotizmom so nai>o-
prani tudi	nekateri mladiči	pri	nas.	ki radi
dvigajo pri pozdravu roko.	ko	pa bo	nastal
vojni metež, pa bodo tako tekli v zaledje, da bodo dvigali še gole, do kolena oblečene bele noge.
Bratsko navdušenje kažejo katoliški Madžari za . ■i 11 Slovake. To ie lepo čustvo.
v;m nlu\| u ji-, r li:	' » iJnudiu lw*nv.ii
i iv !!i	:.h	•	\	vu' i	iii.itfi
< ; Vil	i i > ll .1;
Kdor ljubi Angleže, se jezi na nemarne Ruse, ker jim ne marajo iti na pomoč kar takole, kot le-ti žele. Pa je včasih le dobro biti neokreten medved. Še v miru te zadene krog-
la v trebuh, če ne znaš ravnati z orožjem...
Koža Je koža, in čemu bi jo nosil na prodaj za svojega bližnjega? To načelo je pametno in so ga izpričali kaj iasno lani ob agoniji CSR. Skrbi zase. ljubi brate! Tudi CSR so vsi ljubili, dokler je migala. Zares, koža je koža in čemu bi jo nosil na prodaj?
Angleži so dobri učitelji in so nam dali vzgleden nauk, kako je treba ravnati v sili svojega bližnjega. Najprej se je treba previdno ozirati okrog, potem pa je hitro nekoga po iskati, ki bo stegnil roko v žerjavico in poizkusil zagrabiti kostanj.
Ta nekdo je navadno Slovan, ki nese dobro pečen in dišeč kostanjček v angleško grlo. Le topot se je ta nenasitnež. namreč grlo, nekoliko ukanilo. Ali kakor bi rekli drugače: opekel se je nenasitnež.
Tako izgleda, da smo prav dobri ali brihtni učenci. Ker smo mladi narodi, imam še dokajšnjo bodočnost. Kako lepo se sliši: Bodočnost je mladine.
Svoboda in samostojnost. To ie tako, kakor pripovedujejo: Neki mož je imel sitno in hudo ženičico, svojo veliko ljubezen, kakopak, Ko ga je nabila, ljubega možička, ga ie nagnala, marš!, pod mizo sedet. Da se ne ganeš! je zažugala za njim. In tam ie sedel, negiben za svet in preklinjajoč življenje in ta pisani svet	naokrog.	I Ji	||h	\nit.tlii'!
Ulil t(Ui	,	Mi	Vi ■	ulu ; Ulil
t vrni Itiiu	iilTf -iti	n	Uu	i'.i	uti? n uiflli
inll HluiMJli II) U .V,.Pr.)il llefnir (mr im-'iiiv.l 'M Hi dl' iVvu lfi’1 ii(liri Mi W nn fi •viVfi', .Vi.tu ntfft ivTj
žup
n« z et Mariborske sokoiske zupe v Murski Soboti
se bo vršil 18. junija, prvo nedeljo »Prekmur Na predvečer bo slavnostna n ivh n^a na prostoru °t> Sokolskem domu, Predpoldne potem sokolska povorka, ki se udeleži mdi odkritja spomenika prekmurskim Književnikom po meddruštvenem odboru vseh narodnih društev v Murski Soboti, popoldne pa javni nastop na stadionu športnega m .il^urac v Fazaneriji ob Ledavi. Mariborska sokolska župa je za letos določila Prekmurje za župni zlet, da tudi Sokol Primerno proslavi 20 letnico osvoboditve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z os.alimi brati tostran Mure in v skupno narodno državo.
Ze10 letnico je proslavil Sokol s nrav lepo uspelim okrožnim zletom v Murski Soboti. ,at° želi proslaviti toliko slovesneie 20 letečo, zlasti še, ker je ta zlet združen s splošno proslavo 20 letnice osvoboditve Prekmur-Ja> da celo.no Prekmurje manifestira ter poraze tudi na »Prekmurskem tednu« z gospodarskimi in kulturnimi prireditvami, koliko ,e napredovalo zlasti v svojem naravnem sedišču, v Murski Soboti.
Priprave za zlet so v polnem teku. Škoda odhaja mnogo domačinov, članov podeželskih sokolskih čet na sezonska dela, da te ne D°do mogle sodelovati v takem številu, kot ?e je pričakovalo. Vežba pa vendarle lepo število domačih članov, naraščaja in dece. i'er je pa udeležba mariborske in enega dela celjske župe obvezna ter se je zlasti v velikem številu odzvala varaždinska žima. bo nastop gotovo mnogoštevilen.
Propagandni odsek vabi zaito vse Sokole in Prijatelje sokolstva, da se udeleže župnega zleta kot naše skupne narodne manifestacije v najsevernejšem in najmlajšem delu Slovenije. To je še posebnega pomena za tukajšnje kraje v sedanjem času, ko se narodna zavest krepkeje utrjuje in tudi dejansko vidno raste.
Vabijo se pa še posebno vsi oni bratje so-jpoli. ki so sodelovali in službovali v Prekmur da se vabilu odzovejo ter pridejo pogledat kaj je delal Sokol in kaj se je skupno sto-ri‘9 za dvig našega Prekmurja. Kdor more, naj pride že na predvečer na akademijo, da Se stari sokolski delavci sestanemo in obudijo spomine na započeto delo. Kdor pa ne more, se pa na dan zleta pozdravimo na prireditvah.
Prvo nedeljo se pričakuje zlasti številen obisk Murske Sobote, ker so tudi razna zborovanja. zato vabimo,, da bratje prijavijo svojo udeležbo »tajništvu sokolskega društva« potom svojih društev ali sami čimprej, da jim odseki oskrbe prehrano in event. prenočišče.
Propagandni odsek.
Okoli Svečine
2 veseljem ugotavljam vedno večje splošno zanimanje za iskreno pisanje tednika ‘Edinosti« posebno ob naši severni meji. Do-f.az za to je med drugim tudi dopis iz Sve^ Pine v »Slovenskem gospodarju« od 3. t. m., •Jjer znani pisec A. F. bolj ali manj ugodno Pcenja moje dosedanje dopise v »Edinosti«, samo njegovo delno priznanje, da svečin-dopisi v »Edinosti« ustrezajo resnici, po-jtieni korajžen napredek in lep korak k po-Ppijsanju. Saj imamo enake, skupne težnje, W jih je treba na glas povedati v spoštovanju enakopravnosti vseh občanov, čeprav J? neki kliki ali žlahti ni preveč pogodu. Ne f?llo( bi obrekovanje ne izdajstvo zdravih, pa-w ^ načel’ ako bi A. F. in jaz skupno in s=Po složno javno zahtevala med drugimi tudi
sledeče:
!• Kuluk kot nekaka občisnka tlaka je za ,Se enaka obvezna dolžnost. Nekateri ga ni-»o odslužili z delom kar vsa tri leta in ga mo-Po zakonu pač naknadno plačati v goto-ki se naj porabi za nakuip prodca za na-60 glavno občinsko cesto I. reda!
Prejšnji lastnik svečinske graščine je farzeval približno 1 kilometer občinske ceste !" ,reda sam — navzlic temu, da ie plačeval rodi vse občinske doklade, ki jih sedanji lastjo ne plačuje, dasi to cesto najboli obreme-#Ja in kvari s prevozom mnogo tisoč kubičnih metrov prodanega lesa, ne da bi k zdrževanju ™ ceste kaj prispeval. To se mora pravično jedili na zakoniti osnovi in po naši upravi-reni in prav tako odločni skupni zahtevi, da ?°mo vredni biti čuvarji kmečkega spomeni-? na lepi obmejni točki 471 m nadmorske 'isine. ki so zanj toliko žrtvovali naši pred-“Ilfl v tem divivem brežuljastem goriškem
svetu!
Domačo cerkev smo si v lepi slogi že j* ,. *n olepšali, kakor je dostojno za kraj P°!njevanja verskih dolžnosti. Smatramo ,a Potrebno še postavitev občinskega doma,
.JCr se naj modro vodi naše občinsko gospodarstvo in ki lahko služi tudi resničnim prosvetnim potrebam domačega kraja, ne sma-■ranio Pa za potrebno graditev nekakšnega ”rusega »doma«, ki bo naše ljudstvo prej razdvajal nego zedinjal. kakor kaže že toliko falostnih primerov drugod. Proč s kmečkimi !n narodnimi hujskači, res dobri in nepokvar-,eni narod pa vkup v krepko bratsko enoto j;a obrambo svojih pravic in koristi! Gospo-,1 ‘*ču prav toplo priporočamo, da se naj ne napleta preveč v čisto zasebne razmere dru-*!«: ako ga pri tem ne vodijo plemeniti na-?'bl! Pa si bomo lahko podali roke v trajno •Pravo, in pri vseh dobrih skupnih prizadetih za blagor občestva.
..Neki ljudje pravijo, da nam ie nov kme-jsko-strokovni in kmetijsko-stanovski list t ; slasilo še mlade Kmetijske zbornice no-reben. Pozdravljamo vsak napredek tudi v etn pogledu. us'anovitve takega novega lista Pa ne moremo priporočati ne smatrati ta «,a'*. napredek. Stvar ie res že taka. da so ki si — ker kaj boljšega ne vedo —
neprestano izmišljajo nova nepotrebna bremena za našega kmeta. In novi kmetijski list bi bil za nas tako onepo^rebno breme, ko imamo, dasi majhen kmečki narod, že toliko izvrstnih. zaslužnih takih glasil. Med njimi kot najstarejše je glasilo Kmetijske družbe, »Kmetovalec«, pa »Sadjar in vrtnar« i. dr. Kdo naj vsa ta plačila zmore? Ali pa bi morali nekaj zatreti, ubiti, nemara že nad polsto let staro glasilo »Kmetovalec« in na njegovo mesto postaviti nekaj drugega. Ali pa tudi kaj boljšega ali vsaj enako dobrega, je veliko vprašanje, odnosno ni za nas nobeno vprašanje.
Zato se po treznem premisleku popolnoma pridružujemo mnnenju »Edinosti«, ki ga je v tem tedniku napisal v svojih dveh člankih —
29. X. 1938. in 22. IV. 1939. — poznavalec zadevnih razmer Andrej Žmavc. Mnenje s taiko resne strani pa moramo upoštevati!
Prihodnjič prinesemo še nekaj takega drobiža iz našega kraja.
Čuvar kmečkega spomenika.
Kar nekam dosti se čiia zadnje čase o naši lepi obmejni postojanki, o raznih problemih in težnjah faranov.
V zadnjem »Slov. gospodarju« z dne 3. V. obravnava dopisnik svojčasni članek glede občinskih cest v »Edinosti« z dne 25. marca 1939 in vprašuje javnost in dopisnika, kdaj da bo konec tega zbadanja ter obrekovanja po časopisih! Strinjam se z njim v tem, da nam to ni posebno v čast, ta »naloga« ožjih faranov? Pa kakor vsekakor sam uvidi, človek ne more vsega naenkrat ker se s tem kaže njegova slabost! — Zatorej je zdravo, (četudi tu in tam malo zapeče) pogledati včasih malce s kritičnim očesom in dregniti z jezikom. ker bi drugače mnogokaj. mnogokaj »slučajno« zaspalo! — Zatorej naj g. dopisnik ne zameri, ker to ni sovraštvo, niso politične akrobacije, kakor on to imenuje, temveč to je kritika, ki je življenjska potreba, ki jo uvažujejo vsi — ki ne zaostajajo za časom!
Kritika je dvojna, zdrava in nezdrava! Nje slabo stran je pokazal baš g. dopisnik »Slov. gospodarja«, ko je imenoval razne stvarne z dokazi podprte članke »Edinosti« — obrekovanja. To je nezdrava kritika, ki sc ne opira na dejstva, in tako kritiko — odklanjamo!
Upam, da bo zdaj zavladalo zatišie o teh cestah po časnikih, ker po besedah g. dopisnika se bo začelo z — delom?! —	Br	Fr.
Rogaška Slatina
Izleti. Mfcj je priljubljen mesec za šolske izlete, ko posebno v Rogaško Slatino od vseh strani radi pohite. Priljubljeni izletni točki, -sta tudi naša bližnja vršaca Boč in Donačka' ceY„ ,m-
Zidani most
Cesta Zidani most—Rimske Tortice bi se
imela že davno popraviti in razširiti. Žal pa se v txeni pogledu ni storilo skoraj ničesar. Cesta je ponekod silno ozka, ima ostre ovinke ter globoke udrtine ali celo jame, tako da je promet zlasti za težke tovorne avtomobile silno nevaren. Ker smo na pragu nove tujsko-prometne sezone, naprošamo odločujoče čini-telje. da preskrbe, da bo cesta Rimske Toplice—Zidani most čim prej popravljena.
Savski most Sv. Peter—Radeče popravljalo. Te dni so pričeli s popravljanjem mostu Sv. Peter—Radeče. Že večkrat smo iznesili v našem listu prošnjo, da je omenjeni most nujno potreben popravila.
Tujski promet na Lisci. Naša tuiskopromet-na postojanka na Lisci se prav lepo razvija. Vsako nedeljo je koča skoro popolnoma zasedena. Največ izletnikov pride iz Hrvatske-ga. zlasti iz Zagreba. Mnogo pa jih pride tudi iz drugih krajih Zasavja. Pričakujejo pa se tudi Ljubljančani, ki bodo imeli z jutranjim vlakom najugodnejšo zvezo. Koča na Lisci je vse leto oskrbovana, letoviščarjem pa nudi tudi pension po zmernih cenah. Celodnevna oskrba stane od 35 do 40 din.
Sevnica
Pešpot preko novega železniškega mostu.
Preko novega železniškega mostu so že montirali železne drogove, preko katerih bodo položili samo še deske in pot za pešce iz Sevnice v Boštanj ter obratno bo znatno skrajšana. Do sedaj so morali pešci, kakor znano, preko lesenega mostu, ki je precej oddaljen od Boštanja. Zato je pridobitev tega novega mostu za pešce velikega pomena, ker bo promet precej olajšan.
Koievie
Prva slovenska igra je bila preteklo nedeljo v Borovcu pri Kočevski reki. Dramatski odsek tamošnje podružnice sv. Cirila in Metoda je naštudiral Finžgarjevo »Verigo«. Zaradi pomembnosti tega dogodka, so obiskali agilno družino Cirilmetodarjev narodno zavedni Slovenci iz Kočevja, večja skupina pa je prišla tudi iz Ribnice. Igro bodo to nedeljo ponovili. Domačini — Slovenci so od srca hvaležni podružničnemu predsedniku Marjanu Tratarju, tamošnjemu Sol. upravitelju in učitelju Silvu Mehori, ki sta jim pripravila ta kulturni praznik. Toplo želimo, da bi vrli Cirilmetodarji napredovali v svojem narodnostnemu delu in dosegli plemenite cilje, ki so si jih zastavili v teh težkih dneh na Ko-
posliti vseh, ki so v teh težkih dneh potrebni dela in zaslužka. Včasih so premožnejši kočevski Nemci uporabili revne kočevske Slovence vsaj za hlapčevska dela, danes, ko je tuja propaganda po Kočevskem že tudi opravila svoje, so zavedni kočevski Slovenci prikrajšani tudi za ta posel. Nekje na Kočevskem živi reven progovni delavec, ki ima ženo in več otrok. Mesečno zasluži komaj 400 dinarjev, lahko hi jih več, pa zdaj često »praznujejo« tudi progovni delavci. Od omenjenega mesečnega zaslužka mora redno odplačevati dolg, ki ga ima, ker si je postavil malo bajto. Zidal je itak sam. ampak gradivo je moral kuriti. Kako naj s 100 din mesečnega dohodka preživlja sebe in družino, pri tem pa še trdo dela. to je uganka. Ampak mož in družina še žive, niso še pomrli, četudi gladuiejo. Kako žive? Uganka! Ali ni naravnost čudež, da takšni ljudje še ostanejo zvesti svojemu narodu, da ostanejo zavedni, ko je svet pozabil nanje in ko jim domovina ne da tega, česar so od nje pričakovali, ko so se borili v strelskih jarkih za svobodo in lepše življenje, kakor je bilo kočevskim Slovencem odmerjeno v dneh, ko jim je rezala kruh mačeha Avstrija?
Ljudje in tombola
Proti trgu se zgrinjajo množice. Premišljam: ali je tam velik shod ali ljudska veselica? Pred menoj stopajo trije možje in si nekaj živahno dopovedujejo.
»Petnajstkrat sem že šel zaman, pa ne odneham, predno ne dobim!« pravi prvi in se znoji v soncu.
»Petnajstkrat po pet kart, to je... dvesto-petindvajset dinarjev,« pravi drugi in se nekam zamisli. »Če bi takole doma računal in ne šel na tombolo, pa te dinarje daial na kup, bi lepe stotake nahranil,« pravi. Prvi pa ju jezno prekine: »Zakaj pa hodita vidva na vsako tombolo?!« In gredo vsi trije na tom-bolo.	-ski.
Zanimivo itivo
gora. Boč ima ugoden pristop s Poljčan ali s Kostrivnice, na vrhu pa dobro oskrbovano restavracijo SPD, ki je izletnikom na razpolago.
Pragersko
Sokolski dan na Pragerskem. Sokolsko društvo Pragersko je po nalogu župe proslavilo v nedeljo 7. maja dan pripravljenosti. Na letnem telovadišču se je zbralo članstvo, naraščaj in deca v zelo lepem številu. Brat pro-svetar Dekleva Karl je prečital poslanico in v kratkih besedah orisal pomen današnjega dne. Pozival je članstvo k trdnosti in vsaki pripravljeosti. Sodelovala je tudi Železničarska godba Pragersko, katera je zaigrala himno »Hej Slovani« in »Le naprej brez miru«. Z trikratnim zdravo našemu prvemu Starosti Sokola kraljevine Jugoslavije in s pesmijo Hej Slovani« je načelnik brat Prener Alojz ta sokolski dan zaključil. — Zvečer ob 7. uri pa je društvo proslavilo materinski dan z zelo pestrim, lepim sporedom. Sokolska deca je na ta dan pokazala veselje in obenem tudi sposobnost Na sporedu sta bili dve igrici, spremljani s petjem in godbo, poleg tega je bilo pa tudi več deklamacij, katere so naši malčki sijajno izpeljali. Prireditev je res zelo dobro uspela, za kar se je pa zahvaliti agilni in požrtvovalni sestri Anici Senekovič, katera je imela res mnogo truda. Dvorana se je še dokaj napolnila, dasiravno ne tako. kot bi se morala vsaj na dan proslave vseh mater.
Ali te to pravica? »Edinost« je lansko po-mjad objavila članek o nesreči delavca Nagliča iz Slovenske vasi pri Kočevju, ki mu je razstrel, navrtan v skalo, bušil v obraz ter ga popolnoma oslepel. Ponesrečeni delavec se je več mesecev zdravil v ljubljanski bolnici, vendar so ga še neozdravljenega poslali domov na nadaljnje okrevnaje. Medtem se je po zaslugi banske uprave v Ljubliani uredilo pri Okrožnem uradu za zavarovanie delavcev v Ljubljani vse potrebno, da prejema danes slepi Naglič mesečno rento cca 600 din.
Mož ima poleg bolehne žene tudi hčerko. Ker pa se rane na glavi niso popolnoma zacelile, je potrebna še ena operacija. Po pravici je slepi ^delavec zahteval od zdrvanika OUZD v Kočevju, naj	mu	izda	listek za	brezplačno
zdravljenje v bolnici. Zdravnik pa mu tega ne izda. z motivacijo, da prejema delavec rento in da naj sam plača stroške za zdravljenje in operacijo.	v	ivmtJ,	ih	je
'tlimUi » .V,	v <	fs.rtiu n'	fi/tVi mre,
utn Im ti r vi	m	iilr«	trtimro	Apeliramo
na OUZD v Ljubljani nai stori vse potrebno, da bo slepi delavec dokončno ozdravljen, saj je bil v času nesreče zavarovan in ima pravico do brezplačnega zdravljenja, ne oziraje se na rento, ki jo kot slepec prejema in ki komaj zadostuje za preživljanje njegove družine.
Položaj slovenskega delavca na Kočevskem
je naravnost obupen. Obratovanje v kočevskem premogokopu je še vedno omeieno, tudi obe kočevski tekstilni tovarni ne moreta za-1 Ilteta.
Umetni bencin - pri nas?
Povsod v svetu se danes mnogo razpravlja o tekočem gorivu. Prav tako postaja to vprašanje tudi za nas silno vazno, kajti sami nimamo dovolj nafte in smo radi tega navezani na uvoz. Ker pa imamo precej premoga, in ker j.„‘ zajela nase premogokopništvo znatna kriza, so se začeli pečati strokovni krogi z mislijo o proizvodnji sintetičnega (umetnega) bencina iz črnega premoga in lignita.
Dosedanji proizkusi, vršeni v Nemčiji, pokazali, da daje lignit iz Kreke sintetični bencin, ki je popolnoma enakovreden naravnemu bencinu iz nafte. Na osnovi teh podatkov se proučuje sedaj pri nas možnost zgradbe moderne tovarns za pridobivanje sintetičnega bencina, ki bi se ga naj pridobivalo iz lignita letno 40 tisoč ton, kar bi zadovoljilo naše trenu-tne^ zahteve. Nove naprave bi stale približno 350 do 460 milijonov dinarjev. Proizvodnja 1 kg sint. bencina bi prišla na 2,40 do 2,80 din. Ker pa je trenutno naravni bencin cenejši (država ga dobiva iz Romunije po 1 din), bi lahko novi obrat proizvajal sint. bencin le, če bi imelo podjetje najrazličnejše ugodnosti, kakor jih imajo že neštete druge, predvsem tuje industrije. Sicer pa bomo v doglednem, času videli, če bodo te ugodnosti podeljene:	takrat	bomo namreč
obnenem imeli tudi že umetno gorivo ______
sintetični bencin. Radovedni smo samo, kakšna bosta šele njegova cena in kva-
AUGUST GA1LIT:
36
Potepuhovi letni časi
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUHCS »Ti bom že jaz pomagal!« se smehlja Nipernaadi. »Močan sem, in delo na mo
.em posestvu je povečini že opravljeno. Toda zdaj si ne bova s tem belila glave. Zdaj te moramo spraviti v sobo in Qbve-zati rano. Izkupil si precejšen sunek!«
»Po kakšnem naključju dobi človek tako dobrodošel obisk!« reče Jaak hvaležno.
Nipernaadi pomaga Jaaku na noge. Potem zakliče važno in gospodovalno:
»Ljudje! Kje so tu hišni ljudje? Hlapci, dekle, sin Jaan, Liis, kje ste ostali? Pridite hitro in pomagajte prenesti strica Jaaka v izbo. Ali ne vidite, da je tu potrebna nagla pomoč in da lahko stane vsako obotavljanje dragoceno človeško "lvljenje?«
Iz hiše priteče sin Jaan. čez plot pleza Liis. Kati boječe obstane med vrati. Ma-dis se vrača s polja.
»Ali še živi? Ali še živi moj oče Jaak?« vprašuje sin Jaan prestrašeno. »Samo to sem videl, kako je bik zadal smrtni sunek. Potem sem zbežal od okna in zaril glavo v blazine. Nisem hotel videti, kako
rije zbesnela žival po drobovju mojega dragega očeta. — Kdo je ukrotil bika?«
»On«, reče stari Jaak. »Moj sorodnik je rešil moje življenje!«
»Zdaj ni časa za razgovarjanje!« de Nipernaadi. »Zdaj hitro nesimo strica v posteljo, jaz pa mu obvežem rano. Tudi za negovalko sem poskrbel. — Kati! Kje si, Kati?«
Kati, ki je obotavljajoče stala nted vrati, priteče.
»Nesimo strica nemudoma v posteljo!« ukazuje Nipernaadi. »Ali ne vidite, kako ie oslabel od prevelike izgube krvi?«
Hlapec Madis ga je zgrabil za noge, sin Jaan za glavo, Nipernaadi in Liis pa sta pomagala. Z združenimi močmi so prenesH gospodarja v izbo.
»Zdaj pa pojdite za svojim delom!« ukaze Nipernaadi. »Oves je že zdavnai zrel za žetev. Tudi Liis gre lahko zraven, laz pndem za vami pozneje in vam po-morem. Kati. ki bo """ovala strica, sp
pobrigala za živino«.
»Da«, reče stnri laak zadovoljno. »Delo se mora nadaljevati, kakor da bi se ne
bilo nič zgodilo. Kati pa ostane pri meni in pri živini.«
»Ali bi ne bilo d-obro, če bi za to rano zavreli smole?« vpraša sin Jaan, ki se mu nikakor ni hotelo na polje.
»Smola ni potrebna!« reče Nipernaadi. »Izpral bom rano s cvetom. Jod in obveze se bodo gotovo našle pri hiši. To mi zadostuje!«
»Ali ne bi v-endar poklicali pastorja ali zdravnika?« vprašuje Jaan dobrikajoče.
»Ničesar tega!« reče Nipernaadi odločno Jaz odgovarjam za vse in bom sam skrbel za strica.«
Hansubaški gospodar stoji na dvorišču m kliče:
»Toomas, kje si pa ostal? Toomas! še danes moram govoriti s teboj.«
Ko ugleda Nipernaadija pred seboj, ga prime za roko in odpelje v sobo.
Sin Jaan ie pravkar zaspal, opirajoč si glavo na rob mize.
»D?; mi svoie dekle!« reče hansuoaški gospodar. »Rešil si mi življenje, zdravil si me, zdaj pa mi daj še svoie dekle. Za odškodnino zahtevaj kar hočeš. Dam ti šest krav in tri konje. Sprejmeš? Dam ti tretjino svojih polj. Sprejmeš? Dam ti svoje gozdove. Bogat smrekov gozd, kjer še ni posekano nobeno drevo, —• sprejmeš? Ali naj ti napišem pogodbo, da sem ti prodal živino?
»Neumnosti čvekaš in pijan si«, ga zavrne Nipernaadi in vstane.
KOLESA OTROŠKI VOZIČKI MOTORNA KOLESA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE POTREBŠČINE
mehanična delavnica
pokromanje. oomklanje in emajliranje koles in motornih koles
ogomir
POZORI Rabljeni otroški vozički m kolesa vedno na prodaji Maribor, Knez Kocljeva (p«.; r.Henb.ehovai ul. 4
De Valera
Med vseini diktatorji je Eamon De Valera najmanj poznan v svetu. Rojen je bil v Ameriki in čeprav je igral najvažnejšo vlogo v spomladni vstaji leta 1916., ki je vodila in dovedla končno Irsko do samostojnosti, kljub temu je še prav mnogo Ircev, ki ga smatrajo za tujca, za vsiljivca, ali kakor take priseljence imenujejo
—	yankee.
Vse njegovo delo stremi za tem, da se popolnoma odcepi od britanskega imperija in da doseže popolnoma samostojno Irsko. Korak za korakom je pridobival samostojnost Irski in leta 1936. ni bila v budžet Irske vnešena postavka za generalnega guvernerja, s čimer je tako simbolično, kakor z dejanjem pokazal, koliko mu je do popolne ločitve Irske od britanskega imperija.
Po svoji zunanjosti je De Valera še vedno učitelj matematike, kar je bil v svoji mladosti, velik in suh, z očali. Za seboj ima_ sijajno vojaško kariero, čeprav nikoli ne nosi uniforme. V obleki je nekoliko nemaren, kajti ne nosi ničesar, kar ni bilo izdelano na Irskem, je zelo hladne narave, ne vdaja se niti nikotinu, niti alkoholu, tudi za šport nima smisla. Zanj pomeni življenje samo resnost in — politika.
De Valera se je rodil 14. novembra
1882. leta v Newyorku kot sin španskega priseljenca, le po materi je Irec. Ko je bil star dve leti, mu je umrl oče. Kratko po tem se je vrnil brat njegove matere na Irsko in je vzel mladega De Valero s seboj v hišo stare matere v Bru-ree na južno Irsko, kjer je preživel svojo mladost.
Med tem, ko je študiral v Dublinu matematiko in fiziko, se je začel izredno
zanimati za galski jezik. V »Ligi Galcev« ga je poučevala neka Jane Flanagan, s katero se	je leta	1910.	poročil. Iz	tega
zakona se	mu je	rodilo	šest otrok.
Prezidet Irske stremi za tem, da ima vsaka irska družina svoj kruh. Tudi mraza nihče na Irskem ne trpi, kajti vsakdo more dobiti takozvani »torf«, ki je nadomestilo za premog, po najnižji ceni. Tudi preskrba starih in betežnih je na Irskem na	izredno	visoki	stopnji, saj	dobi
vsakdo, ki	je deležen te	podpore, teden-
sko deset šilingov, kar je za irske razmere že velik denar. Sredstva za brezplačno zdravljenje bolnikov in posebno za podpiranje invalidov, dobiva Irska iz irskega »Svveepstakes«, kar je neke vrste loterija, kateri se ima Irska zahvaliti, da bo ima kmalu največ in najmodernejše opremljenih bolnic. — Korupcija je na Irskem izginila.
Razumljivo je, da je danes le malo Ircev, ki so še vedno nasprotniki De Va-lere; ti pa, ki so še njegovi nasprotniki, imajo od tega svojega nasprotstva baje posebne in velike koristi.
»ZORA«, časopis za družabno kulturo in izobrazbo. Izdaja D. K. D. »Cankar« v Sarajevu. Urednik Marjan Telatko. Izšla je 2 številka III. letnika tega leposlovnega dvomesečnika s sledečo vsebino: *** »Pred pomembnimi dogodki; Srečko Kosovel: »Prerojen je« (pesem); Cita Jote: »Žetev (pesem); Jelka Vuk: »Zunaj sneg prši« (pesem); Ivan Vuk: »Najdeni raj« (pravljica); Marian Telatko: »Šopek krizantem«, malomeščanska kronika v petih dejanjih. Kulturni obzornik, Društveni vestnik in Drobiž, ki prinaša v kratkem poslednje novice in zanimivosti. Uredništvo in uprava lista je v Sarajevu, Nuzoro-va ul. 7. Naročnina znaša letno din 10 in se pošilja na ček. rač. št. 2-210 (»Zora«) Sarajevo.
Pomladanske novosti
za damske obleke in plašče v sodobnih tkaninah in barvah — lepo izbiro za moške obleke in plašče nudi
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 9
Kupujte
ori tvrdkah ki oglaš*3ieio v
jur
MESTNA PODJETJA MARIBOR
Razpis tekočih del za leto 1939-40.
Razpis
Mestna podjetja, Maribor, razpisujejo za 1. 1939-40 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega: kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materijala ter dobavo barv in čopičev.
Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 8.—12. pri Premoženjski upravi MP., tehnična pisarna, v Frančikanski ulici št. 8, kjer je vložiti tudi zapečatene po-* nudbe do 20. maja 1939.
M a r i b o r, 5. maja 1939.
Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
»Nikakih neumnosti ne čvekam in tudi pijan nisem!« zavpije hansubaški gospodar razjarjen.
»Kako si drzneš govoriti o Kati, kakor o živinčetu, ki je na prodaj?« vpraša Nipernaadi.
»Seveda, Kati ni na prodaj kakor žival, to vem«, odvrne hansubaški gospodar. — »Toda na neki način se te moram vendarle znebiti. Kati sama je rekla: »če me ne vzame Toomas, poročim tebe«. — Glgj, tako je rekla.«
»Toda, Kati poročim-jaz«, pribije Ni-pernaadi.
»To bo vendar nesreča, če ti omožiš Kati«, zakliče hansubaški gospodar. »Toda, tak neumnež res nisi. Jaz bi tl je tudi ne dal. še s hansubaškim posestvom bi je ne zamenjal. Vrag in pol, kaj mi ti svetuješ?«
»Da greš spat!« odgovori Nipernaadi, želi gospodarju lahko noč in gre ven.
Hansubaški gospodar zija za njim z velikimi, negibnimi očmi. Potem se sezuje in leže v posteljo.
Nipernaadi pa je šel budit Kati in ji trdo zabrusil v zaspani obraz:
»Kati, jutri odidem odtod.«
»In kam pojdeš?« vpraša Kati in napol sede.
»Domov!« odvrne Nipernaadi. »Grem na svoje posestvo, kajti to posestvo ni moje.«
Kati bulji vanj z velikimi očmi.
»Ni tvoje?« izprašuje, poudarjajoč vsako besedo. »Isto je govoril tudi Jaak. Toda jaz mu nisem verjela. Rekel je, da leži tvoja Hansubahovina kakih dvajset kilometrov proč od tod. Ali je to res?«
»Res, Kati«, pritrdi Nipernaadi veselo »Moje posestvo je približno dvajset kilometrov daleč od tu. Toda moje imetje ni nikako posestvo, marveč veleposestvo z lepo belo hišo in rdečimi hlevi, štirideset krav stoji v hlevu, rdeče, črne, pisane. Oh, verjemi, Jaakova Hansubahovina je poleg mojega imetja kakor oguljeno po sestvece.«
»Tak si me torej nalagal?« vpraša Kati.
»Ne, Kati. Tega nisem storil«, je uža ljen Nipernaadi.
»Takrat, ko si se ml pri tisti rženi kopi pritoževala in kazala ožuljene noge, sem si mislil: To dekletce ne prehodi niti dveh kilometrov več. Mislil sem si: Privesti jo moram na nosestvo svojega sorodnika Tanka I.onkeia, da se tam soočile in okrepi, pozdravi in pripravi na težak poklic
gospodinje, ko odide z menoj na mojo domačijo. Mislil sem si: če ji rečem, da to posestvo ni moje, marveč mojega sorodnika, potem sploh ne pojde več z menoj.«
»Tako, sploh ne pojdem več s teboj? To je bilo zaupanje!« sovražno kima Kati.
»V moji hiši so velike, tople sobe«, prijazno nadaljuje Nipernaadi. »Vem tudi, kje bi pripravil prostor zate. V sobi Jam na oglu stavbe, z mehkimi kožuhi in preprogami, tam bi bil prostor zate. Belega hrta bi ti dal za družbo, zvesto žival z imenom Loo, ki bo vedno za teboj ,ko senca. In potem bi te ljubil.«
»Jutri torej greš in me hočeš vzeti s seboj?« vpraša Kati boječe.
»Seveda«, prepričuje Nipernaadi. »Kje pa te naj drugače pustim? Zdaj ne bi več hodila peš. Jaakovi konji dirjajo dobro; ne bi še minila ura, in že bi bila doma. Pravkar sem odredil, da naju pričakujejo in nama pripravijo dostojen sprejem. Ah, Kati, od strmenja omedliš, ko zagledaš moj ponosni, bogati dom. Toda vkljub vsemu je bilo prav, da sem te poprej privedel k Jaaku. Tako se bo počasi izvršil prehod v bleščeče življenje, če bi bila prišla iz svoje borne koče takoj k meni, bi gotovo izgubila glavo in bi mi kar izpred vrat pobegnila. Poznam te, Kati, ne ugovarjaj mi!«
Vzel je Katino roko in jo gladil.
»Ah, Kati, zakaj si tako žalostna? Saj nama bo spet vse dobro. Tako rad sem te poslušal, kadar si se smejala. V tvoj smeh sem se najprej zaljubil, potem šele v vse ostalo. Zakaj se nikoli več ne sme-jiš? Kaj te teži?«
»Neumnost je«, se smehlja Kati. »Toda laaka se bojim. On bi nama ne dovolil oditi«, naglo pristavi, ko vidi, kako se je on zmračil.
»Ali misliš, da sva njegova lastnina, če sva na njegovem domu? Kaj nal nama oa stori, če hočeva oditi domov? Ne boj se tega starca, borilca z biki in pijancaf«
Kati bruhne v jok.
»Moj bog«, pravi v joku, »kaj naj stojim? Taak ml gotovo ne dovoli oditi!«
»Ti nočeš z menoj?« vpraša Nipernaadi nežno in zmaie z glavo. »Na starega «e hočeš obesit! in nostati njegova žena?
7	niim se hočeš neliati v cerkev? Borilec z biki tf ie liubši kakor iaz? No, povei ml čisto mirno jn no pravici.«
»Ni mi ljubši«, šepeče Kati in nasloni
svoj moker obraz na njegova prsa. »Le takšen strah me obhaja pred njim. Tako je drzen in divji. Takšen strah...«
Nipernaadi pokima in se zagleda nekam čez njeno glavo.
»S teboj pojdem!« se odloči Kati. »Obljubila sem ti, da postanem tvoja žena in svojo obljubo hočem držati!«
Nipernaadi jo skrivaj pogleda.
»Iz tega ne bo nič. Nočem te onesrečiti. Jaz sem ti samo jesensko sonce, ki ne greje. Ne, ne, poroči rajši tega svojega borilca z biki!«
Tedaj vrže dekle, ki je doslej mirno stalo ob njem, roke okoli njegovega vratu in ga poljubljalo na oči, lase in lica. Visela mu je na vratu, žareča, vriskajoča, sijajoča od sreče.
»Jaak! Jaak!« kliče veselo. »Hansubaški gospodar, pridi vendar hitro sem!«
Ko je prišel Jaak v izbo in vprašujoče gledal Kati, zleti dekle k njemu in vrešči:
»Nipernaadi me je osvobodil in rekel, da me lahko vzameš ti!«
»Ali je to res?« vpraša Jaak in dvomeče gleda Nipernaadija.
»Kati govori resnico!« odgovori Nipernaadi.
»To sem si kar mislil«, reče Jaak veselo. »življenje mi je rešil, me negoval in zdravil, in dati mi je moral še ženo. Toda, to ti pravim: praznih rok se ne ločiš od mojega posestva! Pojdi v moj hlev, vzemi si najlepšega konja, in če odpotuješ jutri domov, ga vzemi kot svojo lastnino s seboj. Nikar ne misli, da ti ga dajem za Kati. Sijajen človek si in ugajaš mi. Ne spodobi se, da bi ponujal tebi, bogatemu človeku, denar kakor kakemu hlapcu ali dnevničarju.
Vzemi zato konja v znak moje hvaležnosti. Ce ti bo težko izbrati, si pokliči Maadisa, zajčjega sina, na pomoč. On pozna moje konje, kakor gospodinja svoje krave. Tako. — In ti, Kati. skoči in nam skuhaj kave. V omari mora btii tudi še nekaj žganja. Moj mili sorodnik Toomas ne sme imeti občutka, kakor da živi med tujci, temveč se mora počutiti kakor gost in moj prijatelj!«
Kmalu se pojavi Kati s kadečo se posodo kave. Sedejo za mizo. Hansubaški pospodar svečano nataka žganje v kupe. Roke se mu tresejo. Potem ponudi Kati in Nipernaadiju po en kozarec in spregovori:
»Na zdravje nas vseh! Ti pa, Toomas> si ne ženi k srcu, če so se stvari razv»e tako in ne drugače. Taka je bila bozjjj,-volja, in če ta kaj sklene, se ne smem otepati kakor konj s svojim zadkom. T* Usoda ve, komu je hotela dati Kati. glej, izvoljen sem Dil jaz, hansubaški g°' spodar!«
»Veš kaj, Jaak«, reče Kati zaupno, držeč Jaaka za rokav. »Ko bo sneg in za' mrznejp ceste, se odpeljeva k Nipennaa-diju na obisk. Ne živi daleč od nas, m lahko ga bova pogosto obiskovala«.
Obrnila je svoj nasmejani obraz k NJ' permaadiju in rekla:
»Tvoj ponosni dom si hočem vsekakor ogledati. Tudi krasno sobo, ki si j bil namenil meni. Ali še veš — tisto * mehkimi kožuhi in preprogami. PpPrfl pa prideš še enkrat sam, ko bova imej z Jaakom poroko. Saj ni več daleč d nje. In tedaj pripelješ za poročni dan Loo s seboj, kajne? Ah, Jaak, ti ivendar tega še ne veš. Toomas m aprekrasnega hrta* in tega hrta hočem za poročni dar.«
»Za poročni dar najde gotovo kaj bob šega!« pristavi Jaak očetovsko.
»Kaj boljšega in še Loo povrhu!« popravi Kati. »Zapomni si dobro: natanko v nedeljo tri tedne.«	.
»Poročni dan je torej že določen-« vpraša Nipernaadi.
»Da. Tega sva določila, ko sva se pe' ljala skupaj k zdravniku«, pove hansubaški gospodar odkrito.
»Kaj pa govoričiš?« zakliče Kati očita joče. »Tedaj se nisem s teboj še pra* nič sporazumela, če se boš o meni lagan povežem svojo culjo in grem z Nipernaa dijem.«	«,
»Nikamor ne pojdeš!« reče Jaak mrac no in stisne pest.	.	,
Kati se veselo zasmeji, pogleda Jaam* z žarečimi očmi in mu mrši lase.
Nipernaadi se dvigne, se zahvali za ka vo in žganje ter vzame svojo čepico.
»Kaj že greš?« se čudi Kati. »Ali nočeš več piti kave in malo kramljati 1 nama?«	,	,
»Noč je že,« odvrne Npernaadl. »JU”, moram vstati s petelini, Če hočem bi opoldne doma.«
Hansubaški gospodar še enkrat zakliče za Nipernaadijem:	v	.
»Toomas, ne pozabi si izbrati Živam najlepše živali v mojem hlevu!«
Konec.
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predst. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru