Lcto 29                    ANGELCEK                    Stran 11
Francka Zupančič:
Žalostna smreka.
tWo je ustvaril Ijubi Bog drevesa, je obesil vsakemu *$M na veje lepih sadežev: jabolk, čresenj, orehov i. dr. Samo smreka \e dobila le svoie suhe, lescnaste češarke. In Ijudje so se radovali sočnookusnih jabolk, hrusk, orehov ter hvalili Boga. Drevesa pa, ponosna, so šumela bahavo s svojimi vrhovi, in nobeno se ni ozrlo na skromno sosedo-smreko.
Smreka pa bi bila tudi rada blizu človeka in bi mu btta rada kaj dala. A njena temnozelena obleka Ijudem ni nič ugajala. Smejali so se njenim češarkom in jih metali v ogenj, To je bolelo ubogo smreko in zaplakala je, ker ni imela ničesar dati Ijudem.
Dobri Bog pa, ki vidi vse, jo je vprašal, zakaj je žalostna. In ko je čul, zakaj žaluje, in je zaznal za' prevzctnost drugega- drevja, je rekel: ^Sadu nimam nobenega več zate, ali poskrbel born, da boš tudi ti vesela.«
Ko je prišla zima, ni izgubilo drugo drevje le svojcga sadu, ampak tudi svoje listje, Ln je ostalo golo, žalostno. Smreka pa }e ohranila svoie igle. In ko je poslal Bog po dolgem dolgem času v ostri zimi na svet Odrcšcnika, dal jc z njim tudi smrečico, da kot božično drevesce, odičeno z neštetimi lučcami, jabolki, orehi in sladčicami razveseljuje otročiče. Zato je smreka vedno zelena in kot božično drevesce . otrokom najljubše drevo.