UGODEN NAJBOLJŠA ZDRA VILIŠČA - Ob zaključku letošnje akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista, ki jo vodi liiristična zveza Slovenije, je njen predsednik dr. Marjan Rožič prejšnjo sredo na slovesnosti v Zravilišču Šmarješke Toplice najbolje ocenjenim zdraviliščem - v akvciji so sodelovala vsa slovenska naravna zdravilišča - podelil priznanja s pečatom gostoljubnosti. Med večjimi je posebna komisija najbolje ocenila Terme Čatež (druga z desne), drugo mesto so osvojile Atomske toplice (tretji z desne), tretje pa Moravske toplice (prvi z leve). Med manjšimi zdravilišči pa so prve Šmarješke Toplice (pr\’i z desne), druge Terme Zreče (tretja z leve), tretje pa Dolenjske Toplice (drugi z leve). (Foto: A. B.) Oprema za novomeško porodnišnico Oprema za 457 milijonov tolarjev • Spomladi preselitev - Sami urejajo okolico NOVO MESTO - Te dni so ministrstvo za zdravstvo, novomeška bolnišnica in ljubljanska firma Sanolabor podpisali pogodbo o dobavi opreme za novomeško porodnišnico, “Gre za opremo, potrebno za preselitev porodnišnice in ORL oddelka v vrednosti 457 milijonov tolarjev”, je povedal direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc. 70 odst. tega denarja bo dalo ministrstvo, 30 odst. pa bolnišnica. Vse, kar je uporabno - tu gre predvsem za aparature - bodo seveda iz sedanje stavbe prenesli v novo. Sanolabor mora opremo dobaviti in montirati v štirih mesecih, torej bo spomladi prišlo do tako dolgo in težko pričakovane preselitve porodnišnice v novo stavbo. Gre za usposobitev 7.800 m2 od skupaj 11.000 m2. Ih pre-selitvcna faza obsega tudi celoten energijski del, se pravi ureditev plinske postaje, agregata, delno klimatskih naprav, kar je pač nujno potrebno za normalno de- P VREM E Danes bo še jasno vreme z meglo po dolinah, jutri poslabšanje z dežjem, ob koncu tedna pa bo spet deloma jasno in suho. lovanje oddelkov. Ni pa tu zunanje ureditve. “Za to si sami močno prizadevamo,” pravi dr. Starc. 'Ihko so že asfaltirali dovozno pot, za ureditev parkirišč pa morajo sprožiti postopek za spremembo zazidalnega načrta. Poleg tega se v bolnišnici zave- dajo, kako pomembno je, da se bo tudi morebitna nova ekipa na ministrstvu za zdravstvo zavedala, kako pomembno je čimprej dokončati novomeško porodnišnico. V “manjkajočih” dobrih 3.000 m2 je namreč tudi operacijski blok. A. B. Panasonic NOVOLETNI POPUST Telefon KXT-2261 prej 12.050 SIT sedaj 9.990 SIT + p.d. Brezžični telefoni, faxi, centrale, računalniki FENIX TRADE, d.o.o. Kandijska 20 Novo mesto Tel.: 068/322-126 Iti ali ne iti na volišče? Marsikomu se v nedeljo sploh ne bo dalo iti na volišče, saj ni lahko pregnati občutka, da tudi tistim, ki nas vabijo tja, ni prav veliko do tega, da bi njihov predlog volilci res tudi podprli. Že kar očitno je, da je bolj kot za spremembo volilnega sistema šlo za volilno propagando, saj so socialdemokrati z uspešnim zbiranjem podpisov pridobili marsikateri glas na volitvah za državni zbor. Preostala predloga sta nastala predvsem zato, da bi onemogočili sprejem pr\’ega. In ga verjetno bosta. Le redko kdo namreč verjame, da bo kateri izmed treh predlogov v> nedeljo na referendumu dobil zadostno oziroma večinsko podporo volilcev. To so preprečili že takrat, ko so se v starem državnem zboru dogovorili za pravila. Tudi če bi kateri predlog uspel, naj bi ga kasneje novi poslanci po nekaterih napovedih ne upoštevali, čeprav bi ga po ustavi morali. Kdo nas torej za nos vleče na volišče? Ali pa bi morda raje videl, da nas tja sploh ne bi bilo? Zase lahko rečem, da bom šel, saj svoje pravice do soodločanja pri tako pomembni stvari, kot je volilni sistem, ne mislim prepustiti drugim. I. VIDMAR Tone Starc MIKLA VŽ Z MUZEJSKIM VLAKOM - Otroci se veselijo decembra tudi zato, ker jih obiščejo dobri dedki Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prvi jih bo doma obdaroval že današnjo noč. Ker pa ima Miklavž zelo veliko dela, se je z muzejskim vlakom začel voziti po Sloveniji že pretekli teden. Med drugimi so se z njim popeljali v Metliko novomeški otroci (na fotografiji), medtem ko je vlak z metliškimi otroki odsopi-hal v Novo mesto. Miklavž je vse otroke tudi obdaroval, ti pa so obljubili, da bodo prihodnje leto še bolj pridni kot doslej. (Foto: M. B. -J.) ,i osemenjevanj ..... ..... . 1 s T MIKLAVŽEV NAKUP v vseh Dolenjtdnih trgovinah dolenjka Št. 49 (2469), leto XLVII »Novo mesto, četrtek, 5. decembra 1996 »Cena: 180 tolarjev nni FNicvi iict S' = DOLENJSKI LIST _____ TiAT yl|JPVT f TPt NOVOMEŠKI ŠPORTNIK LETA NOVO MESTO - Bralci Dolenjskega lista, poslušalci radijskih postaj Studio D, r gle Vašega kanala bodo imeli tudi letos priložnost izbirati Krka in Sraka ter gledalci Vašega kar tudi letos p: športnika leta. Kandidati za laskavi naslov so atleti Igor Primc, Tbmaž Božič in Aleš Tomič, kolesarja Bogdan Ravbar in Uroš Murn, igralca namiznega tenisa Matjaž Retelj in Gregor Komac ter smučar Matjaž Vrhovnik, med dekleti pa atletinji Mateja Udovč in Katka Jankovič ter odbojkarica Jana Vernig. Prireditev z razglasitvijo najboljših bo v četrtek, 19. decembra, glasovnice in izčrpno predstavitev posameznih kandidatov pa bomo v Dolenjskem listu objavili v naslednji številki. Posavje lahko reši energetika Gospodarski kazalci zadnjih let Posavje potisnili na slovenski rep, rešuje ga le še Jedrska elektrarna Krško - Bomo znali izkoristiti verigo hidroelektrarn na Savi? KRŠKO - Lastninjenje, stečaji in likvidacije so v Posavju v zadnjih petih letih pustili hude posledice. O tem, ali lahko predvidene investicije v energetski sistem Posavja, ki naj bi se financirale iz državnega proračuna oziroma koncesij, vplivajo na razvoj te druge najmanjše slovenske regije, je v ponedeljek tekla beseda na seji komisije za razvoj, ekonomsko politiko in varstvo okolja pri Območni gospodarski zbornici Posavja. Gospodarska moč Posavja je lani dosegla le dve tretjini sloven- Dr. Dejan Avsec, predsednik komisije za razvoj, ekonomsko politiko in varstvo okolja pri Območni gospodarski zbornici Posavje VESELI VLAKI SPET VOZIJO Če ste katerega od veselih Miklavževih vlakov, ki že vozijo po slovenskih železnicah, v minulih dneh zamudili, lahko svoje otroke presenetite z vožnjo na Božičkovem vlaku, ki bo otroke v našem koncu razveseljeval v soboto, 21. decembra, in sicer med Celjem in Sevnico, Sevnico in Brežicami ter Brežicami in Zidanim Mostom. Vožnja je zasnovana tako, da se potniki v eno smer peljejo z veselim vlakom, nazaj pa z rednim vlakom. Cena vozovnice, v katero je za otroke do 15. leta vključeno tudi darilo, je 1.100 tolarjev. Podrobnejše informacije dobite na železniških postajah. skega povprečja, bruto dodana vrednost na prebivalca je padla za 8 odstotkov, medtem ko je Slovenija v povprečju imela 4-odstotno rast. Se v letu 1994 je regija zaključila poslovanje s 3,2 milijarde tolarjev čistega dobička, leto 1995 pa z 1 milijardo izgube. Položaj se je poslabšal predvsem v industriji. Vse pomembnejša dejavnost postajajo storitve, ki so v obeh letih poslovale pozitivno in lani povečale dobiček za 15,4 odstotka. Regija izboljšuje tudi v kmetijstvu finančen rezultate poslovanja. V Posavju se je v zadnjem desetletju in pol zmanjšalo število prebivalstva, tri četrtine površine regije, kjer prebiva dobra polovica prebivalcev, pa spada pod demografsko ogroženo območje. Delež kmečkega prebivalstva pa je nadpovprečno velik in je večji le še v pomurski regiji. Izobrazbena struktura je med najnižjimi v Sloveniji, saj znaša v povprečju le 9 let šolanja. Izobraženi kader odhaja iz tega dela Slovenije. Nespodbudno je tudi, daje Posavje po višini plač na zaposlenega na * Predlog nacionalnega energetskega programa do leta 2005 predvideva kar za 110 milijard tolarjev vlaganj v elektroenergetski sistem, tako da bi Posavje postalo najpomembnejši slovenski energetski bazen. Vlaganja bodo namenjena izgradnji verige HE na spodnji Savi (Boštanj, Blanca, Krško), izgradnji dveh plinskih agregatov v TE Brestanica, zamenjavi uparjalnikov v NEK in razdelilni transformatorski postaji. Resda gre šele za predlog nacionalnega programa, vendar so na seji komisije opozorili, da se bo potrebno na takšne velike posege dobro pripraviti, predvsem glede posegov v prostor. zadnjem mestu v Sloveniji. Regija ima nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, predvsem žensk in mladih. Na prosto delovno mesto pride kar 10 iskalcev zaposlitve. T GAZVODA KONCILIJA PRI KUČANU - Novomeški župan Franci Koncilija je prejšnjo sredo obiskal predsednika republike Milana Kučana. Seznanil ga je s trenutnimi gospodarskimi in drugimi razmerami v občini ter z uspešno predstavitvijo malega gospodarstva in obrti dolenjske regije v partnerski občini Bihač. Predsednika Kučana je sodelovanje Mestne občine Novo mesto z BIH še posebej zanimalo, saj sta bila oba z županom skupaj v prvi slovenski uradni delegaciji, ki je februarja letos obiskala Šarajevo. Župan in predsednik sta se pogovarjala tudi o načrtih za osrednje praznovanje 100-letnice rojstva olimpioni-ka Leona Štuklja, ki bo čez dve leti v Novem mestu, kamor bo povabljen tudi ameriški predsednik Clinton. (Foto: Marko Klinc) DARILO SLOVENIJE SVETEMU SEDEŽU KOČEVJE • V torek dopoldan so v Slovenski vasi pri Kočevju posekali smreko, ki bo letos kot osrednja božična smreka krasila Trg sv. Petra v Vatikanu. Smreka je stara 75 let, visoka 28 metrov, tehta nekaj čez 4 tone In ima skoraj 10-metrski premer krošnje. Darilo republike Slovence Svetemu sedežu, ki so ga v bogastvu kočevskih gozdov izbrali delavci Za> da za gozdove RS • OE čevje, bodo jutri popoldni odpeljali iz Kočevja na mej ni prehod Fernetiči, od der bo v soboto dopoldan daljevalo svoio not na. PUBLIKUM Borzno posredovanje d.d. Odkupujemo delnice KRKE po ceni 11.600 tolarjev ® 068/322-490 Plačilo v gotovini! MIKLAVŽ PRIHAJA SEMIČ - KD Orel Semič bo pripravil v soboto, 2. decembra, ob 17. uri veselo miklavževanje, ki bo pred farno cerkvijo. S kulturnim programom bodo sodelovali mladi iz Črešnjevca, Črmoš- ijevca, njic, Rožnega Dola in Šemi ča. Sv. Miklavž se bo pripeljal na semiški trg z veselim spremstvom in ob sodelovanju s starši obdaroval najmlajše. BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. NOVO MESTO NAJVIŠJE ODKUPNE CENE DELNIC Odkupujemo delnice KRKE po 11.600 SIT/delnico Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) Tel.: 068/342-410 Referendum o volitvah Od 800 državnih referendumov, ki sojih organizirali na svetu v zadniih 200 letih, je bilo 12 takih, da so se državljani na njih izrekali o volilnem sistemu. Tkko ljudsko glasovanje bo cez nekaj dni v Sloveniji. Državljanom, ki bodo šli glasovat in ki jim ne gre odrekat; znanja in splošne razgledanosti, ne bo lahko, ko se bodo morali odložiti o prihodnjem načinu volitev v Slpveniju Posebej naporno bo njihovo delo, če ga bodo opravili z mislijo, da bo njihova izražena volja zavezovala zakonodajalca. Referendum o volilnem sistemu vsekakor bo in to je demokratično in nevarno hkrati. Nevarno v primeru, če voltl-ci ne bodo izbirali bodočega volilnega sistema, ampak bodo na Vprašanje je, upravičenec izbral, če bi bil referendum v nekem drugem času, /oljni z vlado. Kaj mislite o referendumu o volilnem sistemu? Je enak drugim ljudskim glasovanjem, je drugačen, zahtevnejši? O tem je Dolenjski list v anketi poiskal nekaj mnenj,; f :• STANKO KRIŽAN, slikopleskar iz Podzemlja: “Da bi volilce temeljito seznanili, o čem naj odločajo na nedeljskem referendumu, je občutno premalo časa. Zato ne čudi, da so ljudje zelo slabo poučeni. Sicer pa bi bilo po mojem mnenju najboljše, da bi imeli kombiniran volilni sistem, medtem ko je bil dosedanji najslabši, saj se majhne stranke niso mogle prebiti v parlament.” ' VLADO BRAJDIČ, samostojni podjetnik iz Nove Lipe pri Vinici: “Ljudje so premalo seznanjeni z volilnimi sistemi, o katerih naj bi odločali, mnogi pa sploh ne vedo, da bo v nedeljo referendum. Vprašanje je, kakšna bo volilna udeležba. Mediji veliko poročajo o povolilnem dogajanju v Sloveniji, referendum pa zanemarjajo, čeprav bi mu morali nameniti vsaj takšno pozornost kot volitvam.” STANKO MOLAN, zaposlen kot vratar v brežiški bolnišnici, doma iz Gaberij pri Dobovi: “Ko bo iz firme, ki je propadla, prišel kdo in rekel, vzeli smo ti in zdaj ti vrnemo, takrat bom verjel, da mislijo pošteno. Thkrat bom šel na referendum. Zdaj ne hodim na volitve in glasovanja. Delam svoj posel in se ne u ukvarjam s politiko.” IZTOK STARC, absolvent prava iz Krškega: “Seznanjen sem z vsebino referenduma, vendar menim, da večina državljanov ne ve, za kaj gre, saj gre za precej zapletene stvari. O vsebini vprašanj se premalo govori, predvsem pa pogrešam strokovne in objektivne ocene. Vsak predlagatelj namreč navija za svoj predlog. Javnosti bi morali vse tri možnosti predstaviti kratko in jedrnato." JOŽICA FABJAN, vodja splošne kadrovske službe v Komunali, iz Novega mesta: “Z vsebino referendumskih vprašanj sem se seznanila iz Dolenjskega lista in drugih medijev. Preštudirala sem tudi volilne sisteme, mislim pa, da večina ljudi nebo vedela, za kaj naj se odloči, in bo to odločitev na pamet. O tako pomembnem vprašanju bi morala odločati strokovna javnost.” SILVIA BEC, študentka angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doma iz Pekla pri TVebnjem: “Bojim se, da velika večina državljanov sploh niti približno ne ve, za kaj naj bi šlo pri bližnjem referendumu o volilnem sistemu, kaj šele da bi ljudje vedeli povedati, kakšne so vsaj najpomembnejše razlike med posameznimi modeli. Osebno sem za kombinirani volilni sistem.” BRANE ŽIBERT, skladiščnik v sevniški Jutranjki:” Ne vem, kateri volilni sistem naj bi podprl, če bi sploh šel glasovat na referendum, kajti za večino ljudi je še vse preveč nejasnosti. Med to večino uvrščam tudi sebe. Zaradi te nepreglednosti pričakujem slabo volilno udeležbo. Komu bo šlo to v prid, težko rečem, saj vsi pravijo, da jim gre za pošten sistem.” MIRAN NOVAK, zaposlen v Elektru Kočevje: “Za običajnega človeka so referendumska vprašanja zelo zapletena, in nisem prepričan, da bodo vsi obveščeni, za kaj glasujejo. Po mojem je referendum zavajajoč. Noben od predlogov ne zagotavlja res poštenih volitev. Če bom glasoval, bom za varianto, po kateri ima lokalna skupnost zagotovljen sedež v parlamentu.” O čem bomo glasovali na referendumu V nedeljo bomo volilci izbirali med večinekim, sorazmernim in kombiniranim volinim sistemom - Da bi bil eden izmed njih sprejet, je potrebna večina - Prednosti in pomanjkljivost posameznih sistemov Le slab mesec po volitvah, na katerih smo polnoletni državljani Slovenije izvolili nov državni zbor, moramo spet na volišče, da bi ugodili željam starega parlamenta, ki se nikakor ni mogel dogovoriti, po kakšnem volilnem sistemu naj bi poslance volili v bodoče, pa so odločitev o tem prepustili nam državljanom, ki pa po anketi, izvedeni teden dni pred referendumom, v velikem delu sploh ne vemo, o čem bomo v nedeljo odločali. Glede na zapleteno in dolgovezno postavljena vprašanja na volilnem lističu premnogim ne bo jasno prav nič več. V nedeljo bomo torej poenostavljeno imeli priložnost, da se odločimo, ali želimo poslance državnega zbora voliti po: 1. kombiniranem sistemu, ki ga predlaga državni svet; 2. po večinskem sistemu, ki ga predlaga SDS skupaj s podpisniki; 3. po čistem sorazmernem (proporcionalnem) sistemu, ki gaje predlagala LDS, ali pa bomo še naprej zbirati poslance po sistemu, ki je bil v veljavi do sedaj. Volivec bo moral, da bi pravilno izpolnil glasovnico in da bi bila ta veljavna, pri enem samem od treh predlogov obkrožiti “za”, s čimer bi podprl ta predlog, ali pa pri vseh treh “proti”, s čimer bi posredno podprl obstoječi volilni sistem. Kot da poslancem starega državnega zbora sploh ne bi bilo do tega, da bi bil kateri izmed predlogov sprejet, so določili taka pravila, da nobeden od predlogov nima prav velike možnosti, da bi uspel. Pravila namreč določajo, da zmaga tisti predlog, ki ga je podprla večina volilcev, udeležencev referenduma. Torej bi moral eden izmed predlogov zbrati več glasov, kot sta jih zbrala ostala predloga, ki bi jim poleg tega prešteli tudi tiste glasovnice, kjer volilec ni podprl nobenega izmed predlogov, in tudi neveljavne glasovnice. Prav neveljavnih glasovnic pa bo zaradi zapletenega načina glasovanja veliko. Ker vprašanja na glasovnici preprostemu človeku niso ravno najbolj razumljiva, je treba vse tri predloge za lažje razumevanje vsaj nekoliko poenostaviti: Kombiniran volilni sitem Po predlogu državnega sveta bi imel vsak volilec dva glasa. Z enim bi po večinskem sistemu izbral posameznika, ki naj bi bil pravilo- ma doma iz volilnega okraja, iz katerega je volilec. S tem bi zagotovili, da bi imel vsak izmed 44 okrajev svojega poslanca. Drugi glas bi volilec namenil stranki, katere program ali idologija mu je najbolj všeč. S tem bi zagotovili, da bi bil parlament sestavljen iz več različnih strank, ki zastopajo različna mišljenja in interese. Pri tem ni pomembno, da bi volilec izbral kandidata iz stranke, kateri bi dodelil svoj drugi glas. Po mnenju strokovnjakov, bi bili na zadnjih volitvah s prvim glasom tako izvoljeni kandidati samo treh strank - LDS, SLS in SDS, z drugim glasom pa bi se jim v po- Vprašanja na referendumu L Na zahtevo državnega sveta Republike Slovenije: “Ali ste za to, da se volilni zakon spremeni tako, da ima volilec dva glasova: s prvim po večinskem dvokrožnem sistemu izvoli poslanca svojega volilnega okraja (skupaj 44); z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca s strankarske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 mandatov.” 2. Na zahtevo 43.710 volilk in volilcev: “Ali ste za to, da se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor volilni sistem uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako: da se bo v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev na približno enako število prebivalcev, da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec, da bo za poslanca izvoljen kandidat, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volilcev, ki bodo v tistem volilnem okraju glasovali, da bosta, če v prvem krogu volitev nobeden izmed kandidatov ne bo dobil zahtevane večine glasov, kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo dobil več glasov.” 3. Na zahtevo 30 poslank in poslancev: ‘Ali ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, da bo število poslanskih mandatov, kijih bodo v parlamentu dobile posamezne liste kandidatov, sorazmerno deležu za njihove kandidate oddanih glasov; da bo celotno območje Republike Slovenije ena volilna enota; da bo volilkam in volilccm omogočeno oddati svoj glas kateremukoli kandidatu oziroma kandidatki; da bodo izvoljeni po vrstnem redu tisti kandidati oziroma kandidatke s posamezne kandidatne liste, ki so dobili največ glasov?” DOBRODELNI PLES ZA GALERIJO - Civilno gibanje za Osilniško dolino je v soboto, 30. novembra, na Jasnici pripravilo dobrodelni ples, katerega izkupiček je namenjen gradnji likovne galerije v Osilnici. Na njej so se zbrali tisti, ki iive v dolini in tisti, ki so jo le pred mnogimi leti zapustili. Na dražbi so bile prodane slike, ki so jih poklonili slikarji Stane Jarm, Janko Orač, Brane Praznik in Jože Kotar. Z vstopnino in prodanimi slikami je bilo zbrano okoli 700.000 tolarjev. Civilno gibanje za Osilniško dolino, ki deluje že tretje leto, je bilo ustanovljeno kot pomoč pri razvoju krajem v zgornjekolpski dolini, ki so bila desetletja ne le del zaprtega kočevskega območja, temveč tudi zapostavljena, iz njih so izginile vse dejavnosti, ki jih kraj potrebuje za s\'oj obstoj. Najmanjša slovenska občina Osilnica danes nima primerne dvorane. Galerija, ki naj bi jo s pomočjo občine in države zgradili v Osilnici, bi bila hkrati večnamenski prostor. slanskih klopeh pridružili še predstavniki SKD, ZLSD, DeSUS in SNS. Večinski volilni sistem Pri večinskem sistemu, ki so ga predlagali SDS in podpisniki, bi bila Slovenija kot sedaj razdeljena na 88 okrajev in iz vsakega okraja bi izvolili tistega poslanca, ki je v tem okraju dobil največ glasov. Volili bi najverjetneje dvakrat. Prvič bi imeli na volilnem lističu zapisane kandidate vseh strank, ki bi kandidirale v določenem okraju, in še neodvisne kandidate; drugič (če ne bi prvič nihče dobil 50-odstotne večine) pa bi izbirali med kandidatoma, ki sta prvič Z delodajalci narašča tudi število kršilcev V SPOMIN NA DR. ZUPANIČA -1. decembra je minilo 120 let, kar se je v belokranjskih Gribljah rodil antropolog in etnolog, univerzitetni profesor dr. Niko Županič. Belokranjski muzej v Metliki se je s spoštovanjem spomnil plemenitega dela pomembnega rojaka in ob obletnici njegovega rojstva izdal četrto razglednico v seriji muzejskih predmetov. Na razglednici je kopija listine, ki jo je Belokranjsko muzejsko društvo februarja 1954 podelilo dr. Županiču ob imenovanju za častnega člana društva. Listina je umetniško delo slikarja Maksima Gasparija, dr. Županiču pa jo je pred dobrimi štirimi desetletji izročil takratni predsednik društva prof. Jože Dular. Ih je ob obletnici Županičevega rojstva skupaj z ravnateljico Belokranjskega muzeja Andrejo Brancelj-Bednaršek ter ostalimi zaposlenimi v muzeju k Županičevemu doprsnemu kipu pred metliškim gradom tudi položil spominski venec. (Foto: M. B.-J. ) Slovenski “dajnamdanes” LJUBLJANA - Pred 10. novembrom so strankarski veljaki veliko govorili o posluhu za težave delavcev, upokojencev in mladih, zdaj pa so (spet) tiho. Na vrsti so pomembnejše zadeve. A v življenju ni pomembnejšega kot je človekova skrb za delo in zaslužek, za kolikor toliko znosno življenje. Vendar za veliko ljudi ni več znosno. Ljudje zato, ker se bojijo za službo, pogosto tiho privolijo v to, čemur bi se morda pred leti glasno upirali. Zaradi lažjega preživetja nekateri, ki so kot tehnološki presežni delavci ali zaradi stečaja prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje, delajo na črno. Oblik zaposlovanja na črno je več: bodisi da delavec dela le po ustnem dogovoru in ne podpiše nobene pogodbe, delodajalec pa ga ne prijavi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodisi dela na črno le občasno ali pa so zaposleni na črno tujci brez delovnih dovoljenj. dobila največ glasov. V določenem okraju bi volili le enkrat, če bi eden izmed kandidatov dobil več kot 50 odstotkov glasov, kar se je na zadnjih volitvah zgodilo le dr. Janezu Drnovšku, in še to v enem od obeh okrajev, v katerih je kandidiral. Dobra stran večinskega sistema je, da bi bili tako bolj zastopani lokalni interesi, saj bi imel vsak okraj svojega poslanca. V parlament bi prišlo bistveno manj strank, lahko celo samo dve ali tri. Ib bi zagotavljalo stabilno vlado, saj je velika verjetnost, da bi jo lahko sestavila že ena sama stranka, kar pa ima tudi slabo stran, saj bi, glede na pristojnosti, ki jih vlada ima, imela takore-koč ena stranka oblast skoraj popolnoma v svojih rokah. Z večinskim sistemom bi največ pridobile velike stranke (LDS in SLS pa tudi SDS), največ pa bi izgubile male, ki ne bi imele nikakršnih možnosti priti v parlament (DeSUS, SNS, Zeleni), in srednje velike, ki bi zelo težko prišle v parlament oziroma bi bile tam v izraziti manjšini (SKD in ZLSD). Čisti sorazmerni sistem Čisti sorazmerni (proporcionalni) sistem bi za volilca pomenil največjo spremembo. Vsa Slovenija bi bila ena volilna enota. Na glasovnici bi bili zapisani vsi kandidati vseh strank. Volilec bi lahko izbral kateregakoli kandidata ter tako prispeval glas stranki in kandidatu. Sedeži bi bili kot doslej razdeljeni strankam po odstotkih glasov, ki jih je dobila posamezna stranka, znotraj strank pa bi sedeže dobili tisti poslanci, ki so zbrali največ glasov. Prednost čistega sorazmernega sistema je, da bi prišlo v parlament veliko število strank in bi s tem bila zagotovljena tudi zastopanost zelo različnih interesov. Po drugi strani bi bilo v tem primeru še težje sestaviti vlado, saj bi zanjo moralo skleniti koalicijo še več strank kot sedaj. Slaba stran tega sistema je, da z njim ne bi bila zagotovljena zastopanost posameznih območij, kar pomeni, da bi lahko cela Dolenjska in Posavje ostala brez enega samega poslanca, večina poslancev pa bi prihajala iz Ljubljane ali še katerega od večjih središč. Čeprav je sistem predlagala LDS, so mu naklonjene predvsem manjše stranke, ki bi z njim največ pridobile. IGOR VIDMAR Tildi mnogim redno zaposlenim se ne godi veliko bolje. Vse večje zaposlitev za določen čas in po pogodbi. Zgodilo seje celo, da je firma pogodbeno zaposlovala delavce za en mesec - zaporedoma kar deset mesecev! Vse pogosteje se delovni inšpektorji ukvarjajo tudi s prekinitvami delovnega razmerja brez kakršnegakoli sklepa. Kdaj pa kdaj delodajalci izdajo sklepe o prekinitvi delovnega razmerja, ki so brez repa in glave, ali pa sloh ne napišejo, zakaj vržejo človeka na cesto. Vse večje tudi primerov, da delodajalec da delavcu knjižico, ne da bi mu povedal, zakaj ga odpušča. Ponekod delavci po več mesecev ne prejmejo plač. Ali pa plače niso takšne, kot naj bi bile: delodajalci jim ne obraču- ' najo regresa, dopusta, nekateri delavci dobivajo plače kar na roko, na štiri oči, brez obračuna, ki bi pokazal, koliko sploh zaslužijo. V zadnjih letih se je število delodajalcev močno povečalo. Zdaj jih je v Sloveniji že okoli 140 tisoč. Ib pomeni, daje tudi število možnih kršilcev delovne zakonodaje veliko večje kot pred leti. In bo še naraščalo, če Republika Slovenija ne bo končno postala bolj pravna in socialna država, kot so nam pred volitvami obljubljale in napovedovale prav vse politične stran- | ke! Ali skratka; kot piše v Ustavi RS. VINKO BLATNIK Novomeška kronika N—- .. ~... . ..... . . ... .:: J KURA - “O tempora, o moreš!” bi vzkliknili stari Rimljani ob nedavnem dogodku v romskem naselju Žabjak. Ko je tja prišel “civil”, da bi se poveselil v cigobaru, so mu pot prekrižali cigani, ki so v snežni celec rinili stojadina. Tilko neutrudno so hoteli avto spraviti v tek po zasneženi poti, da je le malo manjkalo, pa bi povozili kuro, ki jim je prečkala pot. Današnjim Ciganom pa je očitno več do porivanja avtomobila kot do kur. Kakšni časi, kakšne nravi! (Prevod zgornjega latinskega vzklika.) 324-200 - Ib je ena od telefonskih številk Dolenjskega lista. Naš telefon je močno obremenjen. Kot da to ne bi bilo dovolj, pa na to številko pogosto kličejo poslušalci Studia D, da bi jim v eni od njihovih oddaj zavrteli želeno pesem. Ali kličite 325-205, kot je prava “glasbena” številka, ali pa bo začel Dolenjski list zaračunavati še naročnino za Studio D! POKROV - Pokrov kanalizacijskega jaška sredi pločnika na Seidlovi cesti so verjetno pri odstranjevanju snega zlomili in bi kaj lahko prišlo do nesreče, saj bi pokrov pod težo pešca lahko popustil in bi človek padel v jašek. Odgovorni so hitro ukrepali in že naslednji dan pokrov zamenjali. Se dobro, da je javna razsvetljava “crknila” šele potem, ko so pokrov že zamenjali, saj bi mimo vozeči vozniki človeka v jašku kaj lahko spregledali. Še posebej, ker tu še policisti vozijo veliko hitreje, kot je dovoljeno. Oni že vejo, kdaj pri pogrebnem zavodu ni ra-daria! ŠKOF - Na pokušnji vin v galeriji Krona je prišlo do smešnega pripetljaja. Sanitarni inšpektor Rudi Škof, v prostem času tudi rimač, je gostu, znanemu pridelovalcu vin Tomažu Prinčiču iz Goriških Brd, prišepnil, da bo prebral prigodno pesem, ki jo je zložil za to priložnost. Prinčič je narobe razumel in se za to čast zahvalil - gospodu županu. A bo škof toliko časa čakal, da bo župan, kot župan, da bo škof? Ena gospa je rekla, da o razglašenem županovem slavju 100-letnice rojstva Leona Štuklja čez dve leti v Novem mestu ne vesta nič samo še glavna akterja - Leon Štukelj in Bill Clinton. MIKLAVŽ NA GLAVNEM TRGU NOVO MESTO - Prva večja prireditev Veselega decembra bo danes, ko bo na Glavni trg prišel Miklavž s spremstvom. Povorka s parklji m angeli bo nekaj pred 16. uro odšla iz cerkve sv. Miklavža na Kapitlju, nekaj po 16. uri pa bo Miklavž zbrane pozdravil z balkona na Rotovžu. Na odru bodo otroci zaigrali igrico Miklavž prihaja. Ob 17. uri bo nad mestom tradicionalni ognjemet, zatem pa se bo Miklavž še dobro uro zadržal na trgu in obdaroval otroke. FRANC ŠKUFCA SPET predsednik - iudi v krajevni skupnosti Žužemberk se je sešel novi svet KS Žužemberk. Po Pričakovanju je postal predsednik Franc Škufca,podpredsednik Pa Boris Jordan. Člani sveta so se Pogovorili o delu v naslednjem mandatnem obdobju. PRVI SNEG NI PRINESEL Težav - Dokaj dobro so se novi člani KS Dvor organizirali in izpeljali pluženje po vaseh. Skrb za to delo je padla na ramena člana sveta KS Francija Gruma. Ob Pomoči vaščanov Henrika Stuparja, Andreja Legana, Doreta Grenška in Franca Gruma so bile splužene in očiščene skoraj vse vaške ceste. OBČNI ZBOR DPM - Na Dvoru že več let pridno deluje Društvo prijateljev mladine (DPM). Vodi ga Slavka Andrejčič. Društvo vsako leto poskrbi za obdaritev otrok. Ib dni so imeli člani društva občni zbor; pregledali dosedanje delo in izbirali novega predsednika(-co). Ker ni bilo zanimanja za to funkcijo, bodo člani Zveze prijateljev mladine občni zbor ponovili. S. M. xm i z A Š IH OBČIM KAKO PRITI V PODJETJIH DO VEC INOVACIJ Spodbuda gradi, nevoščljivost ruši V Labodu po nekajletni prekinitvi spet podelili priznanja inovatorjem - Za večjo inovativnost nujen posluh vodilnih - O spodbujanju inovacij v Krki in Revozu NOVO MESTO - Po nekajletnem premoru so v tovarni Labod prejšnji teden spet podelili priznanja svojim inovatorjem. Na interni razpis se jez najrazličnejšimi izboljšavami javilo 20 delavcev. Njihova komisija je ocenila, daje inovatorka leta Ana Bečaj iz trebanjskega podjetja Temenica, kije predlagala poenostavitev všivne etikete in postopek za natančno izdelavo paspul na avtomatu za črtast in karirast vzorec, za inovacijo leta pa so izbrali izboljšavo Bernarde Pavšič iz idrijske Zale. Pavšičeva je sama razvila in potem skupaj z mehanikom izdelala vodilo krojne žage s ščitnikom, ki omogoča varnejše in natančnejše krojenje. Z denarno nagrado so nagradili tudi preostalih 18 inovatorjev. Svečane podelitve na sedežu podjetja v Novem mestu sta se udeležila tudi prof. dr. Miha Japelj iz tovarne zdravil Krka in Alojz Kebe lj iz Revoza. Vodja labodove razvojne službe Jože Krašna je povedal, da so pred enim letom začeli akcijo za oživljanje inovativne dejavnosti v podjetju. “Upamo, da nam bo uspelo inovativnost pri delavcih tako spodbuditi, da bomo dosegli en koristen predlog na deset zaposlenih, to je okrog 180 inovacij,” je povedal. Generalni direktor Laboda Andrej Kirm je dodal, daje akcija za iskanja inovacij sovpadla s pripravami na ISO standard 9001. “Kako dobro je razvita inovacijska aktivnost v nekem podjetju, pa je odvisno predvsem od tega, ali imajo vodilni v podjetju za to smisel,” je dejal Kirm. “V Krki se pomena inovacij vseskozi zavedamo. Za farmacevtsko industrijo je to še toliko pomembnejše, saj ravno zdravila zahtevajo veliko znanja, in če jih hočemo prodajati, morajo biti kvalitetna, ustrezati pa morajo tudi standardom drugih držav,” je povedal prof. dr. Miha Japelj. Labodovcem je predlagal, naj imajo krog ljudi, ki bodo odgovorni za razvoj in spodbujanje ust-vaijalnosti. “Za večjo inovativnost med delavci je zelo pomembna motivacija, najslabša pa je nevoščljivost,” je poudaril prof. dr. Japelj in še dodal: “Peter Russell je ugotovil, da je le 2 odst. človekovih možganov zasedenih, potem si lahko predstavljate, koliko je še prostora za ustvarjalnost.” O sistemu inovacij in njihovem spodbujanju je spregovoril tudi Alojz Kebelj iz novomeškega Revoza, ki je dejal, da se v Revozu s Krko ne morejo primerjati, ker poteka razvoj avtomobilov v Franciji. Imajo pa tudi oni t.i. sistem sugestij, kjer zbirajo koristne predloge. Letos so zbrali okrog 15 tisoč takšnih predlogov, od tega največ v proizvodnji. J. DORNIŽ DEGUSTACIJA V KRONI - V prijetnem razstavnem prostoru novomeške galerije Krona v Vrhovčevi ulici je firma Grozd iz Kranja zadnji petek pripravila prodajno razstavo in degustacijo več kot 20 vin desetih slovenskih proizvajalcev, v glavnem zasebnih. Eden od teh, Tomaž Prinčič iz Goriških Brd, tudi vinski svetovalec, se je degustacije tudi udeležil in jo vodil. Razstava vin v Kroni še traja, tam je moč razstavljena in druga vina iz Grozdove ponudbe tudi naročiti. (Foto: A. B.) PODELITEV PRIZNANJA INOVATORKI LETA - Generalni direktor Laboda Andrej Kirm (na fotografiji) podarja priznanje inovatorki leta Ani Bečaj, inovacijo leta pa je prispevala Bernarda Pavšič iz idrijske Zale. (Foto: J. Dorniž) NAKNADNE VOLITVE V KS NOVO MESTO - Novomeška občinska volilna komisija je za nedeljo, 8. decembra, razpisala naknadne volitve za svete krajevnih skupnosti Gotna vas. Mestne njive, Regrča vas, Žabja vas in Otočec v 13 volilni enoti, ki obsega del naselij Ždinja vas in TVška Gora, ker za volitve 10. novembra ni bilo vloženih dovolj kandidatur. V prvih štirih krajevnih skupnostih bodovolilci lahko volili največ 7 kandidatov, v 13. volilni enoti krajevne skupnosti Otočec pa 1 kandidata. Občinska volilna komisija poziva voiilce, da se udeležijo volitev, ki bodo potekale na voliščih, kjer bo tudi referendum za volitve v državni zbor. Krkina tovarna v Šentjerneju? Da bodo lahko gradili, so potrebne spremembe planov - Štipendiranje za potrebe družbenih dejavnosti - Gradnja šentjernejske čistilne naprave v prihodnjih letih ŠENTJERNEJ - Na zadijji seji šentjernejskega občinskega sveta so največ pozornosti posvetili urejanju prostora, družbenemu planu, izdelavi lokacijske dokumentacije za neposredne posege v prostor, ki jih za šentjernejsko občino pripravlja firma Topos iz Dolenjskih Toplic in drugemu. Člani so ugotovili, da državna uprava oz. njen resor za kmetijstvo še ni dal svojega mnenja k tem dokumentom, čeprav sojih na to že dvakrat opozorili. Župana bo v Šentjerneju sklical sestanek z načelnikom novomeške upravne enote in odgovornim za kmetijstvo, da bi čimprej pripravili vse, kar je potrebno za sprejem dokumenta. Sestati pa se mora še občinska komisija za okolje in prostor in podjetje Tbpos, da bi uskladili sporne vloge. Do srede novembra so namreč prejeli 120 vlog, od katerih se jih 59 nanaša na posege na zemljišča, ki po sedanjih planskih aktih niso opredeljena kot stavbna zemljišča in torej izdelava lokacijske dokumentacije do O PLEZALNI ODPRAVI EL CAPITAN NOVO MESTO - V čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca bo danes ob 19. uri predavanje ob diapozitivih o plezalni odpravi El Capitan. Predaval bo Luka Polegek. sprejetja sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine ni možna. Že na prejšnji seji so govorili o štipendiranju študentov za po- * Pod točko “razno” so spregovorili o problemih s Hipotovim stavbnim zemljiščem. Sklenili so, n^j bi lastnica 2 ha in 60 a velikega zemljišča postala občina, ki ga bi dala na razpolago novomeški Krki za pjen obrat. Pri tem nočejo prizadeti Hipota, prav tako pa ne izgubiti Krke, saj bi v šentjernejskem obratu dobilo delo več ljudi. trebe družbenih dejavnosti v šent-jernejski občini, za tokratno seji pa je občinska uprava pripravila programe zaposlovanja. Do leta 2001 bodo potrebovali: 4 profesorje razrednega pouka, profesorja športne vzgoje in šolskega pedagoga, v šentjernejski lekarni pa farmacevta, medtem ko iz novomeškega zdravstvenega doma še niso prejeli programa. O dodeljevanju občinskih štipendij bo odločala petčlanska komisija. Letos rok za razpis štipendij izjemoma , Ana Bečaj Labodova inovatorka leta Ana Bečaj iz Itebnjega NOVO MESTO - Med dvajsetimi predlogi za inovacije je na Labodovo komisijo naslovila svoj predlog tudi Ana Bečaj, ki dela v Labodovi Tfememci v Tfebnjem. Ana je predlagala poenostavitev všivne etikete in postopek za natančno izdelavo paspul na avtomatu za črtast in karirast vzorec. Komisija je ocenila, da si je Ana s tem zaslužila naziv inovatorka leta. Ana živi v Tlebnjem in je mati dveh otrok, sina in hčere. V Tfemenici je zaposlena 14 let. Najprej je bila šivilja, nato mojstrica, zadnja tri leta pa je tehnologinja. “Kot tehnologinja moram delavkam povedati, kako naj izdelek naredijo. Pri tem sem opažala, da je z všivanjem treh etiket zelo veliko dela, pa še vihale so se,” pripoveduje Bečajeva. Zato je predlagala poenostavitev. Ž eno etiketo, kjer so vsi trije podatki, je delo hitreje opravljeno in tudi lepše je videti. Do drugega predloga pa jo je pripeljala zahteva predstavnice firme Bogner, da morajo paspule za žepe na karirastem materialu prišiti ročno, ker avtomat ne zna prilagajati dveh različnih materialov. Ana pa je s preprostim šivom na navadni šivalni stroj fiksirala del za paspulo na prednji del, tako da je avtomat kasnje delo hitro dokončal in sta se vzorca ujemala. J. D. Predstavitev knjig o Novem mestu Bogata dveletna bera NOVO MESTO - Novo mesto se lahko pohvali z najbogatejšo dveletno bero knjig o svojem mestu med vsemi slovenskimi mesti. Predstavitev sedmih knjig, ki so izšle zadnji dve leti o Novem mestu in za Novo mesto, bo v četrtek, 12. decembra, ob 19. uri v dvorani Kulturnega centra Janeza Tt-dine v Novem mestu. Knjigo Franca Barage “Kapiteljski arhiv Novo mesto” bo predstavil dr. France Martin Dolinar, predstavljena bo tudi knjiga “700 let Župnije Šmihel pri Novem mestu”, ki sta jo napisala Marinka Dražumerič in France Baraga; knjigo Tbneta Gošnika “Prvih sto let novomeške bolnišnice” bo predstavila mag. dr. Zvonka Zupančič - Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani; knjigo “250 let Gimnazije Novo mesto”, ki jo je napisalo več avtorjev, bo predstavil prof. Zdenko Picelj, ravnatelj Dolenjskega muzeja; knjigo “Mesto, vloga, pomen in razvoj Novega mesta v novem tisočletju”, prav tako delo večih avtorjev, bo predstavil doc. dr. Aleš Gabrič; knjigo Staneta Grande “Dolenjska v letu 1848” bo predstavil dr. Igor Grdina, knjigo “Novo mesto” avtorjev Jova Grobovška, Bojana Radoviča in Petra Simiča pa bo predstavil dr. Milček Komelj. Na prireditvi bo nastopila tudi vokalno instrumentalna skupina D Kovači iz Novega mesta, tekste bo bral Tbmaž Koncilija, program pa bo povezovala Staža Vovk. PLANINSKO SILVESTROVANJE NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto organizira 14. decembra ob zaključku planinske sezone krajši popoldanski pohod in ob 18. uri silvestrovanje v gostilni Pri Štefanu na Slatniku. Vse planince in tudi ostale občane, ki so radi veseli, vabijo, da se jim pridružijo. Vse informacije in prijave dobite ob večerih na telefona 23-816 (Rezka) ali 24-316 (Fanika). traja do konca leta. Šprejeli so tudi odlok o prispevku za investicijska vlaganja na področjih oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in odlaganja komunalnih odpadkov v občini. Na seji je beseda tekla tudi o čistilni napravi, ki jo bodo v Šentjerneju morali zgraditi v prihodnjih letih, po sedanjih cenah pa naj bi stala okrog 450 milijonov tolarjev. J. DORNIŽ VODA V PLEMBERKU - V soboto je tudi v Plemberk, vasico tik nad vodovodnim zajetjem v Stopičah, odkoder že skoraj 100 let dobiva vodo Novo mesto, pritekla voda. (Foto: A. B.) Po 100 letih voda v Plemberku Vodovod za Plemberk, vasico nad Stopičami, je veljal 8,7 milijona tolarjev PLEMBERK • Skoraj 100 let potem, ko so za novomeški vodovod zajeli izvir Težke vode v Stopičah, je voda iz tega zajetja pritekla tudi v Plemberk, vasico, ki leži le kakšnih 100 m nad tem zajetjem. Slovesnosti ob otvoritvi vodovoda v Plemberku sta se v soboto popoldne udeležila poleg prebivalcev in vodstva krajevne skupnosti Stopiče tudi direktor Komunale in novomeški župan. Plemberk šteje okoli 65 prebivalcev in leži, kot rečeno, tik nad vodovodnim zajetjem. Naselje brez kanalizacije na taki legi pa je vseskozi s stališča varstva tega pomembnega vodnega vira predstavljalo resno grožnjo. Thko je hkrati z vodovodom v Plemberku potekala tudi gradnja kanaliza- cije. Uidi zakonodaja ne dovoljuje gradnje vodovoda, ne da bi prej ali ob tem uredili tudi kanalizacijo. Plemberški vodovod je povezan z vodovodnim sistemom Orehek, zato ni bilo treba graditi črpališča in vodohrana; ta je na nadmorski višini 340 m v Orehku in od tod se ž vodo oskrbuje Plemberk, ki leži na nadmorski višini 225 do 275 m. Sekundarno vodovodno omrežje po vasi meri 148 m, v to omrežje sta vgrajena tudi nadzemna hidranta, ki zagotavljata predpisano količino protipožarne vode. Investitor plemberškega vodvo-da je novomeška Komunala. Celotna naložba je veljala več kot 8,7 milijona tolarjev, od tega je dala Komunala 3,8 milijona, skoraj toliko KS Stopiče, blizu milijon je prispevala novomeška občina. A. B. IttMtt i Z M A Š I H Otroška ii »rišča med avtomobili Na okrogli mizi o igriščih v Metliki so le še potrdili, kar je v mestu že dolgo znano: zaradi pomanjkanja igrišč se otroci igrajo na cesti in na parkiriščih METLIKA - Tukajšnja občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) je pretekli teden z okroglo mizo na temo “Otrokom najboljša igrišča in igrala” zaključila prireditve ob tednu otroka. Čeprav so tokrat več pozornosti namenili problemom igrišč v Metliki, so na OZPM pripravljeni pomagati pri urejanju prostorov za igro tudi v vaseh. Z dokazom, kako pereč prob- otroke še vedno na starših, da pa lem so v mestu otroška igrišča, sta morajo v novih naseljih ne le na- postregli Marta Strahinič in Alen- črtovati, ampak tudi zgraditi otro- v majhnih občinah. Thko župan kot predsednik mestne skupnosti Tone Černič sta obljubila, da bosta svojima svetoma svetovala, naj v proračunih za prihodnje leto namenijo nekaj denarja za ureditev otroških in športnih igrišč. M. B.-J. L maja, od koder je prišla tudi edina predstavnica hišnih svetov Vladka Škof je predlagala, da bi URESNIČEN PROGRAM stanovanjskih blokov. Opozorila je, da se otroci igrajo na ces.ti in med avtomobili, nedaleč pa je ograjeno otroško igrišče vrtca. A nekdaj je bil za bloki rezerviran prostor za igrišče, ki so ga raje namenili za parkirišče. Sicer pa se veliko otrok zbira tudi v Kidričevem naselju, kjer so zametki igrišč, na vseh treh trgih, na Hribu, v novem naselju pri pokopališču in ob Trdinovi cesti. Tildi metliški osnovnošolci, ki so odgovarjali na anketo, so potrdili, da so njihova igrišča najpogosteje cesta in parkirišča. Nekateri so si zaželeli celo ba- • Krajinski arhitekt dr. Davorin Gazvoda je ob primerih iz drugih držav opozoril, kako pomembno je imeti ob načrtovanju naselij v mislih tudi ureditev igrišč. Pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo v novomeški organizacijski enoti Zavoda KS za šolstvo je poudarila, da so igrišča stvar kulture ljudi ter hkrati most med družino in sosesko. Generalna sekretarka ZPM Slovenije Liana Kalčina Srhoj pa je spomnila na vprašapje lastništva površin, na katerih so igrišča, ter na normative in standarde. METLIKA - Tltkajšnja občinska zveza prijateljev mladine je konec novembra zaključila celotni programom, ki si ga je zastavila ob tednu otroka. Otroke je še posebej navdušila igrica “9+2”, ki so jo zaigrali igralci gledališča Zoom, sodelovala pa je tudi policija, ki je prikazala vozila, psa in druge pripomočke, ki jih uporablja pri delu. Igrico sta sponzorirali podjetji Kmetijska zadruga Metlika in Dolenjska banka Novo mesto, za kar se jima OZPM v imenu otrok najlepše zahvaljuje. zen. Da to ni zgolj iluzija, je potrdil župan Branko Matkovič, ki je dejal, da poleg igrišč pri Beti, na Pungartu in v Kidiričevem naselju predvidevajo na metliškem kopališču ureditev turistično-re-kreacijsko-športne cone, ki naj bi imela tudi olimpijski bazen. Poudaril je sicer, da je glavna skrb za Kdo je lati za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, pripravili igralne urice na vrtče-vem igrišču, seveda pod vodstvom vzgojiteljice ali animatorja. ZPM Slovenije pa naj bi ministrstvu za šolstvo in šport predlagala, da v okviru šolskega tolarja nameni denar za ureditev otroških igrišč iko na čelu: OCENJEVANJE ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) je v okviru prireditve Novoletni direndaj razpisal ocenjevanje urejenosti novoletno-božičnih izložb, oken in poslovnih prostorov v Črnomlju. sveta šole? Črnomaljski svetniki glede tega tudi v drugo niso našli rešitve - Opozicija seje odločila za obstrukcijo z obrazložitvijo, da ne bo podpirala protizakonitih sklepov Cj g £ | jN| I Sprehod po Metliki ČRNOMEIJ - Na seji tukajšnjega občinskega sveta konec oktobra so svetniki precej časa namenili razpravi o predlogih za izdajo odlokov o ustanovitvi osnovnih šol: Mirana Jarca in Loka iz Črnomlja, Vinica, Stari trg ob Kolpi in komandanta Staneta iz Dragatuša. Po mnenju aktiva ravnateljev je bil zlasti sporen tisti del 16. člena, v katerem je bilo zapisano, da se predsednik sveta zavoda voli izmed predstavnikov ustanovitelja, kijih imenuje občinski svet občine Črnomelj. Vendar predlog, naj bi ta del člena črtali, ni bil sprejet, prav tako tudi ne predlog, naj odgovorni pri strokovni službi preverijo zakonitost določbe 16. člena, ki se nanaša na izvolitev predsednika sveta zavoda. Kljub temu je občinska uprava zaprosila republiško vladno službo za zakonodajo za mnenje glede spornega določila. Minister Lojze Janko je odgovoril, “da Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja v 3. odstavku 47. člena določa, da predsednika sveta imenujejo člani sveta izmed sebe in ne omejuje možnosti izvolitve na predstavnike ustanovitelja. Ob upoštevanju navedenega člena menimo, da akt o ustanovitvi ne more omejiti pravice članov sveta, da izvolijo predsednika izmed predstavnikov ustanovitelja”. Vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol v črnomaljski občini Boris Mužar pa je za razlago zakonodaje zaprosil ministrstvo za šolstvo in šport. Državna podsekretarka Milka Brulc se je sklicevala na isti zakon kot minister Lojze Janko. V razlagi je dodala, da imajo pri volitvah za predsednika sveta vsi člani sveta možnost izbirati med vsemi člani ne glede na to, ali so VEČ KOT MILIJON MARK ZA ENGLARA ČRNOMELJ - 27-letni Čr-nunialjčan Robert Englaro je zagotovo n^idra^ji belokranjski športnik vseh čašo« Nogometaš, ki se je iz nogometno sorazmerno slabo razvite Bele krtine prebil do same državne reprezentance in je zadnja leta igral v dresu ljubljanske Olimpije, je podpisal enoin-polletno pogodbo z italijanskim drugoligaškim klubom F°88i<>> td bo moral zanj odšteti v neto znesku l milijon in 26$ tisoč nemških mark. Robert ngj bi v enem letu in pol dobil okroglo pol milijona, 11$ tisoč pa bo kot odškodnina kapnilo v blagajno Olimpije. bili imenovani oz. izvoljeni od ustanovitelja, delavcev ali staršev. Zato ustanovitelj v ustanovitvenem aktu nima zakonske podlage, ki bi mu omogočala, da predsednika sveta šole volijo izmed predstavnikov ustanovitelja. Brulčeva je še zapisala, daje takšna rešitev v nasprotju z zakonodajo, saj člane sveta postavlja v neenakopraven položaj. Thko je bilo tudi v predlogih odlokov o ustanovitvi izobraževalnih zavodov, ki sojih obravnavali na seji občinskega sveta pretekli teden, zapisano, da “člani sveta (zavoda) izmed sebe izvolijo na ustanovni seji predsednika in namestnika predsednika”. Kot je dejal tajnik občinskega sveta Jože Strmec, niso mogli zapisati, naj predsednika volijo izmed predstavnikov ustanovitelja, saj so jim z republike v obrazložitvi O VOLITVAH IN REFERENDUMU ČRNOMELJ - Prejšnji teden je občinski odbor DeSUS ocenil volilne rezultate; le-ti so zadovoljivi, saj je skorai8% volilcev v volilnem okraju Črnomelj glasovalo za kandidata DeSUS. Slabši rezultati so v posavskih in zasavskih občinah, kjer doslej še niso imeli organizirane demokratične stranke upokojencev; kljub temu pa je bil iz volilne enote na listi DeSUS izvoljen za poslanca mag. Franc Žnidaršič iz Trebnjega. Člani odbora iz krajev Dragatuš in Adlešiči so kritizirali združevanje volišč v njihovih skupnostih. Ib je bilo storjeno menda zaradi varčevanja. Dejali so, da bi stranke morale varčevati pri volilni kampanji, ne pa na tak način, da je starejšim oteženo priti na volišče. Odborniki so razpravljali tudi o spremembi zakona o volitvah v državni zbor in referendumu. Odločili so se podpreti in priporočiti upokojencem naj glasujejo za predlog 30 poslancev, ki predlagajo proporcionalni volilni sistem. J. D. zatrdili, da to ni zakonito. Kljub temu je svetnik Anton Škof, ki se je zavzemal za izvolitev predsednika sveta zavoda izmed predstavnikov ustanovitelja, zatrjeval, * Po besednem pingpongu o obeh teorijah o izvolitvi predsednika sveta šole so se svetniki odločili za posvetovalni odmor. Po njem je svetnik Danijel Klepec dejal, da opozicija ne bo podpirala protizakonitih sklepov in da ne bo na seji le zaradi zagotavljanja sklepčnosti. Takoj nato je Anton Škof v svojem imenu ter v imenu svetnikov Silva Grdešiča in Zdravka Šavorja predlagal amandma k 16. členu predlogov odlokov o ustanovitvi izobraževalnih zavodov, da torej člani sveta izmed predstavnikov slanovitelja izvolijo na ustanovni seji predsednika in izmed sebe namestnika predsednika. Po tem predlogu so opozicijski svetniki zapustili sejo, ki se je s tem tudi končala, saj ni bila več sklepčna. da imajo svetniki v rokah samo mnenje službe za zakonodajo ter da lahko odlok razveljavijo le, če dobijo v roke akt, ki bo močnejši M. BEZEK-JAKŠE VEDNO PRESENETIJO - Nastopi metliških folkloristov so bili samo v zadnjih 20 letih tako številni, da je celo Matjažu Rusu v 60 strani obsegajoči knjižici uspelo omeniti le najbolj odmevne. Praviloma so povsod, zlasti pa v tujini, vedno navdušili. Seveda so njihova zvesta publika tudi domačini. (Foto: M. B.-J.) Maroltova plaketa folklori METLIKA - Metliška folklorna skupina “Ivan Navratil” je v soboto s celovečernim nastopom v tukajšnji športni dvorani počastila 20-letnico dela ter hkrati 60-letnico organizirane folklorne dejavnosti v Metliki. Ob lem pomembnem jubileju - metliška folklorna skupina je namreč edina v Beli krajini s tako dolgo neprekinjeno tradicijo igranja, petja in plesanja - pa se 73 sedanjih članov ni spomnilo le 135 nekdanjih plesalcev in tamburašev, temveč tudi tistih, ki so že pred drugo vojno po Metliki “zavirali kolo”, med njimi predvsem Marice Županič, Martina Črnuglja in Antona Okorna. Ker folklorna skupina nima svojega arhiva, kronika, ki so jo nekaj časa pisali, pa je izginila kdo ve kam, je o skupini ohranjenega le malo gradiva. Zato se je predsednik folkorne skupine Matjaž Rus odločil izdati knjižico o pomembnejših dogodkih, povezanih s folkloristi. Pri tem si je pomagal s pripovedmi nekaterih članov, časopisnimi članki in dvema škatlama bolj ali manj neurejenega gradiva. Knjižica je zanimiv dokument časa, v katerem je, kot je zapisano, ustvarjala najbolj uspešna metliška amaterska kulturna skupina. Čeprav se je na svoji poti tudi kdaj spotaknila, pa je bilo od takrat, ko je julija 1977 na festivalu balkanske folklore v Ohridu prvič nastopila pod imenom mladinska folklorna skupina “Ivan Navratil”, več vzponov kol padcev. Tudi zaradi prvih je na slovesnosti strokovnjak za folkloro dr. Bruno Ravnikar, dolgoletni strokovni sodelavec in svetovalec metliških folkloristov, skupini izročil Maroltovo plaketo kot priznanje za najvišje dosežke na področju folklore. Plesalci in tamburaši pa so prejeli bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke. Folkloristi so se zahvalili nekaterim od sponzorjev, če bi namreč naštevali vse, ki so jim pomagali pri delu, bi morali po Rusovem mnenju omeniti prav vse Metličane. Odkar je danes že legendarni član folklorne skupine Janko Bračika leta 1984 izjavil, da ne bo več plesal, a se je dve leti pozne- * Na sobotni slovesnosti, že prej pa tudi na metliški pošti, je bilo moč dobiti kar dva priložnostna poštna žiga. Prvi, z datumom 28. november, je bil namenjen 100. obletnici smrti urednika, slovničarja in narodopisen Ivana Navratila, drugi, s sobotnim datumom, pa 20-letnici delovanja metliške folklorne skupine, ki si je nadela ime po metliškem rojaku Ivan Navratilu. je znova vrtel v Metliškem kolu, med folkloristi velja pregovor: “Ne verjemi starim folkloristom, da odhajajo. Vedno se vrnejo.” Ta rek seje znova potrdil tudi na sobotnem srečanju vseh, ki so ali še vedno igrajo in plešejo v folklorni skupini. M. BEZEK-JAKŠE od odloka. VESELI DECEMBER METLIKA - V okviru Veselega decembra, ki ga pripravlja občinska zveza prijateljev mladine Metlika, bo danes, 5. decembra, ob 16. uri v ljudski knjižnici Metlika slikanje na steklo, jutri ob 17.30 pa v knjižnici na Suhorju izdelovanje novoletnih okraskov. V soboto, 7. decembra, bo ob 10. uri v atriju trgovsko-poslovnega centra Miklavževa igrica, naslednji dan pa ob 16. uri v metliškem kulturnem domu srečanje s čarodejem. V torek, 10. decembra, bo ob 16. uri v športni dvorani glasbeni živžav z Mojco in Kaličopkom, naslednji dan pa ob 16. uri v kulturnem domu Suhor lutkovna igrica za otroke - Tobija. NOVOLETNI DIRENDAJ ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo in občinska zveza prijateljev mladine Črnomelj bosta organizirala od 29. novembra do 5. januarja vrsto prireditev pod skupnim naslovom Novoletni direndaj. Ihko bo danes, 5. decembra, ob 17. uri v kulturnem domu prireditev V pričakovanju Miklavža, v soboto, 7. decembra, pa prav tam ob 19. uri plesna predstava, v kateri bodo nastopili najboljši plesalci v Sloveniji. V sredo, 11. decembra, bodo otroci ob 17. uri v črnomaljski knjižnici izdelovali okraske za novoletno jelko. Pogajalci so bili nepopustljivi Črnomaljska in semiška občina sta se dogovorili, kako bosta razdelili nekdanje skupno premoženje - Do zadnjega pogajanja o Komunali, poslovnih stavbah in zavodih ČRNOMELJ, SEMIČ - Črnomaljski in semiški občinski svet sta pretekli teden sprejela sklep o delitvi premožeivja bivše občine Črnomelj na novonastali občini Črnomelj in Semič. Medtem ko so Črnomaljci sprejeli sklep soglasno in brez razprave, je Semičane zanimalo, kako so potekala pogajai\ja, potem ko so se Semičani pred dvema letoma ločili od Črnomaljcev. Predsednik semiškega občinskega sveta Anton Malenšek je dejal, da so bila pogajanja občinskih komisij za premoženjsko delitveno bilanco, ki sta se sestali na štirih skupnih sestankih, marsikdaj precej trda. Pogajalci so bili velikokrat nezaupljivi in nepopustljivi. Predvsem se je zapletalo, ker so Semičani zagovarjali, da morata občini deliti vse premoženje, ki ga je imela črnomaljska občina konec decembra 1994, Črnomaljci pa so zatrjevali, da bodo delili le tisto, kar st) pridobili v skupni občini, ne pa tudi premoženja, ki je bilo črnomaljsko že prej, preden se je leta 1959 semiška občina pridružila črnomaljski. Zato ne čudi, da je prav do konca pogajanj ostalo odprto vprašanje delitve nekaterih poslovnih stavb in zavodov. A je na koncu občina Semič pristala, da se odpove lastništvu nad poslovnimi stavbami v črnomaljski občini, zato pa je dobila v last dvoje stanovanj na Železničarski cesti v Črnomlju. Prav tako so se Semičani strinjali, da je občina Črno- melj ustanovitelj zavodov, ki delujejo za obe občini, sedež pa imajo v Črnomlju. Gre za Zavod za izobraževanje in kulturo, osnovno šolo s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše, glasbeno šolo in zdravstveni dom. Semiška občina seje v teh zavodih odpovedala ustanoviteljskim pravicam, Semičani pa imajo v njih še naprej enake pravice kot doslej. Do zadnjega je ostalo odprto tudi vprašanje upravljanja s Komunalo. Semičani so vztrajali, naj gospodarsko-finančni načrt in zaključni račun Komunale v nadzornem svetu sprejemajo s konsenzom ter da je zaključni račun sprejet, ko podata soglasje župana obeh občin. O delitvi vsega ostalega premoženja sta se dogovorili občini že prej. M. B.-J. JUTRI BODO V OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ nastopili gojenci Glasbene šole iz Metlike. Tamkajšnjim učencem se bodo predstavili s programom, ki so ga naštudirali med obiskovanjem pouka. Šolska avla pa bo zasedena tudi 23. decembra ob 13. uri, ko bo predšolske otroke iz Podzemlja in okolice obiskal dedek Mraz. Učenci pripravljajo zanimiv, pester in zabaven program. BELOKRANJSKI MUZEJ JE IZDAL ob 120. obletnici rojstva antropologa in etnologa Nika Zupaniča iz Gribelj lično razglednico, ki priča o tem, daje postal imenovani univerzitetni profesor častni član Belokranjskega muzejskega društva, in sicer februarja 1954. leta. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, če bo storil muzej kaj podobnega tudi ob obletnicah mož, ki so kot tovariši postali častni metliški meščani ali pa so ob občinskem prazniku prejeli mestne ključe. V MESTNI SKUPNOSTI, NA ČELU JI STOJI TONE ČERNIČ, resno razmišljajo o praznovanju dneva, ko je Metlika dobila mestne pravice. “Če se že ne moremo dogovoriti o občinskem prazniku, nam bo to gotovo uspelo,” trdi Černič ter hkrati pove, da bodo v kratkem izdelali pravilnik o podeljevanju priznanj, nagrad in pohval kulturnim delavcem. “Na kulturnem področju je v Metliki kar nekaj prizadevnih meščank in meščanov, ki pa se jim za njihovo delo nihče ne zahvali. To bomo storili mi,” pravi odločno. Črnomaljski drobir FASADA - Revija Mag je pretekli teden v rubriki Črno-belo zapisala, da so v Črnomlju slovesno odprli prostore prenovljenega okrajnega sodišča ter da se slovensko sodstvo bol| ukvarja s fasado kot s procesi. Če bi bil avtor bodice v Magu na otvoritvi prenovljene notranjosti okrajnega sodišča, se mu kaj takega gotovo ne bi zapisalo. Pač pa bi se lahko prepričal, daje slovenskemu sodstvu vse drugo bolj pomembno kot fasada. Predstojnica okrajnega sodišča Marija Črnugelj je namreč milo prosila pravosodno ministrico Meto Zupančič, da bi našla denar za obnovo fasade sodnijske stavbe. A jo je ministrica zavrnila, da na slovenskih sodiščih dela v človeka nedostojnih prostorih še tako veliko ljudi, da bo morala črnomaljska fasada še počakati na obnovo. HLADNOST - Matjaž Rus, predsednik metliške folkorne skupine “Ivan Navratil”, je ob 20-letnici skupine izdal knjižico o plodnem delu folkloristov. Iz nje vejejo pohvale na račun občinstva, ki so ga folkloristi navdušili in očarali v tujini, v Metliki in številnih drugih slovenskih krajih. Črnomaljci pa so v knjižici prikazani kot tisti, ki so do nastopov Metličanov precej hladni. Thko je Toni Gašperič daljnega leta 1981 s tamburaši in oktetom Vitis pripravil kabaretni večer z naslovom V vinu so resnica, ljubezen in ženske. Medtem ko je bil ob premieri metliški hotel prepoln, pa je bila prva ponovitev le za natakarje črnomaljskega hotela Lahinja, saj drugih gostov ni bilo. ZASTAVA - Sicerpa tudi Metličani ne čutijo do Črnomaljcev pretirane ljubezni. Na zadnji seji metliškega sveta je eden od svetnikov predlagal, naj bi Metličani tako kot Črnomaljci imeli svojo zastavo. Iz zadnje klopi je priletela pripomba: "Če bo zastava tako butalska, kot je črnomaljska, smo raje brez nje!” Semiske tropine SEJNINE - Semiški svetniki so bili prepričani, da prejemajo za sejanje solidne sejnine. Ko pa je nekaj Semičanov na seminarju slišalo, kako visoke sejnine imajo drugod, jih je postalo sram, saj so njihove med najnižjimi v Sloveniji. Menda so jih nekateri “vezali” kar na županovo plačo. Toda župan Janko Bukovec jih je opozoril, naj v Semiču tega za božjo voljo ne počno, kajti na račun odstotkov od njegove plače zagotovo ne bodo obogateli. DOGOVOR - Prebivalec Sel pri Vrčicah se je oni dan, ko je zapadel sneg, jezil, da so v njihovi vasi samo štiri naseljene hiše, pa se vaščani hitro dogovorijo in sami očistijo vaško cesto. V vaseh, kjer je nekaj deset hiš, pa ne zmorejo tega in prosijo za pomoč celo občino. Na to, da se pri njih lahko dogovorijo prav zato, ker jih je malo, pa Selan ni pomislil... Drobne iz Kočevja BOJKOT VOLITEV - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki umaknili z dnevnega reda predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Kočevje, po katerem naj bi ob predpostavki, da bo predlog dobil dvotretjinsko podporo vseh svetnikov, krajevne skupnosti v kočevski občini ponovno postale pravne osebe. Za skoraj vse krajevne skupnosti v občini je ta opredelitev izredno pomembna, zato je umik predloga sprememb statuta tik pred volitvami v krajevnih skupnostih kljub svoji dobronamernosti (na seji je bilo prisotno samo 19 svetnikov in s tem samo dva več, kot pa je potrebno pridobiti glasov ‘za” za potrditev spremembe statuta!) vprašljiv. Zaradi odlašanja s sprejemom odločitve o tem, se namreč nezadovoljstvo med ljudmi po krajevnih skupnostih stopnjuje, posledica tega pa je lahko, kot menijo nekateri, bojkot volitev po krajevnih skupnostih. V SLOGI JE MOČ - Štirje občinski svetniki so na zadnji seji sveta dokazali, da je “v slogi moč”. Niso se povezali po politični opredelitvi, marveč po kraju svojega bivanja, in družno nastopili kot krajani krajevne skupnosti “Ivan Omerza - Livold” s svojo zahtevo po zagotovitvi denarja za ureditev pločnika skozi Dolgo vas. Vzorniki tovrstnega lobiranja znotraj kočevskega občinskega sveta so jim lahko bili svetniki iz Šalke vasi, ki so prav lako kot sedaj svetniki iz Dolge vasi s svojimi zahtevami uspeli. OBČAN SPRAŠUJE ■ MEDVED ODGOVARJA - Kakšna je razlika med Popitom in Peterletom? - Popit je govoril na TV “via facti”, Peterle pa “de facto”. Ribniški zobotrebci IME ŠE NI KONČANO - S sprejemom odloka o ustanovitvi ribniškega vrtca so ribniški občinski svetniki v septembru določili vrtcu novo ime. V vrtcu, ki je že v začetku letošnjega leta izpeljal natečaj za izbiro novega imena, na katerem je dobilo največ glasov otrok, njihovih staršev, zaposlenih v vrtcu in članov sveta vrtca ime Ringaraja, so bili nad odločitvijo svetnikov, da bi se vrtec imenoval kar preprosto Vrtec Ribnica, razočarani. Nedvomno jih je pri tem najbolj presenetila povsem nestrokovna razlaga svetnikov, da ime Ringaraja za ribniški vrtec ni primerno. Zato svet vrtca ni miroval in je na občinski svet naslovil dopis, iz katerega je razvidno, da si je vrtec poiskal novo ime v okviru širšega preoblikovanja in graditve celostne podobe vrtca, torej ne zato, ker bi bil s prejšnjim imenom nezadovoljen. Prepričani so bili, da so si izbrali za vrtec ustrezno ime, saj Je ringaraja priljubljena otroška 'griča, ki je prisotna v odraščanju skoraj slehernega otroka, zato so si tudi že dali izdelati himno vrtca, vezano na novo ime. Pojasnitev vsega tega pa je svetnike omajala v prepričanju, da so 'avnali povsem prav. Tako ime vrtec Ribnica vendarle še ni tudi dokončno ime ribniškega vrtca. L Laški sel OSILNICA BO DOBILA VRTEC - Občinsko vodstvo se prizadeva, da bi tudi osilniška občina dobila čimprej vrtec. Prostori vrtca, v katerem bo organizirana dolska in predšolska vzgoja, bodo Pri osnovni šoli, ki ji tudi urejajo dodatni razred za potrebe šole. V vrtcu bo predvidoma 12 otrok. Prav v zvezi z ustanovitvijo vrtca v Osilnici je občina Osilnica naslovila na Ustavno sodišče Republike Slovenije “Zahtevo za oceno zakonitosti Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstve-nega zavoda Vrtec Kočevje.” KAMENJE PADA - Na ob-kolpskem asfaltiranem kolovozu, ki mu pravijo tudi obkolpska cesta, vozniki pogosto nalete na kamenje na cesti. Nekaterim je kamenje povzročilo že škodo na vozilih, a se vzdrževalec Cestno Podjetje Novo mesto ne zmeni za žahtevo po povračilu škode. KANALIZACIJO DOKONČUJEJO - Gradnja kanalizacije Ja Osilnico in Sela je v zaključni fazi, prav tako tudi preurejanje Čistilne naprave. Zdaj bo potrebno poskrbeti za kanalizacijo in Čiščenje odplak še za ostale vsaj večje kraje v občini. Mirtovški šratelj: “Razveseljivo je, da v zadnjih ttesecih v osilniški občini ni nihče umrl, manj razveseljivo pa Je, da se v istem času v občini tudi ni nihče rodil. ” MM i Z M A S 1 H < Uvedba parka skozi druga vrata? Zavod za gozdove Slovenije - območna enota Kočevje predlaga razglasitev gozdov s posebnim namenom - Pomisleki občinskih svetnikov - Nova oblika zapiranja? KOČEVJE - Na Kočevskem je danes iz gospodarjenja izločenih 12 gozdnih rezervatov s površino 433 hektarjev. Če bodo v občinah Kočevje, Osilnica in Loški Potok sprejeli odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, pa jih bo na območju, ki ga pokriva kočevski zavod za gozdove, po novem 40 s skupno površino 1230 hektarjev. Sprejem odloka predlaga /.a- kmetijskih zemljišč in gozdov RS, vod za gozdove Slovenije - ob- zavod za gozdove pa le strokovna močna enota Kočevje, ki je po- služba. morali pred morebitnim sprejemom odloka o tem pridobiti poleg lastnikovega soglasja in mnenja GG Kočevje in Snežnika iz Kočevske Reke, ki jih že imajo, tudi soglasja oziroma mnenja krajevnih skupnosti, lovcev, ribičev in treone stroKovne osnove za iu pripravil z namenom, da bi zaščitili tiste gozdove in predele na Kočevskem, ki so pomembni kot prvobitni, skoraj nedotaknjeni deli narave za izobraževanje in raziskovalno delo, pa tudi kot posebnost in zanimivost Kočevske, ki bi jo veljalo ohraniti, predstavljati in tržiti. Vendar pa imajo v Kočevju ob tem vrsto pomislekov, za katere je Meta Kamšek na zadnji seji občinskega sveta dejala, da izhajajo predvsem iz zgodovinsko pogojene nenaklonjenosti Svetniki so imeli pomisleke tako glede števila za zavarovanje predvidenih gozdnih rezervatov kot tudi predvidenega načina varovanja. Ob pomisleku, da je občina pravi naslov za zavarovanje gozdov, ki so v državni lasti, in v iskanju odgovora na vprašanje, kakšne koristi naj bi občina imela od tega, so nekateri izrazili prepričanje, da gre pri tem ‘Te za poskus uvedbe parka skozi druga vrata”. Menili so, da bi morale biti v odloku previdene vsaj tri kate- * Tomaž Hartman z Zavoda za gozdove iz Kočevja je pojasnil, da bi občina s sprejemom odloka prehitela državo in si s tem pridobila nadzor, hkrati pa tudi možnost, da bi z uvedbo takse za obiske rezervatov nekttj zaslužila. Uidi na ostale pripombe je odgovarjal prepričljivo, zato so se svetniki odločili, da bodo na naslednji seji ponovno obravnavali osnutek odloka, v katerem pa bodo že upoštevane vse izrečene pripombe. Kočevarjev kakršnimkoli oblikam zapiranja in omejevanja, pa tudi, kot je na to opozoril Anton Starc, iz ne povsem pojasnjenega dejstva, da je lastnik gozdov Sklad Pločnik kr gorije varovanja in ne zgolj ena, da ne bi smeli delati razlike med državno in zasebno lastnino, saj so za zavarovanje predvideni le gozdovi v državni lasti, ter da bi ojil občiski ostalih, ki sedaj uporabljajo za zavarovanje predvidene površine. M. LESKOVŠEK-SVETE proračun Po dolgem odločanju o dnevnem redu je med pomembnejšimi zadevami ostala le obravnava rebalansa ■ Predmet razprave je bil pločnik Kočevje - Livold - Rebalans z amandmarjem OBČIM MM KOČEVJE - Kočevski občinski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta minuli četrtek porabili skoraj eno uro za odločanje o tem, kaj dodatno uvrstiti na dnevni red in kaj z njega umakniti. Približno toliko časa pa so namenili tudi drugi obravnavi rebalansa občinskega proračuna, ki so ga ob koncu razprave sprejeli z amandmajema. Tbne Rakovič, ki je predlagal navo že večkrat načetih vprašanj razširitev dnevnega reda z obrav- ČESTITKE ŽUPANU - Samo dobri dve uri po zaključku ustanovne seje državnega zbora je predsednik občinskega sveta Alojz Košir v imenu svetnikov čestital županu Janku Vebru k njegovi potrditvi za poslanca v državnem zboru (Foto. M. L,-S.) o odnosih med občino in radiom Univox, je na seji svoj predlog umaknil po zagotovilu svetnikov, da bodo to tematiko celovito obravnavali na naslednji seji sveta. Z obrazložitvijo, da je na seji prisotno premalo svetnikov in da zato niso zagotovljeni “pravični pogoji” za odločanje o zadevi, o kateri je za sprejem potrebna dve-tretjinska večina vseh svetnikov, pa so z dnevnega reda umaknili svoj predlog za spremembo in dopolnitev občinskega statuta tudi svetniki iz vrst stranke Zelenih. Na potrjenem dnevnem redu, na katerega so dodatno uvr- Nadomestne volitve skupaj z referendumom Za izpraznjeno mesto kandidata I. Debeljak in S. Mišič LOŠKI POTOK - Že pred poletjem smo poročali, da je odstopil občinski svetnik Jože Knavs, ki je v svetu zastopal stranko SKD in hkrati vodil odbor za kulturne dejavnosti in šport. Vzrok odstopa javnosti ni bil nikoli pojasnjen. Obveljal je sklep o ponovnih volitvah v volilni enoti ena, to pa sta vasi Mali Log in Retje. Zanimivo pa je to, da tokrat SKD niso ponudili svojega člana. Ibkrat sta na kandidatni listi samo dva kandidata. Oba sta predlagali stranki, in sicer: Ivana Debeljaka iz Malega Loga 31, stranka SDS in Staneta Mišiča SLS. Stranka SDS do sedaj v občinskem svetu ni imela svojega predstavnika, dokaj močno pozicijo, ki jo pa že ima SLS, pa kot kaže, žele še okrepiti. Kdaj, kako in kdo je izpeljal kandidaturo, ni znano, in če bi bilo, potem bi se kot kandidat pojavil tudi kdo na pobudo občanov. Demokratično, ni kaj! A. KOŠMERL TEČAJ IZDELOVANJA ADVENTNIH VENCEV - Kmetijska svetovalna služba v Kočevju je v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Koče\’ske prejšnji teden organizirala več tečajev izdelovanja adventnih vencev. Prvi je bil v Vasi že v soboto, 23. novembra, nakar sta sledila dva v Kočevju in nato še v Željnah in Starem trgu. Zadnji tečaj je bil prejšnjo soboto v Moz-Iju. Vse tečaje je vodila Irena Gornik, ki ima dolgoletne izkušnje ne le z izdelovanjem adventnih vencev, marveč tudi različnih adventnih koledarjev, ki so sijih tečajnice lahko tudi ogledale. Najlepše vence z zelo dobro obiskanih tečajev so preko vikenda razstavili v kočevski cerkvi. Na posnetku: S tečaja v Kočevju prejšnjo sredo, ki se ga je udeležilo preko 20 žena. (Foto: M. L.-S.) stili razrešitev Janka Vebra funkcije direktorja Hydrovoda in imenovanje Matije Klariča za v.d. direktorja, je tako od pomembnih zadev ostal pravzaprav le rebalans. Na rebalans proračuna, ki predvideva za 1.024.799.734 tolarjev prihodkov in za 1.023.799.734 tolarjev odhodkov, so svetniki iz Dolge vasi vložili amandma, po katerem naj bi se v rebalansu zagotovilo 20 milijonov tolarjev za ureditev pločnika mesto - Livold. Kljub oporekanju nekaterih svetnikov načinu, da se že ob rebalansu določa konkretna višina denarja za prihodnji proračun, pa so po predložitvi županovega amandmaja za zagotovitev 20 milijonov tolarjev za pločnik iz naslova pričakovanega denarja na račun dohodnin svetniki oba amandmaja in rebalans potrdili. M. L.-S. De Matjaž Kmecl o slovenski kulturi in svojem odstopu “Usodo kulture je vedno krojil predvsem denar” RIBNICA - Politik in pisatelj, predvsem pa kulturni delavec dr. Matjaž Kmecl se je odzval vodstvu Javnega zavoda Miklova hiša, kjer je na predavanju predstavil svoje poglede o kulturi v Sloveniji pet let po osamosvojitvi. Šlovenska kultura s svojimi sporočili sega daleč nazaj v zgodovino, saj se je že Primož TTubar zavzemal za svojevrstno osamosvojitev. Pred 150 leti jo je pogojno zahteval Fran Levstik, ko je govoril, da bi imeli lahko Slovenci “malo več pravic v habsburški monarhiji”. Bolj kot smo bili kulturno močni, bolj smo se zavzemali za vse druge oblike samostojnosti, ki je dozorela leta 1991 z ločitivjo od nekdanje skupne države. Zato je kultura narodov blagor, ki pa žal ni bil preveč spoštovan in tudi danes se mu ne godi veliko bolje. Usodo kulture je krojil denar, tudi danes je najbolj odvisna od denarnih zmogljivosti države. Do leta 1989 je kulturna politika temeljila na policentričnosti, saj so občine razpolagale s 60 odstotki denarja, pred osamosvojitivjo pa se je država z ustavnimi dopolnili finančno centralizirala, tako daje kulturo pahnila v neugoden položaj. Danes je v negotovosti (razsulu) knjigarniška mreža, saj knjigarne dobijo od države le pet odstotkov subvencij, več kot 90 odsotkov denarja pa si morajo zaslužiti s prodajo knjig. "Menje bo vsaj za zdaj močno prizadelo nekatere veje kulture. Dr. Kmecl je prepričan, da pri nas ni največja težava v količini denarja, ki je namenjen kulturi, ampak v njegovi razdelitvi. Ker so se uradniki “nasladili” oblasti, so hoteli iz Nacionalnega sveta za kulturo, v katerem naj bi 18 ljudi bdelo nad kulturno politiko, napraviti vzporedno ministrstvo, je nepreklicno odstopil. M. GLAVONJIČ Kljub pomislekom svetniki niso storili ničesar Proti Rešetu ustavni spor? Ribniški občinski svetniki bi morali do 15. oktobra pismeno podati svoje pripombe na osnutek odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Rešeto, ki mu obstoječi komercialni občinski časopis Nove novice oporeka zakonitost oziroma ustavnost zaradi domnevne nelojalne konkurence, ki bi jo z ustanovitvijo Rešeta vzpostavila občina do vseh drugih medijev v ribniški občini, predvsem pa Novih novic. Svetniki bi morali posredovati tudi predloge za program glasila, ki bi lahko vso zadevo okoli domnevne spornosti ustanovitve občinskega glasila postavili na “precej bolj realna tla ", vendar pa odbor za družbene dejavnosti do dogovorjenega roka ni prejel niti ene pripombe in niti enega predloga. Vsakdo, ki je spremljal razpravo povsem nepristransko, je že zaradi omenjanja “možnosti vzpostavitve nelojalne konkurence" in izraženega mnenja, da ustanovitev glasila “diši po režimskem kontroliranju informacij", lahko pričakoval, da bo vsaj eden izmed svetnikov tudi “stal"za svojimi pomisleki. Vendar se to ni zgodilo in odbor za družbene dejavnosti, ki bi moral prispele pripombe in predloge pregledati in upoštevati, je tako ostal brez dela. Svetnikom, ki svojih pripomb niso dali pismeno, seveda kljub temu še ostaja možnost, da si “operejo čast" in se postavijo v bran svojim pomislekom. Pri glasovanju o sprejemu odloka namreč lahko glasujejo proti! Vendar pa bo v tem primeru vse odvisno zgolj od večinske volje v občinskem svetu. Ne glede na takšen ali drugačen izid glasovanja v vrstah občinskih svetnikov nikoli ne bo razjasnjena domnevna spornost ustanovitve Rešeta in tudi ne, ali so imeli prav tisti, ki so se zavzemali za njegovo ustanovitev brez zadržkov, ali tisti, ki so zaradi zadržkov glasovali proti. V vsakem primeru si bodo svetniki lahko “umili roke", še nekoliko več dela pa bodo imela, če bo odlok sprejet, že tako preobremenjena sodišča, saj bo prizadeti podjetnik v boju za zagotovitev svoje eksistence proti brezplačnemu občinskemu informativnemu glasilu sprožil ustavni spor. M. LESKOVŠEK-SVETE Katere parcele bodo zazidljive? Sprememba prostorskih sestavin planov dobrepoljske občine - Kaj je pomožni objekt in koliko mora biti odmaknjen od sosedove parcele? - Zdravstvo po novem DOBREPOLJE - Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila 26. novembra, je bil sprejet sklep o razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje za obdobje 1996 do 2000. Plan bo razgrnjen od 9. decembra naprej 30 dni in v tem času bodo zbirali pisne pripombe posameznikov in pravnih oseb. Ta dokument je zelo pomemben za vse občane. Sprejeli so tudi osnutek odloka o določitvi pomožnih objektov, ki bo odpravil nejasnosti o tem, za gradnjo katerih objektov je dovolj priglasitev del, se pravi, da zanje ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. V dobrepoljski občini je nastala v zvezi s tem dodatna težava, ker imata upravni enoti Grosuplje in Kočevje (v pristojnost katerih sodijo deli NAJLEPSE KMETIJE DOBREPOLJE - Turistično društvo Dobrepolje je v okviru letošnje vseslovenske akcije “Moja dežela - lepa, urejena in čista” razpisala tekmovanje za najlepšo kmetijo. Vaške skupnosti so predlagale, naj pride v ožji izbor tekmovanja 26 kmetij, ki si jih je komisija ogledala, vse so tudi fotografirali in pripravili razstavo teh fotografij. Za najlepšo kmetijo bosta odločilni oceni strokovne komisije in občanov, ki ocenjujejo na osnovi v stavbi občine razstavljenih fotografij. Razglasitev najlepše urejene kmetije bo 20. decembra, ko bodo podelili za najlepše kmetije tudi nagrade. občine Dobrepolje) različna merila glede določitve vrste, namena, velikosti in načina gradnje pomožnih objektov. Določa tudi, kolikšen mora biti odmik novega pomožnega objekta od sosedove parcele itd. O tem je bila zelo živahna razprava in tako pričakujejo tudi na javni razpravi o tem osnutku odloka, ki bo 15. decembra. Sprejet je bil pravilnik o ureditvi pokopališč in merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug. Obravnavali so osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje, v katerega bodo vključene zdravstvene ustanove z območja občin Grosuplje in Dobrepolje. Zaradi zmanjšanja OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da se Kočevju in Kočevarjem obetajo nebesa?- Ker v svet krajevne skupnosti - volitve bodo 8. decembra - kandidira tudi sam namestnik namestnikovega namestnika božjega namestnika na zemlji, se pravi župnik. števila otrok v vrtcu Ciciban so povečali ceno storitev za dejavnost priprave otrok na vstop v šolo (najvišja cena je 6.605 tolarjev). Izglasovali pa so tudi soglasje k odprodaji zgradb bivših osnovnih šol Fara in Kuželj v občini Kočevje in soglasje za odprodajo delnic bivše občine Kočevje, ki jih ima pri delniški družbi SKB, d.d., Ljubljana. M. STEKLASA ZAPLETI S KOČEVJEM DOBREPOLJE, OSILNICA -Delitev premoženja nekdanje občine Grosuplje z novimi občinami se bliža zaključku, saj je medobčinska komisija, v kateri so predstavniki vseh treh novih občin, tudi Dobrepolja, dosegla že precejšnje soglasje. Skupnega premoženja je nad 6 milijard tolarjev, med občine pa bo razdeljeno na osnovi števila prebivalcev in tudi na osnovi lokacije, kjer skupno premoženje je. Ker je skupnega nepremičnega premoženja največ v občini Grosuplje, bo grosupeljska občina dobrepoljski izplačala razliko v denarju, in sicer v sedmih obrokih. Delitvena bilanca z občino Kočevje (za območje Strug) pa je še vedno na samem začetku, ugotavljajo v Dobrepolju. Podobno menijo tudi v občini Osilnica, ki je nastala iz bivše občine Kočevje. MM I Z MAŽ I H OBČIN MM ■* Prihodnost v misli na kakovost VIMP Livarju, d.d., v Ivančni Gorici izročili certifikat kakovosti ISO 9002 - Edini med slovenskimi livarji s takim priznanjem - Rešujejo tudi Belt Krjavljeve iskrice 1 u IVANČNA GORICA - Slovesne podelitve certifikata ISO 9002 delniški družbi IMP Livar se je pretekli petek udeležilo veliko uglednih gostov, med njimi tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Kot je povedal direktor Livarja, mag. Izidor Derganc, premorejo to visoko priznanje kakovosti le redki livarji v Evropi, medtem ko so ivanški livarji prvi med slovenskimi prejeli ta certifikat. trženje in spodbuda za doseganje boljših rezultatov. P. PERC KOLOVRATA GOSTOMA - Vodilna moža IMP Livarja, direktor mag. Izidor Derganc (stoji s kozarcem med Dragonjo in Lekičem) in tehnični direktor Alojz Kazan sta se izkazala tudi kot radodarna Belokranjca, saj sta gostoma v imenu podjetja podarila kolovrata in ju podučila o nekaterih osnovah uporabe. Ivanški župan Ciril Lampret (na skrajni desni) je podobno kot minister Dragonja čestital kolektivu Livarja za to visoko priznanje in pohvalil tudi ekološka prizadevanja Livarja v zadnjem času. Župan je poudaril, da si ne more predstavljati, kaj bi to pomenilo za ivanško občino, če bi tudi v tem največjem podjetju resno zaškripalo, kot je, žal, že marsikje. (Foto: P P) Slovenski livarji po veliki recesiji zdaj izdelajo le še 25.000 ton odlitkov, medtem ko so jih pred šestimi leti naredili še 120.000 ton. Polovico te količine naredijo v 350-članskem kolektivu Livarja in 200-članskem kolektivu črnomaljskega Belta, ki so jim dali kruh, potem ko je šlo to podjetje v stečaj- Letos in prihodnje leto vlagajo v Livarju okrog 5 milijonv mark v posodobitev proizvodnje, do leta 2000 pa naj bi povečali proiz-vidnjo odlitkov na več kot 40.000 ton, zato že iščejo nove trge na Zahodu, kamor že sedaj izvažajo približno polovico proizvodnje. Ivančani prodajajo svoje izdelke najbolj znanim avtomobilskim tovarnam, kot sta na primer Audi in Renault, ki pa ostaja poglavitni poslovni partner IMP Livarja. Bureau Veritas Quality International (BVQI), kot je povedal predstavnik te družbe s sedežem v Londonu Zoran Lekič, že vrsto spremlja kakovost Renaultovo in Revozove ter še številnih znanih poslovnih sistemov v svetu, zato ni naključje, da je tudi IMP Livar začel pred petimi leti s to naporno in zahtevno potjo preverjanja in prilagajanja kakovosti proizvodnje mednarodno uveljavljenim standardom, če je hotel (p)o-stati dobavitelj. V svetu premore certifikat ISO 9000 že več kot 163.000 podjetij, v Sloveniji pa okrog 200. Dobro polovico jih je podelil prav BVQI. Minister Dragonja je poudaril, da pomeni misliti na kakovost misliti na prihodnost. Certifikat ISO je izkaznica za še boljše NAGRADE PREDSEDNIKU IN SVETNIKOM TREBNJE - TUkajšnji občinski svetniki so skoraj brez razprave sprejeli predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da predsedniku občinskega sveta dr. Marjanu Pavlinu za njegovo vodenje sveta v letu 1996 izplačajo nagrado v neto znesku 250.000 tolarjev, svetnikom pa po 35.000 tolarjev. Antona Zaletla je zanimalo, zakaj takšno razmerje in zakaj predsednik dobi manj kot lani. Predsednik omenjene komisije Jože Smolič je pojasnil, da so se pri razmerju 1:7 zgledovali pri gospodarstvu. 100 LET GOSTILNE KOLAR NA MIRNI - Andreja in Jože Starina sta v soboto odprla lično prenovljeno gostilno Kolar in s tem dokazala, da mislita resno nadaljevati tradicijo Bulče\'e hiše v starem trškem jedru Mirne, v kateri bo vsak obiskovalec našel sebi primemo pogostitev, okoliški prebivalci pa vedno varno zatočišče. Dr. Marko Marin je poetično spregovril o tej gostilni kot svetišču udobja, številnim obiskovalcem pa je prijeten program pripravila tudi igralka Jerca Mrzel. (Foto: P P) Zahtevna in draga cesta Cesta Radeče-Loka bo končana predvidoma do konca novembra - Projekt izdelan po pravilniku Za samoprispevek tudi na Mimi? V nedeljo, 8. decembra, bodo v KS Mirna krajani odločali na referedumu o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka - Edino s skupnimi močmi možen hitrejši napredek LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Modernizacija ceste R 330/ 1192 Radeče-Loka pri Zidanem Mostu je razdeljena na dva odseka: prvi od km 0.400 do km 1.040, in drugi od km 1.040 do km 1.710. Prvi odsek je v gradnji od junija 1994 in je dograjen. Gradbeni stroški so v celoti pokriti s sredstvi, določenimi v letošnjem republiškem proračunu. Na drugem odseku od km 1.040 do km 1.710 v dolžini 670 m so gradbena dela že v teku. V proračunu za leto 1996 je za njegovo izgradnjo namenjenih 65,1 milijona tolarjev. Gradbena dela je Direkcija RS za ceste oddala novomeškemu cestnemu podjetju za 53,1 milijona tolarjev, ker pa je teren, po katerem poteka cesta, geološko izjemno zahteven, pričakujejo zaradi dodatnih in večjih del povečanje gradbenih stroškov. Projekt rekonstrukcije so izdelali maja 1996. Th zajema rekonstrukcijo ceste po obstoječi trasi, tako da v km 1.300 premošča grapo z novim objektom in nasipom s povečanim polmerom horizontalne krivine in ustrezno razširitvijo ceste v krivini. Na dveh približno 30 m dolgih zoženih odsekih pred grapo je predvideno 3 m široko vozišče z meter široko bankino in z dvema izogibališče-ma. “Projekt ni izdelan po pravilniku za lokalne ceste, pač pa po pravilniku za regionalne in magistralne ceste z odstopanji, ki jih pravilnik dovoljuje glede na gostoto prometa in ekonomičnost gradnje,” navajata Anton Šajna, direktor Direkcije RS za ceste, in Miran Maruši k. Služba za državne ceste. Dela bodo predvidoma končana do konca novembra. P. P. MIRNA - “V preteklosti je bilo v tem predelu Mirenske doline veliko narejenega, saj smo zgradili oziroma asfaltirali okrog 48 km cest, zgradili približno 85 km vodovodov, napeljali telefon skoraj v vsako hišo in postorili še marsikaj. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo prizadevnih krajanov. Verjetno pa je večina ljudi spoznala, daje razvoj zastal, odkar je sredi leta 1994 ugasnil 3. krajevni samopripevek, s pomočjo katerega smo, zlasti v okoliških krajih, presegli program samoprispevka skoraj za polovico,” pripoveduje predsednik sveta KS Mirna Pavel Jarc. Predsednik Jarc pravi, da v vodstvu KS niso dosti oklevali, ko so tehtali, ali se naj odločijo za ponoven krajevni samoprispevek. Na oktobrskih zborih krajanov so program še dopolnili, poenotili pa so se, da naj bo referendum o uvedbi 2-odstotnega krajevnega samoprispevka v nedeljo, 8. decembra. Vodstvo KS Mirna je v treh številkah glasila Krajan pokazalo veliko odprtost za pobude krajanov, ne boji se kritike, ne bi pa bilo rado grešni kozel za morebitne spodrsljaje prejšnjega vodstva, ali če le-to ni zmoglo uresničiti nekaterih pričakovanj. Avtor večine prispevekov v Krajanu, upokojenec Dušan Zakrajšek, ki ga ne cenijo po resnicoljubnosti le pri mirenski zeleni bratovščini in pri ribičih, je omogočil krajanom, da so si v časopisju nekoliko olajšali dušo, na primer Mari Logar, upokojenki iz Migolice, tudi z ostro kritiko. Logarjeva to počne v svojem in tudi v imenu krajanov, ki še vedno nimajo asfalta na cesti Migoli-ca - Cirnik, čeprav so obveznosti zanj zvečine poravnali, na koncu pa vendarle ugotavlja, da so “strici iz Amerike že davno pomrli in da * Novost mirenskega samoprispevka, ki ga bodo zbirali 5 let od začetka prihodnjega leta, je, da ga bodo plačevali tudi lastniki vikendov, počitniških hišic in vinskih kleti, ki nimajo stalnega bivališča v tej KS. S samoprispevkom nqj bi zbrali 68.100.000 tolarjev, trebanjska občina, KS Mirna in krajani pa nsg bi k 134.800.000 tolarjev ovrednotenem programu primaknili še določen delež. Največ, okrog 50 milijonov tolarjev, bo šlo za ceste, obnovili n^j bi mrliško vežico, prispevali pa nnj bi še za dograditev šole in vrtca za 20 otrok. Dušan Zakrajšek naj bo krajevna vlada vredna zaupanja in garancija za izvedbo programa.” Duša gasilstva v trebanjski občini, Bert Škufca, je zadovoljen, ker je v programu samoprispevka tudi zagotovitev požarne opreme na območju celotne krajevne skupnosti, saj primanjkuje hidran-tnih nastavkov, gasilcem pa opreme za še večjo požarno varnost. P. P. Bert Škufca Posavje le enotno in samozavestno Sevniški občinski svet seje seznanil s pripravami za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi - Za 2,5 milijona mark rente - Koncesija Savskim elektrarnam Ljubljana? SEVNICA - Posavje bo moralo, tudi kot bodoča reglja, nastopati enotno in bo|j samozavestno do centrov moči v Ljubljani, če bo hotelo čimveč iztržiti od investitorjev oziroma koncesionarjev ob gradigi spodigesav-ske verige hidroelektrarn. Župani občin Brežice, Krško in Sevnica bodo na vlado in resorna ministrstva pritiskali, da bodo čimprej podelili koncesijo za izgradigo teh elektrarn slovenskemu koncesionarju. Od enotnega in strokovnega nastopa Posavcev je predvsem odvisno, kolikšen delež od 2,5 milijona mark rente letno bo ostalo v Posavju, saj bo del tega prispevka koncesionarja za poseg v prostor gotovo hotela tudi nenasitna država. Niko Galeša, svetovalec direktorja Savskih elektrarn Ljubljana, ki so v začetku tega leta v Sevnici organizirale svojo enoto, da bi usklajevala vse potrebne aktivnosti med Posavjem in Ljubljano, je na zadnji seji sevniškega občinskega sveta poudaril, da Posavje z nuklearko že zdaj proizvede 35 odstotkov vse slovenske električne energije, po izgradnji elektrarn na spodnji Savi pa bo posavski bazen kril že kar polovico slovenskih potreb po električni energiji. Sevniška občina s HE Boštanj in HE Blanca na svojem ozemlju si lahko obeta, da bo prišlo v občino od 6 do 9 milijonov tolarjev rente. Od razpisa za podelitev koncesije za izgradnjo HE v spodnjem toku reke Save je minilo že več kot dve leti. Na razpis so se prijavili: Savske elektrarne Ljubljana, kot “čista” slovenska ponudba, Sava, d. o.o. (slovensko-avstrijska ponudba), v razmerju lastništva 51,33 odstotka Slovenija - SEL in 48,67 odstotka avstrijsko elek- trogospodarstvo. Litostroj se je na razpis prijavil skupaj s kanadskim parterjem, koti firma Litax,d. o. o., francosko elektrogospodarstvo pa kot firma EDGC. Gospodarski kolegij slovenske vlade je od komisije za analizo prispelih ponudb dobil v obravnavo ponudbo SEL in Sava, d.o.o. Župani posavskih občin naj bi z novim vodstvom SEL opravili razgovor glede medsebojnih odnosov in načina medsebojnega sodelovanja SEL in Posavja po podelitvi koncesije za izgradnjo spodnjesavskih HE. Pričeli naj bi z izdelavo izhodišč za zahteve Posavja, ki morajo biti osnova razgovorov za vključevanje zahtev prostrora v koncesijsko pogodbo. Zupani naj bi se dogovorili o načinu organiziranosti Posavja za enoten nastop in odnos do investicij v energetiko v tem prostoru. (Pre)draga sprememba? Sevniški Mercator mora plačati okrog 16,5 milijona tolarjev za spremembo namembnosti ljišča za Poslovni sistem Mercator, d. d., PC Sevnica, poslal podroben odgovor, s katerim je utemeljil upravičenost odmere 16.468.897 tolarjev odškodnine za 4813 m2 površin, kajti iz lokacijske dokumentacije je razvidno, da namerava Mercator pri KOC-u graditi prizidek za skladiščno halo, nadstrešnico za dvižno mizo in hidravlične agregate, nakladalno rampo, odprto skladišče za embalažo in parkirišče, pretežno na kmetijskih zemljiščih L, 2. in 3. katastrskega razreda. Le prizidek je predviden na obstoječem stavbnem zemljišču. Po projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal sevniški AR Projekt, d.o.o., je predračunska vrednost gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del vseh teh objektov 64.166.257 tolarjev. P. R SEVNICA - Občinski svetnik LDS in vodilni mož sevniškega Mercatorja, Albin Ješelnik se je na seji sevniškega občinskega sveta razhudil, ker se mu je zdel nesprejemljivo “zasoljen” znesek plačila spremembe namembnosti zemljišča za Savo pri Kmetijsko-oskrbovalnem centru (KOC) sevniškega Mercatorja za njegovo širitev dejavnosti. Mercatorja bi, po Ješelni-kovih besedah sam objekt stal 11 milijonov tolarjev, Upravna enota Ševnica pa je izdala odločbo za plačilo spremembe namembnosti zemljišča v višini kar okrog 16 milijonov tolarjev. Vodja notranje organizacijske enote za okolje in prostor pri UE Sevnica Jože Kolar pa je na občino glede odmere višine nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskega zem- ČELADA - Gostje v IMP Livarju so si po petkovi slovesni podelitvi certifikata ISO 9002 ogledali še livarno. Zato so jim seveda gostitelji priskrbeli halje in čelade. Ivanškemu županu Jerneju Lampretu se je ta oprema nekako bolj podala kot “močvirnikom”, pravijo pa, da bi bil župan še bolj “šik” v gasilski uniformi. Gasilci, ki jim Lampret posveča tolikšno pozornost, da so po malem nanje ljubosumni in jezni šolniki, saj prihaja župan Jernej iz njihovega ceha (je namreč “difovec”, to je profesor športne vzgoje), pa se že čutijo malce zapostavljene, da o kulturnikih niti ne govorimo. SELITEV - Če bi bil na zadnji seji ivanškega občinskega sveta sprejet tudi paket komunalnih odlokov, ki prinašajo zelo ostre sankcije za neustrezno obnašanje in ravnanje ljudi ter celo njihovih domačih živali v javnosti, so nekateri občani, med njimi celo politiki, že zagrozili, da se bodo raje izselili iz občine, kot da bi prenašali takšno dikatuturo in kratenje osnovnih človekovih svoboščin... Trebanjske iveri UNIVERZALNI MIKLAVŽ? - TVebanjski svetniki so na petkovem zasedanju občinskega sveta najbolj žolčno razpravljali, kako podpreti letošnje miklavže-vanje. Vsi župnijski uradi niso zaprosili občine za pomoč pri obdaritvi otrok, kar so si nekateri razlagali tako, da letos pač ne bodo imeli programa. Medtem ko sta svetnika ZLSD Ivan Vovk in Zvonka Falkner poudarjala, da ne kaže že otrok ločevati po ideološki pripadnosti in da naj bi enoten program za vse otroke pripravili isti ljudje na osnovnih šolah. Svetnika Anton Urbančič (SKD) in Anton Zaletel (SLS) sta nasprotno vztrajala, naj mik-lavževanje poteka v cerkvah, v okolju pač, kot to teijajo običaji. Kot kaže, bodo nekateri otroci imeli srečo in jih bosta obdarovala Miklavž in dedek Mraz. VRTCI ŠE PO STAREM -Trebanjce motijo tisti gospodje podjetniki, ki svoje otroke vozijo v vrtce z mercedesi, za dnevno varstvo otrok v vrtcih pa plačujejo manj kot oni, saj prikažejo svojo plačo, kot da so socialni podpiranci. Pravijo, da vsi vedo, za koga gre, a se nič ne spremeni. Svetnik Jože Vencelj (SDS) je na petkovem občinskem svetu odločno nastopil zoper posploševanje, kot da so vsi podjetniki bogati: po Venceljevih besedah je v občini tudi stotine podjetnikov na robu preživetja, ki pa jih nihče ne vidi. Sevniški paberki PARLAMENT - Petkov otroški parlament, ki so ga za učence vseh osnovnih šol v sevniški občini vzorno pripravili Krmeljčani, je postregel z nekaterimi pobudami in domislicami, nad katerimi bi se lahko zamislili tudi naši novoizvoljeni poslanci. Tako je eden otroških parlamentarcev predlagal, da bi za problematične učence (spet) uvedli nekakšen zapor po rednem pouku z obveznim učenjem in izdelavo nalog. Morda bi bil takšen ukrep primernejši za starejše kolege - poklicne poslance, ki očitno ne vetjamejo, da je politika tudi umetnost delanja kompromisov; brez dogovorov in obojestranskih popuščanj; le s trmastim vztrajanjem na lastnih okopih ne bo pravih premikov niti v državnem zboru. KADETI ZA VZOR - Kaj bi dali privrženci sevniškega rokometa, če bi bila tudi članska vrsta Lisce, ki bije pod vodstvom Toneta Medveda bitko za obstanek v prvi državni ligi, glede na konkurenco vsaj približno v tako superiornem položaju, kot so kadeti Lisce? Mladeniči, kijih vodi trener Božo Senica, v državnem prvenstvu kar nizajo rekordne zmage. Najslajše so seveda tiste proti posavskim tekmecem. Konec preteklega tedna so tako sevniški kadeti v Brežicah pregazili domačine kar s 50:2. Breži-čani so svoj prvi zadetek dosegli šele v 45. minuti. Kadeti RK Lisca so povečali pozitivno razliko v golih na neverjetnih +241 golov! Krške novice ONI PA KAR SEJEJO - Krški svetniki so znani tudi po tem, da znajo seje močno zavleči. Tako se je zgoddo, da je bila 20. redna seja kar v štirih delih, kar je skupaj naneslo celih 24 ur! Vendar pri delu svetnikov ne velja logika kmetijstva: več seješ, več žanjež. Za 24 ur je bil vsak svetnik simbolično nagrajen z devetimi tisočaki, pa tudi pridelek sejanja je bil reven. KDO KRIV? - Ni torej čudno, da je svetnik Žigante na zadnji seji postavil vprašanje, zakaj seje tako dolgo trajajo in kdo je za to kriv, saj očitki letijo na vse strani. Svetniki - ti sploh niso krivi. Nekateri se ozirajo na županov urad, češ da ne pripravlja dovolj dobrih gradiv, nekateri pa bi radi krivdo zvalili na sedmo silo. Če namreč želi vsak svetnik nekaj pametnega povedati, da bo omenjen v medijih, lahko to vzame kar precej časa... OZVOČENJE, DA TE KAP -Svetniki so že v začetku leta sprejeli sklep, da je potrebno modernizirati ozvočenje. To je kot nalašč prejšnji četrtek močno hreščalo. In če verjamete ali ne, tudi ozvočenje vpliva na delovanje sveta. DELOVNE SILE DOVOLJ -Tudi zato, ker so seje tako dolge in je izrečenih veliko umnih besed, se zgodi, da sekretarju ne uspe napisati zapisnik. “Vztrajamo, da na vsaki seji dobimo zapisnik prejšnje,” je odločno dejal svetnik Gorenc. “Na občini je zaposlenih dovolj administrativnih moči, sicer pa ostaja tudi popoldansko delo, pa sobotno, celo nedeljsko!” In če so nekateri svetniki glasno opozarjali, da zaradi prezaposlenosti na občini porabijo preveč denarja, so postregli tudi s podatkom, da naj bi bilo po merilih države v občinski upravi kar nekaj manj zaposlenih. GLEDALIŠKI PREDSTAVI V KRŠKEM KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi v soboto, 7. decembra, ob 19.30 na predstavo “Jutri bo lepše” Prešernovega gledališča Kranj za modri abonma in izven, v torek, 10. decembra, pa ob 17. uri na Veliki koncert Lutkovnega gledališča Maribor za rumeni sončkov abonma in izven. Novo v Brežicah MEDDRŽAVNA CESTA -Ena od cest od Brežic do meje z Hrvaško pelje skozi Dobovo. Po tej cesti vozijo tovornjaki, da o osebnih avtomobilih, ki tu vozijo v Slovenijo in na Hrvaško, niti ne govorimo. Če ne zaradi drugega, je zaradi tega ta cesta meddržavna prometna žila. Omenjena cesta od Brežic proti Hrvaškemu je ozka, luknjasta, povešena in ima neutrjene bankine. Taka kot država. VOLITVE - Nekatere brežiške stranke in letošnji kandidati za poslance, ki niso bili izvoljeni, ne mislijo več, da bodo prišli v državni parlament. Očitno so razočarani, saj sploh niso pospravili svojih predvolilnih plakatov velikanov. Česar ne zmore človek, to bo narava. Od razobe-šenih predvolilnih plakatov jih namreč samo še nekaj kljubuje žtmskim vihatjem in snegu. . SAMO POZIMI - Brežice tntajo nekaj težav pri vzdrževanju ntestnega Prosvetnega doma. Največji problem predstavlja kotlovnica za centralno ogrevanje, ki služi več uporabnikom in zato stroškov zanjo ne morejo naprtili le enemu. Ogrevanje je potrebno samo pozimi in ta srečna okoliščina sama po sebi reši skoraj tri četrtine omenjenega problema. Brežice se včasih nesrečne štejejo za slovenski J ug. Če bi bile svetovni Jug, bi odpadla še zadaja četrtina problema s kotlovni- OB OBLETNICI ROJSTVA MAKSA PLETERŠNIKA PIŠECE - Ob obletnici rojst-va rojaka, velikega slovenskega jezikoslvca Maksa Pleteršnika, N OŠ iz Pišec v sredo, 4. decembra, pripravila zanimivo Mreditev, ki je bila v tamkajšnjem kulturnem domu. Po kratkem kulturnem programu, ki so 8a pripravili pišečki osnovnošolci, je sledilo zanimivo predajanje Pletcršnikovih sodrodni-sov Alenke in Željka z naslo-vOm “Potovanje po Avstraliji”. Avstralsko pokrajino pa so prikazali tudi s pomočjo diapozitivov. Mi* IZ M A Š I H OBČIM MŠŠ “Rebalans ni popravni izpit” Svetniki opozorili na neenakomerno izvajanje proračuna - Izstopa mačehovski odnos do turizma, a bolj pridni pri porabi sredstev za delo občinskih in upravnih organov KRŠKO - Na četrtkovi seji občinskega sveta v Krškem seje zataknilo že pri dnevnem redu. Po skoraj enourni razpravi, ali naj o poročilu o izvrševanju proračuna in o rebalansu razpravljajo in glasujejo ločeno ali skupaj, so se odločili za prvo možnost, kljub nasprotovanjem nekaterih pa so na dnevni red uvrstili tudi informacijo o gradnji srednješolskega centra, vendar ta točka po petih urah zaradi nesklepčnosti ni prišla na vrsto. Po pričakovanjih je poročilo o izvrševanju proračuna izzvalo kar nekaj burnih razprav, komisije in odbori pa so o tej temi razpravljali že pred sejo sveta. Tako so na primer na seji normativno-pravne komisije poudarili, da mora biti tekst odloka o proračunu enak izvajanju proračuna, da se sam postopek o izvajanju proračuna ne upošteva, kar pa hoče pokriti rebalans. “Rebalans je pravnofor-malno pomanjkljiv, ker gre za prekoračenje pooblastil. Rebalans ni popravni izpit,” je dejal Silvester Gorenc. Odbor za finance in občinsko premoženje je opozoril na neenakomerno izvajanje proračuna, nekatere postavke namreč bistveno odstopajo od predlaganega proračuna. Odbor za gospodarstvo je poudaril, da so že ob sprejemanju proračuna opozorili na nestvarnost načrtovanih prihodkov. Menili so, da bi moralo biti poročilo pripravljeno tako, da bi bilo natančno razvidno, kolikšne obveznosti bodo prenesene v naslednje leto. Kot je zapisano v obrazložitvi spremembe odloka o proračunu, je osnova za spremembno nova višina prihodkov, ki je oblikovana na podlagi določenih meril za oblikovanje višine odhodkov za zagotovljeno porabo, ki jih je avgusta posredovalo Ministrstvo za finance. Za krško občino je to pomenilo za več kot 200 milijonov tolarjev nižji obseg od načrtovanega za področje zagotovljene porabe. Kljub pritožbi občine na ministrstvo spremembe niso kaj bistveno povečale sredstev občine. ROM ZAHTEVAL PREVOZ DOMOV KRŠKO - Voznika traktorja 52-letnega Š. M. z Breg je v soboto, 23. novembra, ko se je peljal po cesti Drnovo -Vihre proti Mrtvicam, okoli 23. ure pri gostilni Pacek na Drnovem ustavil 34-letni Kom J. M. in od njega zahteval, naj ga pelje v romsko naselje Kerinov grm. Ker Š. M. tega ni hotel, je Kom skočil na traktor in zgrabil za krmilo. Med prerivanjem je Š. M.-ju uspelo ohraniti oblast nad vozilom in seje z Romom vred peljal proti Mrtvicam, kamor je bil namenjen. To je Koma tako razburilo, da je začel voznika pretepati, zato je ta ustavil traktor in pobegnil. Rom je sedel za krmilo traktorja in se odpeljal v romsko naselje, tam pa so policisti traktor zasegli, zoper Koma pa bodo podali kazensko ovadbo. DELO NA CESTI - Na magistralni cesti Jesenice-Obrežje pri odcepu za Krško se konča več kilometrov dolg odsek, na katerem je Cestno podjetje Novo mesto položilo v preteklem obdobju nov asfalt. Tam, kjer so asfaltirali nazadnje, so delavci pred dnevi nasipavali in utrjevali bankine. Pred delom na cesti so postavili več prometnih znakov, s čimer so hoteli opozoriti nase in si zagotoviti kolikor toliko varno delo. Vsem znakom navkljub je glavnina vozil z nezmanjšano hitrostjo drvela mimo skupine delavcev. Na sliki: delavci nasipavajo rob ceste. (Foto: L. M.) Festivalski prostor, da mu ni para Viteško dvorano pripravljajo za prvi festival BREŽICE - V Viteški dvorani brežiškega gradu izvajajo velika restavratorska dela, ki jih vodi strokovnjak iz Restavratorskega centra Republike Slovenije. Kot pravi mag. Tbmaž Tbropšič, direktor Posavskega muzeja, lahko restavratorje upravičeno pohvali kot dobre strokovnjake, s katerimi muzej tudi dobro sodeluje. V Viteški dvorani bo potekal prvi festival Brežic, zato jo urejajo temu primerno. Zahtevna dela bodo trajala več let. Zdaj strokovnjaki opravljajo temeljne raziskave in direktor Tbropšič upa, da bodo dela lahko nadaljevali in uspešno končali. Muzej pri tem računa na denarno pomoč z ministrstva za kulturo in iz občine. “Oboji so nam precej naklonjeni, tako da moram pohvaliti ministrstvo ter brežiškega župana in V brežiškem gradu, kjer deluje Posavski muzej, so zdaj dokončno obnovili stopnišče in portal na začetku tega stopnišča. Dela so trajala kar nekaj let, ker so bili posamezni detajli tega dela gradu precej dotrajani. Posebno spodnji portal je bil v zelo slabem stanju, vendar mu je omenjena ekipa restavratorskega centra vrnila prvotno podobo in trdnost, za kar jim direktor muzeja izreka pohvalo. PoTeropšičevih besedah je v gradu še precej delov, kijih bodo morali obnoviti. Med drugim sta to terasa in mestoma ostrešje. občinski svet, saj nam dajo vsako leto sredstva za to dvorano. Dvorana, ki se uporablja tudi kot protokolarni objekt in ne samo za kulturne namene, je vsekakor biser Slovenije,” pravi mag. Tbrop-šič. L. M. Kar nekaj postavk iz proračuna ima zelo nizko realizacijo, čeprav so bili na primer, kar se porabe tiče, bolj pridni na uradu župana in pri porabi sredstev za delo občinskih upravnih organov, najbolj pa bode v oči majhna poraba sredstev za turizem. Thko so se • Svetniki so nekaj po 20. uri sprejeli poročilo o izvrševanju proračuna, ko pa so hoteli glasovati o osnutku rebalansa, niso bili več sklepčni. Zato bodo sejo nadaljevali danes, v četrtek, za danes pa je napovedana tudi že naslednja seja. promocijske aktivnosti odvijale počasneje, kot je bilo predvideno, zaradi “priprav na celovit in enoten pristop pri razvoju in promociji turizma na državni ravni”. T GAZVODA NEODLOČENO Kegljavke krškega Sremiča, ki nastopajo v 3. ligi, so v zadnjem krogu igrale s celjskim Komcclom 4:4, Črnomaljke so v Slovenskih Konjicah izgubile z Impolom z 2:6, medtem ko se bodo Trebanjke z lendavsko Nafto pomerile v soboto. Na lestvici vodi Mirotcks, Krčanke so druge, Črnomaljke pele in Trebanjke šeste. (N. G.) STROP POPUSTIL SLOVENSKA VAS - V ponedeljek, 25. novembra, seje v delavnici Tehničnega zavoda v Slovenski vasi zgodila nesreča pri delu, v kateri seje hudo poškodoval 20-letni D. P. iz Gazic. Ta se je s sodelavcem po podstrešju večje hale povzpel na betonske nosilce strehe, kjer sta ravnala cevi, ki so jih delavci pred tem namestili na nosilce. Ves čas dela na višini 5,7 metra sta bila s pasi pripeta za prečne vezne droge. Ko sta končala z delom, sta se po betonskih nosilcih strehe vračala proti stopnicam, vendar seje D. R spotaknil ob kos železne palice, ki je molila iz betona, in padel na viseči strop, ki je narejen iz aluminijastih plošč. Strop je pod težo popustil in I). P. je padel iz višine 5,7 metra na tračno žago, od tam pa na betonska tla, kjer je obležal hudo poškodovan. Franci Bogovič, predsednik sveta KS Koprivnica Koprivnica z okolico dobiva novo podobo Pločnik prihodnje leto KOPRIVNICA - Prebivalci krajevne skupnosti Koprivnica in naselja Vetrnik v sosednji občini Kozje so tik pred snegom dobili kilometer in pol asfaltne ceste od Prevol do meje z občino Kozje na komunalni cesti Kopriv-nica-Prevole-Vetrnik. Cesta, za katero je krška občina namenila okoli 14 milijonov tolarjev, je končana tudi po zaslugi prispevkov krajanov, pomembna pa je še za povezavo s sosedno občino Kozje. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Franci Bogovič, bo kmalu varnejša pot učencev od avtobusne postaje do osnovne šole, saj bo verjetno še letos objavljen razpis za izvajalca ureditve pločnika, avtobusne postaje in za javno razsvetljavo ter za potreben oporni zid pod pokopališčem v Koprivnici. Letos se je izboljšala tudi povezava z Mrčnimi seli, saj so bila s skupnimi močmi krajevne skupnosti in krajanov na 2,6 kilometra komunalne makadamske ceste narejena pripravljalna dela, cesto so tudi razširili, krajani pa upajo, da bo ta cesta prihodnje leto asfaltirana. Izboljšali so tudi okoli pol kilometra ceste od Prevol proti smučišču. T G. Nova telefonska centrala v Kapelah Telekom obnovil tudi krajevno in medkrajevno omrežje KAPELE - Telekom Slovenije je v Kapelah sredi novembra začel vgrajevati novo nadomestno telefonsko centralo, ker je bila dosedanja tehnološko zastarela in popolnoma zasedena, zato nanjo niso mogli več priključevati novih naročnikov. Centralo, ki so jo vključili v promet v teh dneh, so postavili v obstoječe prostore, ki sojih prilagodili značilnostim in potrebam sodobne naprave. Nova telefonska centrala bo zagotavljala nemoten telefonski promet in vrsto novih storitev, kot je preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk in porabe impulzov ter ugotavljanje neželenih klicev, kar vse omogočajo današnje digitalne centrale. Sočasno s kapelsko centralo so vključili tudi nove, boljše medkrajevne povezave s centralo v Brežicah, kar omogoča optični kabel. Manjkajoči optični kabel med Dobravo in Kapelami so položili 26. novembra. Že od pomladi Telekom obnavlja in zamenjuje staro, premalo zmogljivo krajevno telefonsko omrežje, tako da bo do konca leta možno vključiti v telefonski promet še približno 100 novih naročnikov. vasem kanalu sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30! Dobova ob Savi in pred zapornico Med pomanjkljivostmi, kijih boleče čutijo Dobovčani,je protipoplavni nasip ob rečnih strugah • Ker ni podvoza, čakajo zaradi vlaka - Želijo več delovnih mest DOBOVA - Ker krajevna skupnost Dobova leži ob reki Savi, ki pobira nesnago in vode velikega dela Slovenije, bi pričakovali, da bo država pomagala rešiti vsaj liste probleme, kijih Dobovčanom in okoličanom povzroča omenjena reka. Izdatnejša državna pomoč bi bila upravičena tudi glede dobovskih prometnih težav. Vendar bo čas take državne dobrote očitno šele napočil. Uidi zato je spisek dobovskih nerešenih težav nekoliko daljši. Krajani boleče občutijo, da manjkata protipoplavna nasipa ob Savi in Sotli. Nasipa ob Savi - o tem se v javnosti govori več - manjka 400 metrov, začeli pa so ga graditi pred leti. Poleg manjkajočega nasipa ljudi jezijo tudi drugi nerešeni problemi na Dobovškem polju. Gre za to, da pred leti začeto urejanje Dobovškega polja vse do danes še ni zaključeno. Žato kmetje še niso dobili ustrezne odškodnine za zmanjšan pridelek, ob vsem tem pa plačujejo davek od parcel, kijih spričo spremenjenih razmer na Dobovškem polju ne uporabljajo. Kak meter manjkajočega nasipa bi mogoče lahko zgradili, če bi izkopali podvoz pod široko meddržavno železniško progo v Dobovi. Kot pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova Miha Skvarč, železnica deli Dobovo na severni in južni del. “Zdaj je res manj vlakov, ko pa se bo normaliziral promet med Hrvaško in Srbijo, bomo v Dobovi spet dolgo čakali pred zapornicami. Nekaj je potrebno narediti,” opozarja predsednik Škvarč. Bržda prej kot podvoz bo nastal pločnik od omenjenih zapornic do dobovske osnovne šole. Potrebovali bi ga že včeraj, ne danes, naredili pa ga bodo takrat, ko bodo rešili vsa še odprta vprašanja v zvezi z njegovo gradnjo. Kljub vsemu je pločnik verjetno zelo majhen zalogaj v primerjavi s kanalizacijo, kije Dobova še Miha Škvarč nima, vendar bi jo potrebovala. “Krajevna skupnost je seveda ne more zgraditi, ker je predraga. Vsekakor brez državnega denarja ne bo šlo,” pravi Škvarč. Predsednik krajevne skupnosti pri tem seveda upravičeno meni, da bi bil za tako naložbo veliko premalo krajevni samoprispevek, ki ga v Dobovi zdaj sicer plačujejo. Glavnino tako zbranega denarja so že na začetku namenili za dograditev osnovne šole in gradnjo športne dvorane, ostanek zbranega denarja pa za vaške skupnosti. Denarja, ki bi bil v obtoku na območju krajevne skupnosti, bi bilo seveda veliko več, če bi šlo bolje gospodarstvu. “Obrat Tbvar-ne pohištva Brežice je zaprt, dobovska livarna je šla v stečaj. Nujno bi morali najti koga, ki bi začel proizvajati, da bi se ljudje zaposlili,” pravi Miha Škvarč. M. LUZAR IRENA POLANEC SE PREDSTAVLJA MOKRICE - V petek, 6. decembra, bo ob 18.30 v prostorih Hotela Golf gradu Mokrice otvoritev razstave znane mariborske slikarke Irene Polanec. Predstavila se bo z več kot 50 slikami iz ciklusa Eva MM f}:': 1 Novi zakon o vinu uvaja “posebno logiko” Nasprotovanja zakonu in kompromisni rešitvi KOČEVJE - Tako kot drugod po Sloveniji tudi v Kočevju gostinci niso naklonjeni predlogu zakona o vinu. Za razliko od drugih pa kočevski gostinci tudi ne podpirajo rešitve, ki jo v zvezi s predvideno prepovedjo točenja odprtih vin izven vinorodnih okolišev ponuja Obrtna zbornica Slovenije. Predlagano določilo zakona o vinu, da naj bi odprto vino točili samo na območju naših treh vinorodnih pokrajin, drugod pa le vina v originalni embalaži, po mnenju kočevskih gostincev uvaja pri nas “posebno logiko”. “Po tej logiki v Ljubljani ne bi smeli prodajati divjačine, ker v Ljubljani ni divjadi, tudi morske ribe bi potemtakem lahko prodajali samo v obmorskih krajih,” pravijo gostinci. V ozadju takšnega predloga zakona so, po njihovem mnenju, interesi velikih vinogradnikov. Zato tudi niso preveč zadovoljni z rešitvijo, ki jo ponuja Obrtna zbornica Slovenije, da bi pojem originalne embalaže določili tako, da bi ob predpostavki, da vse zahtevane tehnične karakteristike embalaže zagotavlja proizvajalec, pogoj originalne embalaže izpolnjevale vse posode do 55 litrov prostornine. Ker je zakonodajalec takšno rešitev menda pripravljen upoštevati, vendar šele pri pripravi podzakonskega akta, se bojijo, da bi se utegnilo zgoditi, da bi lahko vino točili podobno kot sedaj pivo, kar pa se jim zdi nesprejemljivo. Mnenja so, da bi moralo glede točeneja odprtih vin ostati tako, kot je sedaj, ko lahko gostinci s kletarskim izpitom prodajajo neustekleničena vina z analiznim listom, popratnico za transport in dobavnico. M. L.-S. V Metalni povečali stečajno maso Za stečajno ekipo Metalne TGS Senovo veliko dela - Ta mesec že prvi narok - Od novembra firma Metalnasen, ki naj bi prevzela odpovedana naročila Metalninih kupcev Da bi krompir zamenjali s papriko? Le delno uspel poskus v dobrepoljski dolini DOBREPOLJE - Dobrepoljska dolina je še pred leti slovela po krompirju in njegovih pridelovalcih. Povpraševanja po krompirju skoraj ni več in kmetijska svetovalna služba je letos v Kompoljah v Dobrepolju organizirala poskus intenzivne pridelave paprike. Pri Samčevih so maja posadili v zavetrno lego 200 sadik paprike in jih zaradi bojazni pred slano v začetku tudi pokrivali s slamo. Gnojenje so prilagodili analizi zemlje, dognojevali pa so rastline preko listov. Žal uspeh ni bil posebno razveseljiv, čeprav je znašal pridelek 0,40 kg paprik na sadiko, se pravi, da je bil tak, da bi ga bili mnogi vrtičkarji veseli. Letos so bile namreč za rast in razvoj paprik še posebno neugodne razmere, saj je deževalo skoraj vse poletje, še posebno pa v septembru. Kmetijska svetovalna služba je po spravilu paprike ocenila, da je pridelek pod pričakovanji. Vendar ob upoštevanju vseh dejstev še ni rečeno, da dobrepoljska dolina ni primerna za pridelavo paprike. Seveda pa je potrebno upoštevati primerno tehnologijo pa tudi nasvete strokovne službe. SENOVO - Nekajletno kupičenje izgub Metalne TGS Senovo, kar je vedno znova postavljalo v negotov položaj več kot 200-članski kolektiv, je septembra podjetje pahnilo v stečaj, in to kljub več kot 100-odstotni zasedeni zmogljivosti tovarne. Vodenje stečajnega postopka je prevzela stečajna ekipa pod vodstvom stečajne upraviteljice Marinke Pucelj Arandjelovič. Za njimi sta dva meseca, opravljenega pa je bilo že precej dela, tako da bo v sredini decembra vse pripravljeno za prvi narok. Že pred stečajem je bilo sklenjenih 14 naročil za opremo v avtomobilski in železarski industriji ter za izdelavo avtodvigal. Prodajna vrednost teh naročil je znašala 2,47 milijone nemških mark, od tega več kot polovica za tuje kupce. Glede na kadrovske, infrastrukturne in finančne možnosti ter zahtevane roke izdelave je bila v stečaju organizirana proizvodnja za dokončanje sedmih naročil v vrednosti 750 tisoč mark. Za pet naročil v skupni vrednosti dobrega milijona mark so se s kupci dogovorili za odstop od pogodbe brez oškodninskih zahtevkov, dve naročili pa so v Metalni delno dokončali. Tako so zagotovili skupaj več kot milijon mark prihodkov, kar povečuje stečajno maso. Pri tem stečajna upraviteljica poudarja, da so skupaj s 40 delavci zelo racionalizirali proizvodnjo, pri kupcih pa so naleteli na razumevanje. Ko je bil avgusta letos razrešen krizni management, ki ga je postavil lastnik Metalne Sklad za razvoj, in je bilo postavljeno začasno vodstvo iz strokovnih sodelavcev Metalne TGS, je bila moč novega vodstva zaradi dolgotrajne agonije in stavke praktično nična in delavcev niso mogli prepričati, da bi se vrnili na delo. So pa v pričakovanju stečaja začeli s postopki za ustanovitev zasebne gospodarske družbe Metalnasen, • Do marca prihodnjega leta naj bi se med drugim stečajna ekipa dogovorila s predstavniki delavcev glede obveznosti stečajnega dolžnika iz preteklih delovnih razmerij in plač, odprodali naj bi premični del premoženja, proizvodne zmogljivosti pa dali v najem. Sodelujejo tudi z nastajajočo firmo Metalnasen, da prevzame stornirana naročila kupcev Metalne TGS. Proučili bodo ponudbe tujih kupcev za nakup premoženja stečajnega dolžnika in obsežno problematiko prijavljenih terjatev. d.o.o., ki je bila registrirana in opravilno sposobna v začetka novembra letos. Stečajna ekipa se dogovarja, da bi ta družba najela del proizvodnih zmogljivosti, medtem ko so kupci z njo že sklenili pogodbe za nekatere od naročil, ki jih Metalna v stečaju ni prevzela. Nova družba je trenutno kapitalsko šibka, možnosti doka- NAJVEČJA SAMOPOSTREŽNA - Pretekli petek je Mercator v poslovno-trgovskem centru odprl največjo samopostreino prodajalno r Metliki ter s tem kar za petino povečal svoje prodajne prostore v mestu. Naložba v trgovino, kjer ie bila nekdaj prodajalna Gala, je Mercator veljala 160 milijonov tolarjev, v naslednjih nekaj mesecih pa nameravajo v Metliki urediti še trgovini z neživilskimi izdelki in knjigarno, za kar bodo porabili 36 milijonov tolarjev. Otvoritvi samopostrežne, v kateri je zaposlenih 21 ljudi s poslovodkinjo Ireno Švajger na čelu, so nazdravili tudi metliški župan Branko Matkovič, predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Kazimir Živko Pregl, prva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič in direktor metliškega Mercatorja Janez Videtič (z leve proti desni). (Foto: M. B.-J.) Gredo čeki res v staro šaro? Namesto čekov le s čekovno kartico - Denar na žiro računu trgovca že naslednji dan - Banke ustanavljajo družbo Samopostrežno bančništvo in poslovanje s karticami sta se tudi pri nas že dobro udomačili in za banke postali nepogrešljiv del poslovanja. Naše banke v zadnjem času dejavno razmišljajo o večjem sodelovanju na tem področju, saj bi s tem lahko zmanjšale stroške poslovanja. Nekatere so že podpisale namero o ustanovitvi družbe za bankomatsko kartično poslovanje, medtem ko je Nova ljubljanska banka med drugim pripravila novost - uporabo čekovne oziroma bankomatske kartice za plačevanje v trgovinah, ki so opremljene s tako imenovanimi POS 'napravami, pogovarjajo pa se tudi o novi skupni slovenski plačilni kartici. Uporaba čekovne oziroma bankomatske kartice pri plačevanju v trgovinah se bistveno razlikuje od plačila s tako imenovanimi plačilnimi oziroma kreditnimi karticami (Activa, Eurocard, Visa ipd.). Medtem ko pri plačilu s kreditno kartico trgovec dobi blago plačano z zamikom, ki je včasih dolg skoraj mesec dni, in mora pri tem plačati določeno provizijo, ki jo včasih naprtijo kar kupcu, gre pri plačevanju s čekovnimi karticami v bistvu za podobno storitev, kot je plačevanje s pitalizacije pa so tako s strani kupcev kot Žavoda za zaposlovanje. MANJ BREZPOSELNIH LITIJA - Litijski občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel pravilnik o dodeljevanju posojil za sofinanciranje obresti iz proračuna z denarjem, namenjenim razvoju malega gospodarstva in turizma. Po pravilniku bo ta denar namenjen predvsem malim podjetjem v zasebni lasti z do 50 zaposlenimi in samostojnim podjetnikom oziroma posameznikom. Odobrili jih bodo tistim, ki bi s tem posojilom radi odprli nova delovna mesta, uvedli ekološko neoporečno tehnologijo, dopolnjujejo ostale gospodarske programe v občini in so izvozno usmerjeni. Višino obresti bodo določali v vsakem primeru posebej, višina posojila pa naj ne bi presegla 50 odstotkov predračunske vrednosti projekta. V občinskem proračunu so za ta namen namenili 10 milijonov tolarjev. S tem pravilnikom želijo v litijski občini zajeziti naraščanje brezposelnosti, ki je sedaj 18,7-odstotna - na ljubljanskem območju je večja le še v ribniški in kočevski občini. (M. Š.) Kaj je novega na borzi? Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se na žalost nadaljnje že nekaj časa trajajoče obdobje izredno skromnega trgovanja, čeprav se delniški tečaji presenetljivo trdno držijo, kar lahko pomeni, da so imetniki delnic prepričani, da kriza ne bo trajala dolgo, zato ne razprodajajo svojih papirjev. S prodajo hitijo bolj tisti, ki lahko vnovčijo morebiten dobiček, s čimer se želijo izogniti obdavčitvi kapitalskih dobičkov, ki jih z novim letom prinaša spremenjena zakonodaja. Ker je ostalo le še slab mesec dni časa, da zberemo račune in potrdila, na podlagi katerih bomo izkoristili davčno olajšavo, naj za vse, Id želite že zbranim računom primakniti še kakšnega, na kratko preletim možnosti v zvezi z vrednostnimi papirji. Čeprav se mnogim zdi dovoljeni znesek olajšav (3% zmanjšale osnove), prenizek, je še vedno veliko takih, la ne izkoristijo v celoti dovoljenega. Na seznamu olajšav najdemo: - sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev, - sredstva, vložena v deleže in delnice pravnih oseb, ki so na- menjena izključno razvoju znanosti in tehnologije, - znesek vplačil v denarju za delnice in za vložke gospodarskih družb ter za deleže zadrug, vpisanih v sodni register v Republiki Sloveniji. Vrednostne papirje, izdane fizično, boste kot ponavadi skupaj s potrdilom o nakupu odnesli na davčno službo, kjer vam jih bodo ožigosali, za vse dematerializi-rane papirje pa bo dovolj potrdilo o nakupu in izpisek stanja na zadnji dan v letu. Pri nakupu vseh vrednostnih papirjev za vas posredujejo borzni posredniki, kar velja tudi za precej iskane državne obveznice, ki se jih je pred leti dalo kupiti na bančnih okencih, zdaj pa je nakup mogoč na borzi po tržni ceni. Vse novopečene delničarje, ki jih skrbi, da jim bo prihodnje leto ali še kasneje prodaja njihovih delnic povečala osnovo za dohodnino, naj še enkrat potolažim, da spremembe zakona o dohodnini v 58. a členu izrecno navajajo, da prodaje delnic, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, tudi po novem letu ne bo treba prijavljati v dohodnino. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novi trg 5, Novo mesto m.: 0681323-553, 323-554 čeki. Razlika je le ta, da pri tem ni treba pisati čekov, ampak trgovec izvede plačilo s kupčevo kartico preko POS terminala, s čimer odpade pisanje čekov, ki jih tako tudi ni treba nositi na banko, znesek plačila je omejen le s stanjem na tekočem računu, ki se tako kot pri bankomatih preveri samodejno. Bistvena prednost za trgovce je, da pri plačevanju s čekovnimi karticami dobijo denar na svoj žiro račun takoj naslednji dan in ne z zamikom, zaradi česar pričakujejo, da bodo trgovci tak način plačevanja z veseljem sprejeli, saj se bodo ne le izognili papirni vojni, ampak tudi tveganju zaradi nekritih čekov. Če se bodo banke odločile za to novost, bo brez pisanja čekov lahko plačevalo blago okoli 900.000 imetnikov BA kartic. Na začetku prihodnjega leta naj bi banke ustanovile tudi posebno skupno družbo za področje kartičnega in bankomatskega poslovanja, nekatere so že podpisale pismo o nameri, vse ostale banke pa so napovedale kapitalsko udležbo v družbi. Družba bi opravljala kartično in bankomatsko poslovanje za vse banke družbenice, kar bi bistveno zmanjšalo stroške. * Letos naj bi se končal okrog 19 milijard tolarjev vredni, v nacionalnem progamu razvoja železniške infrastrukture opredeljeni naložbeni in obnovitveni ciklus. Prihodnje leto naj bi pričeli gradnjo neposredne železniške povezave z Madžarsko in delo končali najpozneje v dveh letih. Do leta 2001 naj bi SŽ digitalizirale glavni železniški križ. Postopoma bodo zamenjali do 40 popularnih, a že zastarelih “gomtilk”, kar 11 bi jih SŽ potrebovale samo za povezavo Ljubljane z glavnimi mesti dežel Alpe Adria. 9661 delavcev SŽ (več kot 2700 manj kot pred pričetkom sanacijskega programa!) se letos lahko pohvali z 38 odstotkov večjo produktivnostjo kot leta 1993. nim zakonom je država prevzela odplačilo obveznosti od posojil, ki so nastale pred letom 1993, razen plačila obresti iz naslova kreditov v prometni dejavnosti. Poravnava obveznosti iz naslova davkov in prispevkov iz let 1991, 1992 in 1993 je bila leta 1995 preložena v leto 1997. Slovenskim železnicam je uspelo ne zgolj zaustaviti upadanje obsega dela, temveč ga celo povečati nad pričakovanji, s tem pa so uresničile eno najpomembnejših nalog iz sanacijskega načrta. Najboljše rezultate so SŽ dosegle v mednarodnem tovornem prometu; delež slednjega v skupnem tovornem prometu se je v celotnem obdobju sanacije povečal na 90 odstotkov (predvideli so 82-odstotni delež!). Še zlasti izstopa luški tranzit, kjer je bil obseg dela v primerjavi s sanacijskim načrtom v celotnem obdobju večji kar za 28 odstotkov. Ti se je najbolj povečal lani, ko se je v primerjavi s preteklimi leti podvojil. Pričakujejo, da bo v letošnjem letu obseg dela zaradi težav v naftni industriji, železarstvu, lesnopredelovalni industriji in zmanjšanih prevozov žita sicer nižji, a še vedno za skoraj 40 odstotkov večji kot leta 1994. Zaradi močne konkurence cestnih prevoznikov in zaradi prestrukturiranja slovenskega gospodarstva se na Slovenskih železnicah zmanjšuje delež notranjega prometa, saj ta predstavlja le še desetino obsega dela v tovornem prometu, to pa je skoraj 40 odstotkov manj, kot so so predvideli v sanacijskem načrtu. SŽ so z vrsto novih ponudb pa tudi z boljšo kakovostjo storitev in ustreznejšimi voznimi redi v notranjem potni- DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil; ; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Šmihel od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: marke! Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market od 7. do 18. ure: trgovina Klas. Šmarje pri Šentjerneju • Metlika; od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 8. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg 23, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, Nakupovalni center od 7.30 do 21 ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Budna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 12. ure:]Jrška, Uršna sela od 8. do 17. ute: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure; market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija 1 Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. dot 1.30: Marke! • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8 do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Gnč ' Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima Tovorni vlaki doma vozijo z izgubo Poslovanje Slovenskih železnic v obdobju 1993 - 1996 - Navkljub uspešnemu uresničevanju sanacijskega načrta zaradi izpada obsega dela v tovornem prometu letos spet izguba KAMNIK - Z letom 1996 se izteka obdobje, ki ga označuje škem prometu kar za 35 odstot-uresničevanje sanacijskega načrta Slovenskih železnic. Taje bil na kov presegli predvidevanja v sana- pobudo države izdelan sredi leta 1993 z namenom prestrukturirati cijskem načrtu, medtem ko bodo železnico v sodoben, tržno usmerjen sistem. Kot je na novinarski kon- ta v mednarodnem prometu še ferenci povedal generalni direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar vedno nekoliko zaostajala, seje gospodarski položaj SŽ izboljšal že v letu 1993, še bolj pa nasled- P. P. njih dveh letih, ko je bil poslovni rezultat prvič po letu 1988 pozitiven.___________ Leta 1996 je bila sicer načrtovana izguba v višini 1,2 milijarde tolarjev, vendar se bo, predvsem zaradi izpada obsega dela v tovornem prometu, povečala na 3,3 milijarde tolarjev. Ob koncu leta 1993 sprejeti zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter o reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja SŽ je omogočil reorganizacijo SŽ v javno podjetje v obliki delniške družbe. Ob tej priložnsoti je bila na podlagi sklepa vlade nepokrita izguba iz preteklih let v višini 12,2 milijarde tolarjev odpisana v breme poslovnega sklada. Skladno z omenje- NIC VEC POSOJIL BREŽICE - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja je na svoji novemberki seji obravnaval vloge za prvi javni razpis, ki so na sklad prispele septembra, in odobril posojila 66 prosilcem v skupnem znesku 179 milijonov tolarjev, kar je 19,8 odst. od zneska, za katerega je septembra zaprosilo 157 prosilcev. Posojila so odobrili projektom z demografsko najbolj ogroženih območij v Sloveniji. S temi posojili je sklad zaključil delitev posojil za letos, saj je razdelil vseh 750 milijonov tolarjev. Oktobrskih vlog sploh niso obravnavali, prosilcem pa svetujejo, naj kandidirajo za posojila prihodnje leto. Prednosti osemenjevanja svinj Z uvedbo plačevanja prašičev na osnovi mesnatosti s 1. januarjem prihodnjega leta pričakujemo, da se bo osemenjevanje svinj začelo bolj širiti tudi na kmetijah Osemei\jevanje svinj je ena od pomembnejših tehnoloških dosežkov pri intenzivni prireji prašičev. Umetno oplojevanje se pri prašičih prične nekoliko kasneje kot pri govedu, vendar ugodni rezultati, ki se kažejo zlasti pri klavni kakovosti pitancev, rejce vse bolj sil(jo k omenjenem načinu oplojevanja svinj. Pri nas je osemenjevanje svinj različno razširjeno: velike prašičerejske farme uporabljajo izključno ta način oplojevanja, medtem ko se kmetje različno odločajo za ta način oplojevanja. Osemenjevanje svinj ima številne prednosti: TEČAJ ZA DELO S TRAKTORJI ČRNOMELJ - AMD Bela krajina iz Črnomlja organizira v sodelovanju z zavarovalnico Triglav tečaj za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki. Tfečaj se bo pričel v torek, 10. decembra, ob 16. uri v prostorih AMD v Črnomlju. Voznikom z opravljenim izpitom B- kategorije bo po uspešno opravljenem tečaju priznan vozniški izpit F- kategorije. Ingormacije je moč dobiti na AMD Bela krajina, tel. 51-066. VINO NOVEMBRA PTUJ - Strokovna komisija je za vino meseca novembra proglasila sekt Jeruzalem, letnik 1994, iz ormoške kleti, ki ima v skupini penečih vin najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Uidi minuli ponedeljek so branjevke ponujale veliko najrazličnejših pridelkov, vendar kupcev ni bilo veliko. "Ih teden so prodajale: solato, radič in cvetačo po 200 tolarjev kilogram, fižol v zrnju po 400 do 500, kolerabo, repo, redkev in korenje po 150 do 200, česen po 400, motovilec po 1.000, ohrovt po 150, brstični ohrovt po 400 ter kislo zelje in kislo repo po 200 tolarjev. Jabolka so bila po 50 tolarjev kilogram pri za nakupu cele gajbice, drugače pa po 80 tolarjev, hruške so bile od 80 do 130, grozdje po 150 in jagode po 180 tolarjev merica. Lonček domače pregrete smetane je bil po 600 tolarjev, kilogram sirčka po 400, orehova jedrca po 1.000 do 1.200, med po 600 do 700, kozarec domačega masla po 700, poldrugi liter jabolčnega kisa 200, kilogram domačega zajca pa 1000 tolarjev; jajčka so bila po 25 do 30, kozarec ocvirkov po 450, krvavice po 700, slanina in mesene klobase po 1200 in bržola po 1800 tolarjev. Tehnološko-ekonomske prednosti so izražene s stališča, da pri osemenjevanju uporabljamo izključno merjasce z nadpovprečno plemensko vrednostjo, kar je odločilnega pomena za doseganje boljše klavne kvalitete potomcev. Z ocenjevanjem in plačevanjem klavne kakovosti, ki je uvedena tudi za prašiče v letošnjem letu, je doseganje ustrezne klavne kakovosti pomembno za slehernega rejca. Pri osemenjevanju potrebujemo 50 % manj plemenjakov za isti stalež plemenskih svinj, hkrati pa lahko veliko bolj izkoriščamo dobre merjasce. Hrati lahko na ta način uporabljamo širši izbor križanj, najpogosteje pa prav tako kot pri naravnem pripustu uporabljamo pasmo merjasca nemška landrace. Veterinarsko-sanitarne prednosti osemenjevanja svinj so predvsem v preprečevanju kužnih bolezni pri prašičih, kar dodobra občutijo rejci plemenskih svinj v Posavju, kjer so v preteklosti skoraj izključno uporabljali naravni pripust in se je zato tudi Aujesz- Goveji hlevi se praznijo Statistični letopis Slovenije potrjuje zle slutnje o velikem nazadovanju govedoreje v zadnjem desetletju BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 80 prašičev, starih do 3 mesece, 85 starih 3 do 5 mesecev in 70 starejših. Prvih so prodali 30 po 290 do 330 tolarjev kilogram žive teže, drugih 45 po 260 do 290, tretjih pa 25 po 160 do 220 tolarjev kilogram žive teže. Slovenski govedoreji, najpomembnejši kmetijski panogi, ki daje kar 70 odstotkov vrednosti končne kmetijske pridelave, se vse slabše piše. Tudi če odmislimo letošnje leto, ko je rejo goveda dodatno prizadela bolezen "norih krav”, goveja spongiformna encefalopatija (BSE), ki je k sreči pri nas nismo ugotovili, kažejo desetletni podatki Statističnega letopisa Slovenije veliko nazadovanje obsega reje. Velika rejska območja, predvsem primorski in kraški svet, so se že napol spraznila, ne da bi si v kmetijskem ministrstvu pretirano belili glave zaradi tega. V dokaz svojega (vladnega) optimizma navajajo delno povečano količino odkupljenega mleka v zadnjih 10 letih, kar je tudi edina svetla točka, ki kaže na tehnološki napredek reje. Slovenija je leta 1985 redila še 577.206 glav govedi, deset let pozneje pa le še 477.400 glav. Izpad dosega skoraj 100.000 glav, kar je več kot zadosten razlog, da bi kdo začel biti plat zvona. Število molznic se je v istem času zmanjšalo od 253.751 na 207.423, število krav, od katerih lastniki prodajajo mleko na trgu, pa se je skrčilo od 175.696 na 132.532. Res pa je, da je to zmanjšano število tržnih molznic dalo na leto 386 milijonov litrov odkupljenega mleka, kar je za 36 milijonov litrov več, kot je dalo večje število krav pred desetletjem. Tržni presežek mleka se je od nekdanjih 1990 litrov na kravo povečal na 29131, kar pa je še vedno daleč pod zahodnoevropskim povprečjem. Suhoparne številke skrivajo v kmetijski nasveti Krompirjeva sortna lista Da bi se po propadu sorte igor in nazadovanju domače pridelave semenskega krompirja znašli v zmedi, ki je zavladala na trgu, preplavljenem z množico tujih sort, je Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju s strokovno skupino za poljedeljstvo prvič pripravil priporočeno sortno listo krompirja za leto 1997. Do saditve je resda še daleč, toda dober gospodar že misli nanjo. Iz velike, predvsem tuje semenske ponudbe so naši strokovnjaki izbrali 19 sort, ki so jih pozgodnosti razdelili v štiri skupine: zgodnje sorte (kresnik, maris bard, primura, ulster sceptre in vesna), srednje zgodnje (arinda, concorde, jaerla in jana), srednje pozne (carlingford, cvetnik, desire, romano, santa in frisia) in pozne sorte (agria, cornado, fianna in kennebec). Nekatere so pri nas že dobro znane in uveljavljene, kot na primer sante, romano in kennebec, ki so naše kmete navdušile z rekordnimi pridelki, mnogo manj pa s kakovostjo. Visokorodne tuje sorte so dosti pripomogle k velikim presežkom krompirja, v katerih se duši domači trg, ki ima zdaj manjše možnosti za izvoz. Sestavljalci priporočene sortne liste so posamezne sorte krompirja razdelili še v sorte v uvajanju nosilne sorte in sorte v opuščanju. Med prvimi naj posebej omenimo srednjezgodnji sorti arinda in concorde, ki sta zelo rodovitni, okusni sorti, primerni tudi za pridelavo semenskega krompirja. Med zadnjimi, torej med sortami v opuščanju, seje znašla sorta kennebec, ki sicer daje zelo debele gomolje, vendar ima tudi velike hibe (občutljiva za krompirjevo plesen in virusne bolezni, pa tudi na poškodbe), o čemer imajo že tudi naši pridelovalci grenke izkušnje. Med nosilnimi sortami sta še vedno v začetku uvajanja zelo priporočeni sorti sante in romano. Sta zelo rodovitni in primerni za stojni izkop, imatapa tudi nekatere slabosti. 'Pako se sante zelo slabo skladišči in že marca začenja kaliti, romano pa je občutljiv na krompirjevo plesen. Med nosilnimi sortami je še vedno tudi sorta desiree, ki jo kmetje vse bolj cenijo, odkar so se otresli predsodkov o njeni rdeči kožici. Inž. M. L. sebi prenekatero stisko in celo tragedijo ljudi, ki živijo od kmetijstva. Prodaja mleka je bila desetletja za večino naših kmetov najzanesljivejši, često pa tudi največji vir dohodka. Zdaj se število krav, od katerih prodajajo mleko, iz leta v leto zmanjšuje, in to na račun manjših rejcev, ki so že izgubili svojo bitko na trgu in - če se ne znajdejo kako drugače - počasi, a zanesljivo postajajo del vse večje vaške revščine, vsaj relativne, če že ne absolutne. Ali še kdo vzame kdaj v roke knjigo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom Belokranjca inž. Janeza Marentiča? M. LEGAN Pridelke vse težje prodati kot pridelati S posveta kmetijske svetovalne službe na Bledu BLED - Ker je zadnja leta postalo mnogo težje pridelek prodati kot pridelati, je bil 11. tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe Slovenije namenjen organizaciji trga in trženju. Poleg domačih so na njem sodelovali tudi tuji, predvsem avstrijski strokovnjaki, saj ima Avstrija po vključitvi v Evropsko zvezo še dodatne, tudi grenke izkušnje na tem področju. Na posvetu so ugotavljali (dr. Matija Kovačič), da se je v letih po reorganizaciji zadružništva kar za polovico zmanjšal delež kmetove prodaje prek zadrug, kar je še dodatno oslabilo položaj zadrug, ki so poleg tega med sabo preslabo poslovno povezane. K sreči so se zadnji čas razmere začele popravljati, res pa je, da se preneka-teri kmet zateče po tovrstno pomoč na zadrugo šele tedaj, ko svojih pridelkov sam ne more prodati. Veliko svojih upov kmetovalci polagajo v dopolnilne dejavnosti, predvsem lastno predelavo svojih pridelkov, ki pa kljub večkratnim obljubam ministrstva še vedno nima zakonske ureditve, za kar po mnenju, izraženem tudi na blejskem posvetovanju, ni zadostne politične volje. Veterinarji so poudarili, da v naprej ne zavračajo predelave živil (predvsem gre za živila živalskega izvora) na kmetiji, da pa mora zadostiti higienskim zahtevam, kar pa je na kmečkem dvorišču oz. kmetiji težje kot drugje. Thko še vedno velja predpis, po katerem je dovoljen zakol domačih živali le za domačo porabo, ob tem pa je “javna tajna”, saj ga na podeželju na veliko kršijo. kyjeva bolezen tako hitro širila. In nenazadnje so tu še prednosti za posameznega rejca ali zootehnične prednosti, saj z osemenjevanjem odpadajo številne poti k merjascu, ki je običajno zunaj dvorišča, oz. manjša je nevarnost okužbe dvorišča z različnimi boleznimi. Osemenjevanje svinj na kmetijah je pogosto tabu tema za posameznega rejca in ne dejanska neuspešnost ali slabost pred naravnim pripustom. Doza semena, ki zapusti osemenjevalni center ali farmo, je vedno neoporečna. Uspešno oploditev zagotavlja le ustrezno skladiščenje in transport semena - skladiščimo ga pri sobni temperaturi le 1-2 dni (vendar tudi do 4 dni). Ključnega pomena je pravilno ugotavljanje estrusa pri svinji 0 Zato organiziramo tečaje osemenjevanja svinj za kmete, katerega vodi prof. dr. Franc Černe iz veterinarske fakultete v Ljubljani. Za Dolenjsko bo tečiy predvidoma od 12. do 13. decembra 1996. Rejci plemenski svinj se lahko prijavijo na kmetijskih svetovalnih službah v svojem kraju. in trajanje osemenitve. Uspešnost osemenitve je večja pri uporabi merjascev “iskalcev”, torej plemenjakov, ki odkrivajo svinje, ki so v fazi estrusa, vendar je to uporabno in nujno le v večjih rejah. Velikost gnezd je v glavnem osnovni kazalec pravočasne osemenitve -svinje oplojujemo 12-18 ur po opaženih znakih estrusa in nato čez 8-12 ur še enkrat. Ob upoštevanju le-tega zagotavljamo, da osemenjevanje v nobenem primeru ni slabše od naravnega pripusta. Zaradi vseh prej omenjenih prednosti pričakujemo, da se bo z uvedbo plačevanja prašičev na osnovi mesnatosti s 1.1.1997 tudi na kmetijah intenzivneje pričelo širiti osemenjevanje svinj. Ker je uspeh prašičereje odvisen v osnovi od števila rojenih pujskov, to pa v veliki meri od časa pripusta svinje, se trudimo, da bi kar se da veliko kmetov, ki redijo večje število plemenskih svinj (več kot 10 plemenskih svinj) sami osemenjevali svinje v svojih hlevih. Inž. ZDENKA KRAMAR KZ Ljubljana-Oddelek Novo mesto SAD ST. 11 KRŠKO - V novembrski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki že sedmo leto izhaja v Krškem, Marko Babnik in Viljanka Vesel razmišljata o drugi slovenski razstavi sadja, Zlatka Gutman Kobal piše o sadikah za obnovo sadovnjakov, Peter Zadravec o položaju Šadjarskega centra Marinor, dr. Katja Vadnal o trženju slovenskega sadja, mag. Thnja Strniša o prodaji jabolk v oktobru, Jože Povšič o gnojenju na zalogo, Alojz Filipčič o nedokončanem vrenju pri klasičnih peninah, mag. Primož Plahuta o uporabi imobilizacije v vinarstvu in Jurij Mamilovič o jubileju Srednje kmetijske šole Grm. A AGRO d o.o /m NOVO MESTO prodajalna »SEJALEC« 24-132 prodajalna »NOVI TRG« 324-583 KMETIJSKA APOTEKA 322-560 • MESARSKA OPREMA: — mesoreznice, mesarice, polnilke — žage za kosti, noži DICK — KOLOFONIJA, SALAMURIN • Rostlrei cisterne za vino — črpalke zajiretok vina ^ KOTLI ZA ŽGANJE • PLASTENIKI - TUNELI za tople grede Od 1.12.1996 do 31.12.1996 5 — 10% popust pri nakupu: motornih zag, vrtnih kosilnic, kosilnic na laks, motornih škropilnic, pralnih aparatov KARCHER MOŽNOST NAKUPA NA 3 čeke brez obresti EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dt Julij Nemanič Biološki razkis Kar vrstijo se letniki z visoko vsebnostjo kislin v vinu. Vrstijo se tudi informacije o napredku v vzgoji bakterij štartnih kultur, s katerimi je možno spodbuditi biološki ali naravni razkis vina. Čimprej se moramo seznaniti s tem naravnim procesom, ki zboljša kakovost vina in ki se mu reče tudi jabolčno-mlečno vrenje. Alkoholno vrenje poznamo, obvladamo že vodenje alkoholnega vrenja. "Rajalo je kar nekaj časa, da smo se navadili na dodajanje kvasnic v mošt. Mogoče bo obotavljanje glede cepljenja mladega vina po končanem alkoholnem vrenju krajše in bomo prej segli po bakterijah, kot smo po kvasovkah. Gotovo je beseda bakterija v kletarstvu na tako slabem glasu, da ne bo pravega navdušenja za dajanje bakterij v vino. Pogostokrat stroka opozarja, daje treba mlado vino, ko povre, z žveplom zaščititi tudi pred bakterijami. Tbkrat pa pišem, celo, da je treba dodati te nevarne mikroorganizme v vino. V vsakem vinu kar mrgoli bakterij, že dolgo pa se ve, da je le en rod bakterij in to Leuco-nostoc oenos (LO) zaslužen za razvoj vina. V vsakem vinu je tudi ta bakterija, toda ne vedno v dovolj velikem številu, da bi stekel biološki razkis vina (BRV). V vsakem vinu so tudi drugi rodovi bakterij, ki zmorejo vino razkisati, toda nekatere ustvarijo preveč stranskih proizvodov, ki ne vplivajo dobro na organoleptično kakovost vina in tudi za ljudsko zdravje so škodljivi (razni biogeni amini). Z dodatkom bakterij LO povečamo njihovo premoč in zagotovimo čisto vrenje (jabolčno-mlečno). Ni pa dovolj, da iz vrečke bakterije samo stresemo v sod. Poznati moramo razmere v katerih bakterije lahko delujejo. Za letos je v večni primerov že prepozno. Idealno je cepiti mlado vino, čim je povrelo, ko je še na drožeh, še toplo od vrenja (18 - 20° C), še nežveplano. Pred več kot deset leti, ko smo kletarili z dosti manj žvepla, je bilo možno na pomlad, ko se je zrak ogrel, opaziti iskrice v vinu. Danes vina bolj žveplamo, da bi jih zavarovali pred kvarjenjem, zato je v vinu v aprilu, ko so temperature višje, že toliko žvepla, da ne more steči BRV. Bakterijam škodi tudi skupno žveplo, in če ga je čez 50 mg/l, ne zmorejo spremeniti jabolčne kisline v mlečno. Gotovo je nekaj vinogradnikov, ki uspevajo z majhnimi količinami žvepla uspešno negovati vino. "Km svetujem, če imajo prekisla vina, da jih ne žveplajo tik pred toplimi pomladnimi dnevi, seveda če so vina zdrava. Mogoče bo razkis sam stekel, lahko pa tudi dodamo štartno kulturo in bo vino postalo milejšega okusa in prijetnega vonja (sadnega). Če prepustimo BRV bakterijam, ki so v vinu, kakovost vina po zaključenem razkisu ni najboljša, kar dobri poznavalci lahko hitro zaznajo. Pojavi se tako imenovani nezaželeni vonj po diacetilu, lahko pa tudi preveč povišane hlapne kisline in vleč-Ijivost vina.(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ ZAHVALA ZA POMOČ -Anton Filak iz Gribelj in Janez Miklič z Gorenjih Kamene pri Novem mestu, ki sta se letošnjo jesen na Irskem pomerila na svetovnem prvenstvu v oranju, kjer je prvi zasedel 19., drugi pa 32. mesto, sta preteklo soboto v belokranjskem Podzemlju pripravila srečanje. Na njem sta se zahvalila za pomoč vsem, ki so jima pomagali, da sta uspešno zastopala Slovenijo. Na fotografiji (od leve proti desni): Anton Filak, predstavniki Cosmosa, generalnega sponzorja nastopov, Graciano Lovrečič, Slavko Deželak in Boris Valenčič ter Janez Miklič. (Foto: M. B.-J.) helena mrzlikar gospodinjski kotiček v Cas prazničnih piškotov December je najbolj praznični mesec leta, zato ga namenimo pripravi dobrot, ki jih pričakuje naša družina za praznike. Da nas ne bo prehitel čas, pričnimo s peko okusnih in dišečih piškotov. Odločimo se za več vrst. Pecivo, ki nam za pripravo vzame malo časa, so NABRIZGANI PIŠKOTI. Za približno 40 piškotov potrebujemo 200 g masla ali margarine, 200 g sladkorja v prahu, 1 vanilijin sladkor, ščepec drobne soli, 3 rumenjake, 375 g moke, 1 žličko pecilnega praška, 2-3 žlice mleka, 5 dag jedilne čokolade za okras. Maščobo penasto umešamo, dodamo sladkor v prahu, vanilin in sol. Med mešanjem prilivamo stepene jajčne rumenjake, nato dodamo moko s pecilnim praškom, dobro premešamo in prilijemo mleko. Z dobro premešanim testom napolnimo vrečko za brizganje z zvezdastim nastavkom. Na pekač, obložen s peki papirjem, nabrizgamo kupčke s premerom 3 cm. Piškote pečemo 15 minut pri 200° C. Čokolado raztopimo v vroči vodni kopeli in z njo okrasimo pečene in ohlajene piškote. Za tiste pa, ki niso ljubiteljice pečenja in vroče pečice, svetujem pripraviti ČOKOLADNO SALAMO. Potrebujemo 180 g rozin, 200 g jedilne čokolade, 50 g masla, 5 žlic sladkorja, 80 g kandiranega sadja, 150 g sesekljanih orehov, 100 g maslenih piškotov, 2 rumenjaka in 4 žlice poljubnega sadnega likerja. Rozine operemo in namočimo, čokolado nastrgamo, maslo narežemo na koščke in skupaj raztopimo v vroči vodni kopeli. "Ifej masi dodamo sladkor, nastrgane orehe, kandirano sadje in zdrobljene piškote. Nazadnje primešamo še rumenjaka in osušene rozine. Maso zgnetemo v gladko testo, jo oblikujemo v klobaso in zavijemo v alu folijo. Položimo jo za več ur v hladilnik, da se strdi. Thkšno zavijemo v celofan in ga na enem koncu zavežemo s pentljo. Slaščico režemo na poševne rezine, ponudimo s suhim sadjem in penečim vinom. Prof. Tbne Fink 25 let zborovodja Županovo priznanje DOLENJSKE TOPLICE - V petek, 29. novembra, je bila zvečer v restavraciji Zdravilišča Dolenjske Toplice glasbena akademija ob 25-letnici zborovodskega dela prof. Toneta Finka. Barbara Barbič, ki je vodila prireditev, je povedala, da so Finka, Tbpličana po rodu, pred 15 leti osvojile orgle, in tako sta glasba in pesem stalni sopotnici v njegovem življenju. Predvsem ima rad zborovsko petje. Na prireditvi so pod taktirko prof. Finka zapeli kar trije “njegovi” zbori: moški zbor Dolenjske Toplice, mešani zbor Mali Slatnik, ki obstaja 15 let, in moški gasilski zbor Šmihel, ki ima 20-letno zgodovino, 14 let pa ga vodi Fink. Prav gotovo so bili največ zanimanja deležni pevci zbora iz Dolenjskih Toplic, ki so zapeli spet po 10 letih, pa zato nič manj ubrano, in želja mnogih je, da bi s petjem nadaljevali. Med petjem so številni ljubitelji zborovskega petja lahko prisluhnili tudi recitarorjema Zdenku Tek-storju in Mojci Avguštin, v kulturnem programu pa sta sodelovala še harmonikar Alojz Šenica in domači glasbenik Peter Fink. Tbne Fink je za svoje dolgoletno glasbeno delovanje in zborovodstvo poleg mnogih čestitk in zahval prejel tudi t.i. županovo priznanje, ki mu ga je izročil podžupan Mestne občine Novo mesto Alojz Zupančič. V slavnostnem govoru mu je zaželel uspešno delo še naprej. L. M. ALU končala sondacijo zahodnega dela kostanjeviškega spomenika - Sledi obnova - Dokončan cerkveni zvonik - Potrebno utrditi notranje stolpe v cerkvi, prekriti del strehe Dunja Gerič in Emil Balažič leto dni poučujeta mednarodno folkloro - Edina taka skupina v Sloveniji sanacije, nato pa celotne obnove. Thko bo Galerija počasi prišla do novih prostorov, ki bodo služili za protokolarne, delovne ali razstavne prostore. Levji finančni delež prispeva ministrstvo za kulturo. Dela pa so se ta teden začela tudi v samostanski cerkvi, ki je v značilnem gotskem slogu. Potrebno je utrditi notranje stebre, probleme pa dela tudi vlaga. Pripravljeno imajo tudi novo strešno opeko, s katero bodo, takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale, prekrili 700 kvadratnih metrov strehe, ki je zamenjave najbolj POtrebna' L. MURN RAZSTAVLJA VLADO CERŠAK ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli Zdravilišča Šmarješke Toplice je decembra in januarja 1997 na ogled prodajna razstava celjskega slikarja Vlada Geršaka. V svojih delih slikar uporablja motive iz narave in tihožitja. REDNA TRIBUNA HKZ PRESTAVLJENA NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje (HKZ) Novo mesto obvešča, da je redna tribuna zaradi otvoritve slikarske razstave prestavljena na drugo sredo v decembru, in sicer bo 11. decembra ob 18. uri v Dolenjskem muzeju. Predavanje “Sedanja hrvaška kulturnopolitična scena" bo imel znani hrvaški književnik Stjepan Cuičm, ki je tudi urednik tretjega programa hrvaškega radia. V NOVO MESTO PRIHAJATA “PETER IN VOVK” NOVO MESTO - KC Janeza Thline vabi v torek, 10. decembra, ob 16.30 v Dom kulture na predstavo za najmlajše gledalce. Z glasbeno pravljico Sergeja Pro-fokjeva Peter in vovk bo gostovalo Štalno slovensko gledališče Trst. Lani je predstava na festivalu otroških poklicnih slovenskih gledališč prejela nagrado Zlata paličica za strokovno in uspešno animacijo. Vstopnice so v predprodaji, možne pa so tudi rezervacije. NOVO MESTO - Že leto dni se vsak torek med 20. in 22. uro iz spodnjih prostorov KC Janeza Tfdine Novo mesto sliši najrazličnejša glasba, predvsem taka, ki je nismo najbolj vajeni, in veselo vzdušje. Od 14. novembra 1995 namreč takrat potekajo plesne vaje skupine za mednarodno folkloro, ki jih ob strokovni pomoči svojega življenjskega sopotnika Emila Balažiča vodi Dunja Gerič. Dunja Gerič mednarodno folkloro pleše že 13 let in je leta 1983 začela pri študentski sekciji za mednarodno folkloro KUD Ivan Goran Kovačič v Zagrebu (to sekcijo je nekaj let tudi vodila), kjer skupaj z Emilom pleše še danes. Dolgo si je želela, da bi tudi v dolenjski prestolnici lahko ustanovila skupino, ki bi jo učila različnih mednarodnih plesov, in lani ji je ZKO Novo mesto ponudil prostor za vajo v KC. Oba sta vesela, da je zanimanje za tovrstno glasbo in ples veliko, saj ima skupina približno 26 plesalcev, redno pa hodi na vaje 7 do 8 parov. “Članstvo je brezplačno, prostovoljno in tudi ni obvezno prihajati vedno na vaje, čeprav je seveda zaželjeno. Namen pa je predvsem rekreacija, zabava, da en večer v tednu lahko preživimo malo drugače, se sprostimo ipd. Da ljudje dandanes to potrebujejo, je jasno, in tako v naši skupini srečamo od mlajših do starejših, od študentov do zdravnikov. Imamo se lepo in seveda vabimo vse, naj se nam pridružijo,” sta povedala Dunja in Emil, učitelja skupine za mednarodne plese v Novem mestu, ki je menda edina takšna skupina v Sloveniji. Namen skupine pa ni nastopanje, saj je za avtentičen prikaz teh plesov potrebna ustrezna noša in glasba v živo. V dobrem letu dni so se učili že več kot 62 plesov v glavnem gre za evropske pa tudi ameriške in kanadske. Dunja in Emil se redno strokovno izpopolnjujeta in hodita na tovrstne tečaje v tujino, sodelujeta tako s sekcijo za mednarodno folkloro v Zagrebu (kjer včasih nastopajo tudi novomeški plesalci) kot s tovrstnimi skupinami na Dunaju, v Nemčiji in Švici, od koder je en tečaj ljudskih plesov z vsega sveta v Novem mestu že vodil Francis Feybli. L. MURN TOPLIŠKI PEVCI ZAPELI PO 10 LETIH - Prof. Tone Fink (spredaj), ki je po 10 letih spel dirigiral topliškim pevcem (na sliki), je dejal, da je pesem nekaj čudovitega in da je zaradi nje doživel veliko lepega, vedno pa je ludi med veselimi ljudmi. Na levi je Barbara Barbič. (Foto: L. M.) Zaplešimo ob torkih! "RADI SE DOBIMO NA MEDNARODNI FOLKLORI" - Pravijo plesalci, ki, če le utegnejo, pridejo vsak torek. Znano je, da sta ples in zabava najstarejši obliki človeškega druženja in da bi bilo brez njiju življenje veliko bolj pusto in prazno. Zato vabljeni še ostali. 16. ŠENTJERNEJSKI KNJIŽNI SEJEM ŠENTJERNEJ - Od srede do petka (od 4. in 6. decembra) bo v prostorih OŠ Šentjernej tradicionalni, tokrat že 16. knjižni sejem. Predstavili bodo knjižno produkcijo zadnjega časa, poudarek pa bo na otroški literaturi. TlidUetos so organizatorji poskrbeli za zanimivega gosta: v petek, 6. decembra, torej na Miklavžev dan, bo obiskovalce knjižnega sejma razveselil mladinski pisatelj Vitan Mal, in to kar z dvema nastopoma: ob 10.30 za najmlajše in ob 11.30 za ostale. KOSTANJEVICA NA KRKI - V Galeriji Božidarja Jakca dela nikoli ne zmanjka. Za letos so sicer končali z razstavno sezono, že ves čas pa potekajo številna tehnična dela obnove različnih delov kostanjeviškega spomenika, ki kot bogata kulturna dediščina res ne sme propadati. Končana je obnova cerkvenega zvonika, trenutno pa se ubadajo z zahodnim delom, kije potreben kompletne obnove. Ta teden so začeli tudi z deli v cerkvi in s prekrivanjem dela strehe, katere opeka je že močno dotrajana. Direktor Galerije Bojan Božič je vesel, da jim je uspelo rešiti cerkveni zvonik, ker je bilo to nujno, saj bi se lahko ob slabem vremenu zaradi dotrajanosti tramov celo podrl. V celoti so zamenjali ostrešje in bakreno streho ob zvoniku. Glavno delo pa je sedaj obnova zahodnega dela kompleksa. Potreben je prekop in natančnejše raziskave. Thko je pri preiskovanju Galerija sodelovala z ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. Njen dekan, akad. kipar in ekspert Unesca za konservatorstvo prof. Franc Kokalj je s študenti podiplomskega študija jeseni začel z natančnejšim raziskovanjem in odkrili so kar nekaj zanimivosti. “Ugotovili smo, da je bila zunanja fasada poslikana, da pa so freske močno uničene. Našli smo nov podatek, letnico 1568, in pa na strani z dvorišča sončno uro. Dveh grbov še nismo razbrali, bosta pa dala datacijo in bosta verjetno sovpadala z letnico 1730. V notranjosti pa smo našli nekaj zelo starih poslikav,” je povedal Kokalj. V Galeriji sedaj čakajo na poročilo komisije, na osnovi tega pa bodo lahko naredili načrt obnove in se odločili, kaj ohraniti in česa ne. Najprej je potreben načrt statične KOMORNI VEČER FRANCOSKE GLASBE NOVO MESTO - KC Janeza Thline vabi v torek, 10. decembra, ob 19.30 v veliko dvorano KC na komorni večer francoske glasbe. Nastopili bodo Aleš Kacjan - flavta, Aleksander Milošev - viola in Mojca Zlobko - harfa. • Izum knjigotiska je bil največji dogodek v zgodovini sveta. (Hugo) PROF KOKALJ RAZLAGA POTEK RAZISKAVE - Na podlagi raziskav ALU bodo narejeni načrti kompletne obnove zahodnega dela. Kokalj (na sliki) je pokazal, da so letnico 1568 našli na tem zunanjem zidu zgoraj. UKRADLI MUSTROVO KARIKATURO NOVO MESTO - Socialdemokratska mladina Novo mesto je v petek, 22. novembra, v Knjižnici Mirana Jarca organizirala razstavo karikatur akademskega kiparja Mikija Mustra. Razstava je bila med obiskovalci lepo sprejeta. V četrtek, 28. novembra, dopoldne pa so uslužbenci knjižnice opazili, da v gornjem delu avle manjka ena izmed karikatur. Iz steklenega okvirja Je izginila karikatura, ki je bila objav-(jena v 41. številki 2. letnika revije Mag in ponazarja “zgodbo o uspehu”. V petek zjutraj Je bila o dejanju obveščena policijska postaja Novo mesto. Kakršnekoli In. formacije o storilcih ali usodi karikature lahko sporočite na tel. št. 068/25-764 ali mi 341-090. RAZSTAVA SLIKA 17. KRKINEGA SREČANJA SLIKARJEV NOVO MESTO - Galerija Krka vabi v petek, 6. decembra, ob 18. uri v Galerijo Krka na otvoritev razstave slik 17. Krkinega srečanja slikarjev. Sodelujejo Zvest Apollonio, Jure Cihlar, Črtomir Frelih, Jože Kotar, Zora Stančič in Milan Tbdič. Kulturni program bo obogatila virtuozna glasbena umetnica pevka Josipa Lisac, za instrumentalno spremljavo pa bo poskrbel Gojko Tomljanovič. Razstava bo odprta do 17. januarja 1997. Odkrili letnico 1568 in sončno uro “CESARICE” Z NASTOPOM UPRA VIČILE SVOJE IME - Sredin hladni večer v novomeški frančiškanski cerkvi so vsaj malce toplejšega ustvarila mlada hn’aška dekleta iz Dalmacije in Istre, ki so dokazale, da so odlične pevke. Gre za osemčlansko tradicionalno dalmatinsko vokalno skupino, v kateri je svoje veselje do petja združilo osem deklet še kot študentke. Cesarice delujejo pod umetniškim vodstvom Bojana Pogrmiloviča. Značilnost njihovega petja je podreditev prvemu glasu sopranu. Na koncertu, ki ga je organiziralo Hrvaško kulturno združenje iz Novega mesta, so pevke številne obiskovalce navdušile z izvornimi dalmatinskimi pesmimi ter tudi drugačnimi. O kvaliteti njihovega petja pa dokazujejo številne nagrade in lepi uspehi na raznih festivalih, kot tudi ta, da je skupina zmagovalka finala Skupina Omiš 1996. (Foto: L. Mum) L1TER4RNI VEČER Z JASNO BLAŽIČ - Prejšnji petek je bil v veliki čitalnici novomeške Knjižnice Mirana Jarca literarni večer, na katerem je Milena Režun brala odlomke iz knjige Smrt in angelprozaistke Jasne Blažič, Branko Brezavšček, sicer violinist v orkestru Slovenske filharmonije, pa je zaigral več skladb. Po predstavitvi odlomkov se je z avtorico pogovarjala Jadranka Matič - Zupančič. Knjiga je letos izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Prvenci. (Foto: J. Dorniž) ZDENKA ŽIDO V MIKLOVI HIŠI - V Galeriji Miklove hiše so odprli razstavo slik akademske slikarke Zdenke Žido iz Bohinjske Bistrice, sicer udeleženke zadnje likovne kolonije v Ribnici. Ogledovanje njenih slik zahteva največjo zbranost in umirjeno opazovanje gledalca, ki je dovolj pomirjen sam s seboj. Slike so nežne, ženske in usklajene. Njihov minimalizem deluje kot najzahtevnejša dramar-turgija. (Foto: M. Glavonjič) Žužemberške “Mrzle peči” Predstavitev ki\jige Zužemberčanke Mire Ožbalt, dolga leta živeče v Kanadi - Gimnastičarji navdušili ŽUŽEMBERK - Žužember-čani so v petek, 29. novembra, znali združiti kulturo s športom. V šolski telovadnici so pripravili predstavitev knjige Mrzle peči avtorice Irme Ožbalt, po domače Sekutarjeve Irme iz Žužemberka, ki že vrst let živi v Kanadi, člani gimnastičnega krožka pod vodstvom Bojana Brulca pa so izvedli zanimive točke. Napovedanega gosta dr. Janka Strela, državnega sekretarja za šport, ni bilo, prireditve pa se je udeležila Meta Zupančič, dosedanja ministrica za pravosodje. Irmo Ožbalt in njeno knjigo Mrzle peči, ki je leta 1994 izšla pri Mohorjevi družbi, so predstavili učenci žužemberške osnovne šole pod vodstvom Vide Bukovec. Brali so odlomke iz knjige, spremljali pa sojih diapozitivi iz domačih krajev in vasi. Poskrbeli so tudi za recitacije pesmi o Žužemberku. V delu so namreč zbrane zgodbe, črtice, spomini in razmišljanja o krajih in ljudeh iz dveh dolin, ki sta zaznamovali pisateljičino otroštvo in mladost. Najprej je to rodni Žužemberk ob temnozeleni Krki, nato pa še Savinjska dolina, kjer je Ožbaltova preživela desetletje pred drugo svetovno vojno. Sama avtorica pravi, da Mrzle peči “govore o preprostih, že zdavnaj pozabljenih ljudeh iz teh dolin, ki so resnični ljudje, njeni nekdanji znanci.” Ožbaltova, ki je diplomirala iz slovenščine in književnosti ter angleškega jezika in književnosti, je mnoga leta preživela v tujini. Najprej 5 let z družino v avstralskem Sydneyju, po 4 letih bivanja v Mariboru pa sedaj živi v Kanadi v Montrealu. Tli je 23 let predavala angleščino, od leta 1990 pa je upokojena. Od takrat ima več časa tudi za raziskovanje slovenskega jezika, piše razprave, prevaja, ter samostojno literarno ustvarja. L. MURN Promet na mejnih prehodih narašča Na območju UNZ Novo mesto prebiva skoraj 2.000 tujcev ■ Med tujci največ prometnih nesreč povzročili Hrvati - Od 20 mrtvih na naših cestah je bilo kar 6 tujcev NOVO MESTO - Kot kažejo podatki UNZ Novo mesto o prometu potnikov na mejnih prehodih, se promet povečuje, s^j je v prvih devetih mesecih potovalo čez mejo več kot 2,5 milijona potnikov, kar je skoraj za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Prevladujejo tuji državljani, največ potnikov pa je potovalo čez mejni prehod v Metliki, tn kar je še posebej razveseljujoče: v tem času so mejni organi evidentirali samo 1 kršitev zračnega prometa, medtem ko so lani v enakem obdobju zabeležili kar 25 kršitev zračnega prostora in 3 kršitve slovenskega ozemlja. Policisti so na mejnih prehodih izdali 316 vizumov, lani le 26, porast pa je posledica uvedbe vizumov za državljane Bosne in Hercegovine. Izdali so tudi 2.620 turističnih prepustnic (lani 523), VLOMILI V VIKEND - Med 20. in 25. novembrom je neznanec v Pristavi pri Podgradu vlomil v vikend in ukradel pijačo, oblačila, radio in ročno svetilko. Lastnico A. Š. iz Novega mesta je oškodoval za 45 tisočakov. RAZBIJAL PO VRATIH - V soboto, 30. novembra, ob 5.05 so policisti pridržali 35-letnega C. A. s Kalce-Naklega, ki je pol ure pred tem razbijal po vhodnih vratih stanovanjske hiše lastnika K. I., ko je stopil v stanovanje, pa je razgrajal in motil nočni mir in počitek. Kljub prihodu policistov se ni umiril, in ker kršitev ni bilo možno preprečiti, je moral dan prebiti v prostoru za pridržanje. UKRADEL STISKALNICO ZA GROZDJE - V petek, 29. novembra, je neznanec v Rozmanovi ulici v Novem mestu pred prodajalno Agro izkoristil odsotnost prodajalca in ukradel stiskalnico za grozdje. S tem je trgovino oškodoval za 20 tisočakov. VINJENI ZA VOLAN - V soboto, 30. novembra, med 20. in 2. uro so policisti na območju UNZ Novo mesto poostrili kontrolo prometa. Ustavili so 372 voznikov. Zaradi prekrškov so zoper 25 voznikov vložili predlog sodniku za prekrške, od tega 19 zoper voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola. Na kraju prekrška so policisti 21 voznikom izrekli denarno kazen, največ zaradi neuporabe varnostnega pasu. Z alkotestom so preizkusili 82 voznikov, od tega je bilo 15 pozitivnih, dva voznika so napotili na odvzem krvi, 4 vozniki pa so preizkus odklonili. V14 primerih so policisti voznikom odvzeli vozniško dovoljenje, v dveh primerih po so odvzeli prometno dovoljenje. V KOČEVJU VSE VEC KRIMINALA KOČEVJE - Tildi v Kočevju se v zadnjem času povečuje število kaznivih dejanj, kijih povzročajo Romi, njim pa se pridružujejo tudi ostali mladoletniki. V Centru za socialno delo so nam povedali, da je tako vsak 25. otrok možen storilec kaznivega dejanja. Za vso državo velja, da se nedolžne oblike kaznivih dejanj v preteklosti danes kažejo v kraji avtomobilov, napadih na občane, vlomih v stanovanja in nasploh v predrznosti, ki ji ni videti ne konca ne kraja. Težava na Kočevskem je tudi v tem, da skupina mladoletnikov sploh ni vključena v noben izobraževalni sistem. Lani so DVE ŽRTVI NA MAGISTRALKI NEMŠKA VAS »V ponedeljek, 2. decembra, ob 21.20 je 30-letni Ž. B. iz Poreča vozil osebni avto iz Ljubljane proti Obrežu. Pri Dolenji Nemški vasi je zapeljal na desno bankino, nekaj časa vozil po Ujej, nato pa sunkovito zavil v levo. Vozilo je obrnilo za 90 stopinj, nato pa je bočno drselo na lev) prometni pas. V tistem trenutku je nasproti pripeljal voznik tovornjaka s polpriklopnikom39-letni E Z. iz Bača, ki se je umikal, vendar je vseeno prišlo do silovitega trčenja. V nesreči sta umrla voznik Ž. B. in sopotnik 48-letni Ž. B. iz Poreča. petim Romom izrekli vzgojni ukrep organiziranega socialnega varstva (gibanje, delo), a se ni obnesel zaradi drugačnih norm družabnega in siceršnjega življenja Romov. po dolenjski deželi • Nobenega dvoma ni več -v naše kraje je prišla zima, z njo pa poleg zimskih radosti tudi številne nevšečnosti na cestah. Najbolj so nasrkali tisti, ki svojih vozil niso pravočasno pripravili na nižje temperature in sneg. Da je bilo takšnih veliko, potrjujejo tudi vulkanizerji, ki so imeli ob prvem snegu dela čez glavo. Sedaj se je norišnica pri vulkanizerjih umirila in verjetno bo vožnja varnejša. Le oči na peclje, kajti pešci običajno ne vedo, kako slabo so vidni v temnih oblekah, le redki pa si “upajo ” na cesto s kresničko, kar je več kot pametna poteza. • Na enega takšnih so zadnji novembrski petek naleteli tudi krški policisti. 29-letne-ga U. S. iz Kršega so ustavili okoli polnoči, vendar je mladenič “pojočo travico” odklonil. Ker je obstajal sum, da je le pregloboko pogledal v kozarček, so mu policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljevanje vožnje. To je Krčanu očitno dalo novih moči in neugnanca so nekaj pred tretjo uro spet ustavili možje v modrem. Razburjeni fant je bil jezen in je policiste žalil, ti pa so ga “v zahvalo" odpeljali na toplo. KONČALA V DREVESU - 30. novembra ob 12. uri je 39-letna D. Š. iz Gorenjega Gradišča vozila osebni avto po lokalni cesti iz Dolenjskih Tbplic proti Straži. Pred Rumanjo vasjo je zapeljala na poledeneli del vozišča. Izgubila je oblast nad vozilom, zapeljala preko levega voziča na zasneženo bankino, nekaj metrov vozila po njej, nato pa trčila v drevo. Voznica se je hudo poškodovala. PREHITRO PO POLEDENELI IN SNEŽENI CESTI - V torek, 26. novembra, ob 11.40 je 27-letna N. A. z Bizeljskega vozila po regionalni cesti od Bizeljskega proti Brežicam. Pri Brezovici jo je zaradi prehitre vožnje po zasneženem in spolzkem vozišču zaneslo in po 50 metrih drsenja je zapeljala na nasprotni pas. V tistem trenutku je nasproti pravilno pripeljal 28-letni hrvaški državljan V. M., ki mu kljub zaviranju največ v avgustu. Državno mejo poskušajo številni prestopiti ilegalno. V prvih 9 mesecih je to hotelo storiti 22 slovenskih državljanov in 72 tujcev, med katerimi je največ državljanov Romunije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Na mejnih prehodih so policisti zavrnili več kot 1.500 tujcev, največ zaradi neustreznih dokumentov, zaradi tehnično nepopolnih vozil ali ker so bili brez sredstev ali vizuma za tretjo državo. Največ so zavrnili državljanov Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Romunije in Makedonije. Na območju UNZ Novo mesto trenutno prebiva nekaj manj kot 2.000 tujcev, od tega je začasno prijavljenih 260. V prometnih • V Zavodu za prestajanje kazni Dob pri Mirni trenutno prestaja zaporno kazen 35 tujcev, od tega je šestnajstim izrečen varnostni ukrep izgona iz države. Med obsojenimi tujci je največ državljanov Hrvaške, sledijo državljani Bosne in Hercegovine in državljani ZRJ. nesrečah je bilo v devetih mesecih udeleženih 216 tujcev, kar je 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med njimi je bilo največ Hrvatov, Bosancev in Italijanov. V prometnih nesrečah je 6 tujcev izgubilo življenje, medtem ko lani v devetih mesecih le 2. TG. NOVO POSTAJALIŠČE V DOLNJEM KOTU - Dve novi postajališči in nova čakalnica sta darilo IGM Strešnik iz Dobruške vasi. Nova čakalnica Strešnika je plod dogovora med IGM Strešnikom in KS Žužemberk. Vzorčni primer postajališča je tovarna podarila KS Žužemberk s pogojem, da bodo naslednja naročila pri tej tovarni. Na sliki: Direktor IGM Strešnik, d.d., inž Bojan Saje in tajnik KS Žužemberk Jože Ban pred novim postajališčem v Dolnjem Kotu. (Foto: S. M.) Odpovejmo se petardam Prepovedano pokanje v naseljih, povsod tam, kjer se zadržujejo ljudje, v bližini bolnic, šol, cerkva... in umikanju trčenja ni uspelo preprečiti in se je v nesreči hudo poškodoval, medtem ko sta se prehitra voznica in sopotnica lažje poškodovali. V HIŠO IN PEŠCA - V sredo, 27. novembra, ob 20.10 je 34-lct-na H. T. vozila po Cesti krških žrtev v Krškem od Bohoričeve ulice proti magistralni cesti Krško -Drnovo. V rahlem ovinku hitrosti vožnje ni prilagodila stanju na poledenelia in neposipani cesti. Pri zaviranju jo je zaneslo v betonski robnik pločnika, nato je vozilo odbilo v levo, od tam pa na nasprotni vozni pas. Zapeljala je še na pločnik in po petih metrih dr-senja po pločniku trčila v stanova-njsko hišo. V tistem trenutku je po pločniku prišel 48-letni P. F. iz Ljubljane, ki se je zaradi trka avtomobila hudo poškodoval, medtem ko je voznica dobila lažje poškodbe. Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov in glede na izkušnje iz preteklih let je pričakovati povečano uporabo pirotehničnih izdelkov, s tem pa poškodb, motenj javnega reda in miru ter drugih nevšečnosti. Na petarde se pripravljajo tudi policisti, ki so se z republiškim senatom za prekrške, glavnim tržnim inšpektorjem, z ministrstvom za šolstvo in šport ter carinsko službo že oktobra dogovorili o tesnejšem sodelovanju in doslednem kaznovanju kršiteljev. Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja prepoveduje uporabo pirotehničnih igrač otrokom in izdelkov za male ognjemete mladoletnikom do 16. leta brez nadzora staršev oziroma skrbnikov; izdelke za srednje in velike ognjemete pa lahko uporabljajo samo strokovno usposobljene osebe ob ustrezni zagotovitvi varnostnih ukrepov. Pokanje petard in uporaba izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je omejeno na čas med 26. decembrom in 2. januarjem. Ne glede na omejitev je prepovedana uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu, in drugih površinah, kje so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer se je naključno zbralo večje število ljudi. Policija bo tudi letos ukrepala zoper vse kršitelje, tako v državi kot na meji. Za promet z eksplozivnimi snovmi potrebujejo pravne osebe ustrezno dovoljenje, ki ga za uvoz, izvoz in tranzit dobijo na Ministrstvu za notranje zadeve v Beethovnovi 3 v Ljubljani, za notranji promet pa na upravnih notranjih enotah. Pogoj za pridobitev dovoljenja je registracija podjetja za promet z eksplozivnimi snovmi. Fizične osebe takšnega dovoljenja ne morejo dobiti. Če se že odločite za nakup pirotehničnih sredstev, morajo leta imeti priložena navodila za uporabo v slovenskem jeziku. Takšni izdelki so velikokrat pretihotapljeni, pogosto nekakovostni, njihova uporaba pa je lahko tvegana. Prodaja pirotehničnih izdelkov na stojnicah je nelegalna! Zaradi uporabe teh sredstev so pogosto poškodovani tudi objekti ali njihovi deli (nabiralniki, domofoni, zabojniki...) Policija lahko zoper storilce poda kazensko ovadbo le na predlog oškodovanca! Poskrbimo torej za mirnejše, prijaznejše in varnejše praznova-nje! T G. POPOLNA NEGA KOŽE Čisti gel Aloe vere Losjon in krema z vitaminom E in alojo Losjon s kakavovim maslom in alojo DOBITE V VSEH LEKARNAH PO SLOVENIJI ELTOM UlicatalceVs^Novo^nesto Tel.: 068/323-165, fax: 068/323-166 • elektroinstalacijski material * svetilke, senzorji STANIEL • akustika • drobni gospodinjski aparati • avtomatika GRASSLIN, MOELLER, SCHRACK, TELEMECANIOUE AKCIJA Popust na svetila od 10 — 1 5Vr KOP Longar, d.o.o. Izdeluje in prodaja: — snegolove za vse vrste kritin — tesarske spone — ostrešne vijake — varilne spone — kompresorje od 50 do'. 500 I z atestom in garancijo Ugodno! Se priporočamo! Tel.: 068/83-147 VEDEŽEVANJE-SVETOVANJE 090 44-89 Merkant - com d.o.o. 1 mm 156 SIT novo v NOVEM MESTU CVETLIČARNA VODNJAK Nudimo vam: * novoletni program * aranžiranje daril * izdelavo vencev in ostalih aranžmajev z dostavo OGLEJTE Sl NASE JASLICE! Tel.: 068/324-604 VEDEŽEVANJE 090 42-65 Merkant - com d.o.o. 1 min 156 SIT ELEKTROTEHNA V Črnomlju, Ul. Staneta Rozmana 28, prodamo stanovanjski objekt v izmeri cca 268 m2. Pisne ponudbe pošljite na naslov ELEKTROTEHNA SET, d.d., Pod Trančo 2, Ljubljana - za go. UMEK ali tel. informacije na tel.: 061 222-732, ga. UMEK. (DOLENJSKI UST j Modna agencija Hering model & Promotion išče izkušena in neizkušena dekleta in fante za delo manekena - fotomodela pri avstrijskih agencijah Elite, Next in Stella. Inf. 061/125-42-74 od 9. do 15. ure. SAMOPOSTREŽBA NA ZAGREBŠKI SLAVILA 25-LETNICO - V soboto je Samopostrežba na Zagrebški ob svoji 25-letnici pripravila pravo slavje za svoje kupce. Na dogodek so se pripravljali dalj časa, kupci pa so ob večjih nakupih izpolnjevali kupone, ki so prišli v poštev za žrebanje bogatih nagrad. Prispevali so jih proizvajalci, kot so Kmetijska zadruga Mercator, Dolenjske Pekarne, Dana, Perutnina Ptuj, Kras, Kolinska in ostali. Poleg 25 glavnih izžrebanih nagrad so med kupce vse dopoldne delili tudi priložnostna darila. Na sliki desno je poslovodja Samopostrežbe Alojz Šketa. (Foto: Majda Luzar, EPS) NOVOTEKSOVA TKANINA BLIŽE KUPCEM - V prostorih menze je bila prejšnji konec tedna tradicionalna akcijska prodaja kvalitetnega in modnega metražnega blaga. Čeprav je bilo prvi dan zaradi obilice snega nekaj manj kupcev, so bili v Tkanini s prodajo zadovoljni. Tildi kupci pravijo, da so s takim načinom prodaje zadovoljni, saj blago, razstavljeno na veliki površini in razvrščeno po kakovosti materialov, prej opazijo in se tako lažje odločijo za nakup. (Foto: Majda Luzar, EPS) Panathinaikos je bil razred zase Odlična organizacija turnirja CEV - Novomeščanke so z zmago nad Mamerjem in Teuto dosegle prvi mednarodni zmagi - Proti Grkinjam bi z zaneslivejšimi servisi dobile niz n i v • v iv« Združeni uspesnejsi Ustanovili Zvezo športnih organizacij Dobrepolje DOBREPOLJE - Pred dnevi so se sestali predstavniki vseh šestih športnih klubov in društev v občini Dobrepolje in ustanovili Zvezo športnih organizacij Dobrepolje, za predsednika pa so izvolili Alojza Kuplenka. Sekretar Zveze bo Andrej Cevc iz Grosuplja, ki bo opravljal to dolžnost poklicno poleg za občino Dobrepolje še za občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Sprejeli so tudi statut Zveze in izrazili upanje, da bo njen najvišji organ, se pravi skupščina, dodeljeval klubom in društvom denar po merilih, ki jih je treba še oblikovati. Doslej je bilo na račun delitve izrečenih največ kritik. Več pripomb so imeli športniki iz Strug, ki so opozarjali, da so bili doslej zapostavljeni in pričakujejo, da bodo v bodoče obravnavani enakopravneje, najbolj pa so potrebni klubskih prostorov in garderob ob igriščih. M. STEKLASA NOVO MESTO - Novomeškim odbojkaricam ni uspelo po prvih dveh mednarodnih zmagah nad luksemburškim Mamerjem in albansko Teuto premagati še visokoraslih odbojkaric atenskega Panathinaikosa, vsekakor prvih favoritinj turnirja. Še bolj kot tekmovalno seje TPV tokrat izkazal kot prireditelj turnirja, saj so bile predvsem gostje iz Grčije in Luksemburga presenečene nad sprejemom, namestitvijo in brezhibnim potekom tekmovanja. Kako tudi ne bi bile, saj takih hotelov, kot sta hotel Šport na Otočcu in Krka v Novem mestu, na svojih mednarodnih nastopih do sedaj niso bile vajene! Kljub vsemu so vse prišle na turnir predvsem zaradi tekmovalnega uspeha, kjer pa so bile edino presenečenje izjemno borbene Albanke. Turnir se je začel v petek, ko so Grkinje v uvodni tekmi zlahka s 3:0 premagale Albanke, Novomeščanke pa prav tako z lahkoto Luksem-buržanke (4, 5, 7) in tako dosegle prvo mednarodno zmago na uradnih tekmovanjih, saj jim lani v Žili-ni to ni uspelo. Tako je bilo že po prvem dnevu dokončno jasno, da bo o prvem mestu in uvrstitvi med najboljših 16 odločala zadnja tekma na tumiiju med Grkinjami in domačinkami. V soboto so najprej Grkinje zelo hitro s 3:0 odpravile Mamer, Novomeščanke pa so tekmo v prvem nizu z Albankami začele spet dobro, v drugem nizu pa sojih nekoliko podcenjevale, kar so bojevite potomke Ilirov izkoristile in s 15:12 izenačile na 1:1. Ko so Novomeščanke uvidele, da se z Albankami ne gre šaliti, je bilo tekme hitro konec (15:5, 15:6). V prvi nedeljski tekmi so Luk-semburžanke že vodile proti Albankam z 2:0, potem pa so slednje spet zaigrale neverjetno borbeno in v petem skrajšanem nizu dosegle svojo prvo zmago. Grkinje, ki imajo v svojih vrstah tudi dve izredno visoki Rusinji, 195 cm visoko Ioylio Salcevič in zagotovo daleč najboljšo igralko na turnirju Sofio Angelaki, so že v prvem nizu pokazale, kdo bo zmagovalec, saj so si Novomeščanke šele v zaključku priborile 5 točk. V drugem nizu je bila slika obrnjena, saj so ZAMAN BLOK - Tildi blok, ki sta ga postavili Špela Krebs in Jana Ver-nig v' bran kar 195 cm visoki Rusinji v grški ekipi Salcevičevi, ni dosti pomagal Alojz Kuplenk, predsednik Zveze športnih organizacij Dobrepolje Interier je tokrat le zmagal Krčani so o pravem trenutku naleteli na propadlo Rogaško - Konjičani igrali v transu in premagali Krko KRŠKO, NOVO MESTO - Interier, v katerem še niso rešene težave, kar bi odgovornim v klubu pa tudi igralcem in trenerju omogočilo mirno spanje, je kljub vsemu v soboto dosegel svojo peto letošnjo zmago, ki ga še vedno uvršča na visoko tretje mesto. Tekma z zadnje-uvrščeno, prav tako bankrotirano Rogaško Donat Mg je prišla za Krčane pravi čas, saj po odhodu Nakiča tudi Američan Everick Sul-livan še vedno ne more igrati, čeprav po poškodbi kolena dobro okreva. Ko bo povsem nared, bo Interier kljub vsemu moštvo, ki ga ne bo mogočp zlahka premagati. Vpropad ali nov preporod? Novomeški odbojkarji so si v soboto s porazom proti soboškemu Pomgradu po vsej verjetnosti zapečatili usodo, saj v preostalih treh kolih prvega kroga nimajo kaj dosti možnosti, da bi premagali letos nepremagljivo moštvo kanalskega Salonita na domačem igrišču ali pa Olimpijo in Maribor v gosteh, kar, če se ne bo zgodil čudež, pomeni, da bodo v drugem krogu prvenstva skupaj z Žužemberkom nastopali v 1.B ligi. Novomeška moška odbojka je tako po preporodu, ki ga je doživela v začetku osemdesetih let, in vrhuncu, ko se je pred šestimi leti uvrstila med osem najboljših jugoslovanskih moštev, padla najnižje, čeprav je z dvema odličnima Latvijcema letošnjo sezono začela z upravičenimi ambicijami po uvrstitvi med prve štiri. Potem pa je šlo vse narobe: bili so na pragu zmage proti Mariboru, Olimpiji, lahko bi premagali Fužinarja in Blejce doma, a so vse te priložnosti zapravili. Pred tednom sta pred odločilno tekmo s Pomgradom, ki bi jih še obdržala med prvoligaši, potapljajočo se ladjo zapustila Jože Povšič, ki je zadnje tekme igral v obupno slabi formi, in sicer daleč najboljši domači, a žal preveč muhasti odbojkar Vlatko Petkovič. Korenine letošnjega neuspeha so globlje. Že celo desetletje je sestava moštva povsem podrejena čim boljši uvrstitvi. Najprej je bila to uvrstitev v jugoslovansko prvo ligo, kasneje, v samostojni Sloveniji, pa med najboljše štiri. Moštvo so ponavadi vodili tuji trenerji, nosilno vlogo v igri so imeli kupljeni igralci. Ob vsem tem so obetavni mladi igralci, ko so spoznali, da v prvem moštvu oziroma v prvi postavi zanje ni prostora, obupali, še preden so dozoreli, kajti sedeti na klopi pač ne more biti vzpodbuda za trde treninge, ki jih zahteva vrhunski šport. Prav trdi treningi, zagnanost in predanost športu je bilo tisto, kar z redkimi izjemami ni krasilo članov najboljše vrste. Tudi prave klape, kakršna je bila med novomeškimi odbojkarji v njenih zlatih časih, zadnja leta ni bilo. Ob vsem tem lahko zatrdim, da je za novomeško odbojko bolje tako, kot se je in se je moralo zgoditi. Kakšna je pravzaprav lahko njena prihodnost ? Moštvo v dru -gi oziroma 1.B ligi bo skoraj zagotovo vodil domači trener, mesto v ekipi bodo dobili tudi nekateri mladi in nadarjeni igralci, ki se sedaj kalijo v drugi ekipi, ki nastopa v tretji ligi. Tako se bodo končno lahko uveljavili, za kar do sedaj niso imeli prave priložnosti. Če bo denar namesto za tujce v prihodnosti namenjen delu z mladimi, ni daleč čas, ko si bo novomeška odbojka spet pridobila sloves, ki ga je nekdaj uživala. Da bi to dosegla, bodo morali združiti moči tudi vsi tisti nekdanji odbojkarji, ki so vse predolgo le s strani opazovali propad. I. VIDMAR Na tekmi z Rogaško so si Krčani že takoj na začetku priigrali več kot deset točk prednosti, kar so obdržali do konca polčasa, v drugem delu igre pa so prednost še povečali. Največje breme igre so nosili Ademi in Bošnjak pod košem in Jeklin kot vodja igre in najbolj razpoloženi strelec. Medla igra Novomeščanov v obrambi in fanatično razpoloženi košarkarji Cometa, ki so na domačem parketu v Slovenskih Konjicah igrali kot v transu, sta bila vzroka, da je Krka v 8. kolu doživela svoj tretji poraz v sezoni. Da so bili Konjičani tokrat rez izjemno razpoloženi, pove že podatek, da so v prvem polčasu zadeli 8 trojk, od tega 7 v prvi četrtini polčasa. Čeprav je že poraz ambicioznih Novomeščanov za 15 točk dovolj boleč, je deset minut pred koncem, ko so domačini vodili z 72:50, kazalo še slabše. Kljub temu da je Krka še vedno uvrščena na visoko tretje mesto, ni še nič odločeno, saj ima devetouvr-ščeni Kemoplast Šentjur le točko manj. V preostalih treh kolih prvega kroga čakajo Krko še tekme z moštvi s sredine lestvice - s Triglavom doma, z Zagorjem v gosteh in z Ježico doma. Ce ne pride do presenečenj, bi morala Krka vsa tri moštva premagati, potem pa bi bilo tu že bolj jasno, kdo spada na vrh in kdo v spodnji del lestvice. ŠENTJERNEJ ROKOMETNO SREDIŠČE SLOVENIJE ŠENTJERNEJ - Šentjernej bo v soboto in nedeljo rokometno središče Slovenije. Tu se bo na prvih skupnih pripravah pod novim vodstvom zbralo 30 kandidatk za žensko rokometno reprezentanco Slovenije, ki jo v prihodnosti čaka nekaj pomebnih nalog. Selektorica in trenerka slovenske reprezentance prof. Marta Bon, ki je svojo športno pot začela na Mirni, nadaljevala pa v Novem mestu in kasneje pri Olimpiji v Ljubljani, je k sodelovanju pritegnila tudi svojega nekdanjega trenerja Janeza Štruklja, ki je prevzel mesto direktorja reprezentance. Za prve priprave v Šentjerneju, kjer bo v soboto tudi seja predsedstva Rokometne zveze Slovenije, sta se odločila, da bi s tem pomagala k ponovni obuditvi dolenjskega ženskega rokometa, ki je nekdaj v Sloveniji užival velik sloves. Poleg treningov bo v Šentjerneju v lem času kar nekaj zanimivih tekem in obiskov. domača dekleta napele vse sile in izvrstno začele, vodile s 5:0 in 7:1, tako da so Grkinje na koncu le s težavo strle njihov odpor (15:12); vsaj ta niz pa bi lahko pripadel tudi TPV-jevkam, če ne bi preveč začetnih žog poslale izven igrišča. I. VIDMAR V Ribnici ustanovili triatlon klub Pomoč obljubil tudi Igor _________Kogcy_________ RIBNICA - Pred kratkim so na pobudo Damjana Kromarja in skupine tekačev in plavalcev v Ribnici ustanovili triatlon klub Ribnica. Triatlonsko ledino je leta 1990 zaoral Damjan s prvo tekmo v Kamniku. Dve leti kasneje je nastopil na treh tekmah. Vrhunec je dosegel z drugim mestom na državnem prvenstvu v duatlonu ter zmago v triatlonu na prvenstvu Slovenske vojske in 14. mesto na mednarodni tekmi v Belgiji. Temeljni pogoj za delo triatlon kluba so treningi čez leto tudi v bazenu. Za zdaj se vozijo na plavalne trenige v Ljubljano, kar je drago. Obnova ribniškega bazena, ki ga bodo s pomočjo države uredili za regijsko plavalno središče, ponuja možnost nemotenega treninga v domačem okolju. Poleti bi lahko vadili v rudniškem jezeru v Kočevju, kjer so doslej izpeljali tudi že nekaj triatlonskih tekmovanj, prihodnje leto pa želijo pripravili tudi tekmo za evropski pokal. Ribniški triatlonci so navezali slike s najboljšim slovenskim triatloncem Igorjem Kogojem, ki jim je že obljubil tudi strokovno pomoč. M. G. Damjan Kromar vasem kanalu sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30! | TELEVIZIJA NOVO MESTO 1 _vaš kanal s Trdinovega vrha na kanalu KOŠARKA Moški, A-l liga, 8. kolo - INTERIER KRŠKO - ROGAŠKA DONAT MG 86:78 (50:38); INTERIER KRŠKO: Avsenak 2, Jeklin 30, Simič 2, Murovec 16, Bošnjak 18 (11 skokov), Ademi 16, Vukič 2; ROGAŠKA DONAT MG: Novakovič 27, Ivanovič 22 (10 skokov) itd. LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 16, 2. Kovinotehna Savinjska 13, 3. Interier Krško 13 itd. V soboto, 7. decembra, bo Interier ob 17. uri igral v Ljubljani z Litostrojem Slovanom. A-2 liga, 8. kolo - ISKRA LI-TUS : BREŽICE 93:59 (41:26); ISKRA LITUS: Juvan 5, Japič 11, Kandžič 29, Škrjanc 3, Bassin 6, Čeko 31, Kalingcr 6, Auflič 2; BREŽICE: B. Rozman 5, F. Rozman 4, Antolovič 22, Marčetič 12, Krošelj 14, Kajba 2. COMET : KRKA 95:80 (52:38); KRKA: Bordclius 5, Sa-mar 15, Stipaničev 17, S. Petrov 16, Smodiš 14, Bajc 8, Lučev 5; COMET: Plevnik 22 itd. LESTVICA: 1. Loka kava 15, 2. Ilirija 14, 3. Krka 13,4. Comet 13,.. 6. Iskra Litus 12... 1L Brežice 10 itd. V soboto, 7. decembra, bo Krka ob 20. uri doma igrala s Triglavom, Brežice ob 17. uri prav tako doma z Loka kavo, Iskra Litus pa v gosteh z Ježico. ODBOJKA Moški, l.A liga, II. kolo -KRKA : POMGRAD 0:3 (-12, -8, -9); KRKA: Šemetovs, Babnik, Goleš, Prah, Mohorčič, Balodis, Žunič, Krevs. LESTVICA: 1. Salonit Anhovo 22,2. A banka Olimpija 16, 3. Pomgrad 12... 6. Krka Novo mesto 8 itd. V 12. kolu se bo Krka v soboto, 7. decembra, v gosteh pomerila z Mariborom. LB. liga, 11. kolo - ŽUŽEMBERK : LJUTOMER 3:0 (7,10, 13); ŽUŽEMBERK: Pečar, Smrke, Novak, Brulec, Gotenc, Lazič, Repar, Kosmina, Pucelj. LESTVICA: 1. Šoštanj Topolšica 22, 2. Kamnik 20, 3. Termo Lubnik 12, 4. Žužemberk 12 itd. V 12. kolu bodo Žužemberčani v soboto v gosteh igrali s Črnučami. 2. liga, 8. kolo - AS DOMŽALE - KAN KOVINAR 1:3; LESTVICA: 1. Kan Kovinar 14, 2. Brezovica 12 itd.; V 9. kolu bodo Kočevci 7. decembra igrali doma s Prvačino. 3. liga, zahod, 8. kolo - GIMNAZIJA ŠIŠKA : KRKA II 0:3; NARODNI DOM : MOKRONOG 3:0; TERMO LUBNIK II : KAN KOVINAR II 3:1; LESTVICA: 1. Bovec 14... 5. Krka II 8... 8. Kan Kovinar II 4, 9. Mokronog 4 itd. V naslednjem kolu, ki bo v soboto, 7. decembra, bo Mokronog prost, Krka II bo igrala doma z Logatcem, Kan Kovinar II pa tudi doma z Gimnazijo Šiška. Ženske, l.A liga, 11. kolo- IN-FOND BRANIK : TPV NOVO MESTO (preloženo na ponedeljek, 9. december); LESTVICA: L Infond Branik 16,2. TPV Novo mesto 14,3. Ke-miplas Koper 12 itd. V 12. kolu bodo odbojkarice TPV-ja proste. l.B liga, 11. kolo - LIK TILIA : HIT GORICA 0:3 (-2, -16, -1); LESTVICA: 1. Sobota 16... 7. LIK Tilia 4. V 12. kolu bo LIK Tilia igrala v Ptuju z Marselom. 3. liga, zahod, 8. kolo - RADIO MORJE : TPV NOVO MESTO II 3:2; LESTVICA: L Mehanizmi Kropa 12... 7. TPV Novo mesto II 2 itd. Obetajo se dolenjski derbiji Odbojkarji novomeške Krke zapravili priložnost za obstanek v l.A-ligi - Žužemberčani zlahka Ljutomer NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Potem ko sta po tekmi 10. kola prvega kroga v l.A slovenski odbojkarski ligi v Izoli moštvo novomeške Krke zapustila Jože Povšič in Vlatko Petkovič, novomeški odbojkarji niso imeli nobenih pravih možnosti, da bi dobili odločilno tekmo za obstanek v družbi najboljših. Čeprav so Novomeščani na prvi tek-mi Pomgrad premagali v gosteh, tokrat na domačem parketu tega niso mogli ponoviti. Sobočani so namreč dobro vedeli, da morajo zaustaviti odličnega PRVI PORAZ ČRNOMELJ - Košarkarji Črnomlja, ki nastopajo v zahodni skupini C- lige, so v soboto izgubili prvo tekmo na letošnjem prvenstvu, Igrali so Gosteh z Jesenicami, ki so jih premagale z 79:74 (37:44). Kljub porazu so Črnomaljci še vedno prvi na lestvici. Črnomaljski kadeti so v C- skupini kadetske lige doma s 68:49 premagali Borovnico, medtem ko so pionirji zmagali na turnirju v domačem kraju. SPET RUDMAN NOVO MESTO - Na novembrskem hitropoteznem tumiiju šahovskega kluba Novo mesto je s 6 zmagami in 6,5 točke zmagal prvokategornik Robert Rudman, drugo mesto je z enakim številom točk, a zmago manj zasedel mojstrski kandidat Marjan Kastelic, tretji pa je bil mojstrski kandidat Ivica Milič s 6 točkami. ČRNOMALJCI SEDMI ČRNOMELJ - Kegljači črnomaljskega Rudarja so v zdnjem jesenskem kolu v drugi slovenski ligi premagali drugouvrščeno Litijo s 5:3 in so sedmi, medtem ko vodijo Slovenske Konjice. (N. G.) KRČANKE SO VODILE NOVO MESTO - Kegljavke krškega Sremiča so po visoki zmagi v Lendavi proti Nafti s 6:2 po 6. kolu prvenstva v tretji slovenski ligi z 8 točkami na vrhu prvenstvene lestvice. V Črnomlju so igralke domačega Rudarja, sicer novinke v ligi, kar s 7:1 premagale trebanjskega Mercatorja. Črnomaljke so bile s 6 točkami pete, TVebanjke pa z enakim številom točk šeste. (N. G.) Latvijca Aleksandra Šemetovsa, in pot do zmage bo prosta. Ib se je tudi zgodilo, čeprav je Šemtovs pogosto prigral celo trojni blok gostov, to ni bilo dovolj. Novomeščani so še največ pokazali v prvem nizu, ko so vodili s 7:3. V gostujočem moštvu se je izkazal predvsem lanski soigralec Novomeščanov bosanski reprezentant Bruno Marič. Čeprav so Novomeščani tri kola prd koncem prvega kroga še šesti, pa glede na nasprotnike - Salonit doma ter Olimpija in Maribor v gosteh - ne morajo več upati na točke, za sedmouvrščene Blejce pa je dovolj že, da na preostalih treh tekmah dobijo dva niza več kot Novomeščani. Ker je sistem ligaškega tekmovanja tak, da po prvem krogu zad-njeuvrščeni moštvi l.A-lige zamenjata mesti s prvouvrščenima ekipama 1.B-lige, na koncu ligaškega tekmovanja pa spomladi nihče ne izpade in nihče ne napreduje, bomo skoraj zagotovo v drugem delu prvenstva lahko spremljali dolenjske derbije med Novomeščani in Žužemberčani, česar pa si, roko na srce, niso želeli ne eni ne drugi. Žužemberčani so v soboto brez večjih težav premagali oslabljeno moštvo lanskega prvoligaša iz Ljutomera. kakovostna razlika je bila celo tako velika, da je domači trener lahko v igro poslal tudi več mlajših igralcev, med katerimi se je, če izvzamemo Gregorja Novaka, ki je že stalni član prve postave, z dobrim sprejemom izkazal Alen Lazič. V naslednjem kolu bodo Žužemberčani v Črnučah nastopili brez kaznovanega Aleša Smrketa. V derbiju kadetske lige so Žužemberčani tokrat s 3:2 premagali Olimpijo. DRUGI PORAZ KRKE ŠMARJETA - Zaradi odbojkarskega turnirja so morali na-miznotenisarji Krke odigrati tekmo zadnjega kola jesenskega dela prvenstva z Arcontom v Smarje-ti, kjer so doživeli svoj drugi jetošnji poraz. Tbkma med dvema izredno enakovrednima moštvoma je bila to, odločila pa jo je večja izenačenost igralcev gostujočega moštva. Prvi mož novomeške vrste je po pričakovanju v igri posameznikov premagal Benka in Kovača ter v paru s Hribarjem par Benko - Kovač. Žal Retelj in Hribar nista še dovolj močna, da bi premagala Rihtariča, Kovača in Benka, tako da je zmaga s 4:3 pripadla gostom. Evropsko teniško prvenstvo na Otočcu Za Slovenijo Urh in Krušič OTOČEC - Teniška dvorana na Otočcu bo od jutri do nedelje gostila teniške reprezentance Madžarske, Cipra in Belorusije, ki se bodo pomerile na turnirju druge lige evropskega ekipnega dvoranskega prvenstva v tenisu. V moštvu bo tudi novopečeni član novomeškega teniškega kluba Gregor Krušič. Evropska teniška zveza je organizacijo evropskega dvoranskega ekipnega prvenstva v tenisu zaupala slovenski zvezi, ta pa teniškemu klubu Krka, ki bo prireditev pripravil v sodelovanju s teniškim centrom Otočec. Druga liga je razdeljena na več skupin, v njej pa tekmujejo tudi reprezentance teniško izredno močnih držav, kot so Hrvaška, Rusija in Bolgarija. Cilj naše reprezentance je boj z Madžari, ki v Davisovem pokalu letos nastopajo v svetovni skupini, za prvo mesto v skupini, medtem ko sta moštvi Cipra in Belorusije objektivno precej slabši od naših. Na turnirju bosta Slovenijo zastopala Borut Urh, 388. na svetovni računalniški lestvici, in 17-letni Gregor Krušič, na svetovni lestvici za igralce do 18. leta med posamezniki med najboljšimi 40, v igri parov pa celo med 10 najboljšimi, medtem ko je na svetovni lestvici poklicnih tenisarjev na 608 mestu. Tekmovanje se bo začelo v petek, ko se bosta ob 10. uri pomerili Madžarska in Belorusija, ob 16. uri pa Slovenija in Ciper. V soboto ob 10. uri bo tekma med Madžarsko in Ciprom, ob 16. uri pa med Slovenijo in Belorusijo. V nedeljo ob 10. uri se bosta pomerili Belorusija in Ciper, ob 16. uri pa bo na vrsti odločilna tekma za prvo mesto in napredovanje med domačini in Madžari. V dvorani bodo za to priložnost postavili tribune za 300 ljudi, vstop bo prost, glavni pokrovitelj je Telekom Slovenije, pomembna podpornika pa sta še Krka in obrtna zadruga Hrast. Tomovi igralci še naprej uspešno Aleš Murn seje že uveljavil tudi med člani - Tokrat na A-turnirju šesti - Na mladinskem svetovnem prvenstvu so se učili - Med osnovnošolci so Mirnčani na vrhu MIRNA - Badmintonisti mirnskega Toma so tudi na zadnjih tekmovanji igrali uspešno in s tem dokazujejo, da uspehi na začetku jesenskega dela letošnje sezone niso bili naključni. Aleš Murn, Nina Šumi in llrša Plahutnik so se po povratku z mladinskega svetovnega prvenstva izkazali na A-turnirju, Mirnčani pa so prevladovali tudi na posamičnem osnovnošolskem prvenstvu. V nedeljo so Mirnčani v trebanjski športni dvorani pripravili A-tumir, kjer se ježe drugič na najvišji ravni med člani dokazal 16-letni up Aleš Murn. Po petem mestu na prejšnjem turnirju je bil tokrat šesti in si je tako zagotovil stalno mesto v prvi ligi slovenskih badmintoni-stov. Med Tomovimi dekleti sta se izkazali Urša Plahutnik s tretjim in Nina Šumi s petim mestom. Ti trije igralci so pred tem nastopili na svetovnem mladinskem prvenstvu za igralce do 18. leta in po pričakovanju predvsem nabirali izkušnje ter se učili od starejših kolegov. Na prvenstvu so izrazito prevladovali azijski igralci. Aleš Murn je bil v prvem krogu prost, v drugem krogu pa je naletel na dve leti starejšega Kanadčana Arthurja Stuarta, ki je Novomeščana premagala s 15:1 in 15:11. Drugi niz bi Aleš lahko celo dobil, če ne bi igrali z zelo hitrimi žogami, ki jih on ni vajen, sodnik pa mu ni odobril zamenjave. Urša Plahutnik je svojo edino tekmo s 5:11 in 3:11 izgubila z Danko Tine Hoy, Nina Šumi pa s 7:11 in 3:11 z Rusinjo Marijo Sofranovo. Aleš je igral v paru skupaj z Ježiča-nom Slavkom Žibretom in po izenačenem boju sta izgubila proti avstralskemu paru. V mešanih parih Aleš in Urša nista imela veliko možnosti za zmago nad kitajsko dvojico Cheng - Ling, saj sta v dveh nizih osvojila vsega pet točk. Nina in Urša sta v igri ženskih parov v dvoboju s Čehinjama Brozovo i Raškovo osvojili edini niz za Sloven-sijo na prvenstvu. Prejšnji teden so Mirnčani v Trebnjem pripravili posamično državno prvenstvo za osnovnošolce. Za izjemno organizacijo gre zahvala predvsem športnemu pedagogu Veljku Kolencu, za tekmovalni uspeh pa vsem, ki se na Mirni ukvarjajo z vzgojo mladih badmintonistov. Med deklicami od 1. do 5. razreda sta bili tudi tokrat nepremagljivi sestri Silvester, v finalu pa je bila Urška tudi tokrat močnejša od Špelce. Med dečki v isti kategoriji je s tretji mestom vse presenetil Gregor Skerbič. V kategoriji od 6. do 8. leta se je med deklicami izkazala Trebanjka Maja Klemenčič z uvrstitvijo v četrtfinale, med fanti pa je Žiga Strmole zmagal, Bojan Kolenc, ki se je z njim srečal v polfinalu, pa je bil tretji. I. V. v Šport iz Kočevja in Ribnice KOČEVJE - Odbojkarice Lik Tile so vnovič razočarale. V prvem in tretjem nizu tekme proti Novogoričankam so zbrale le tri točke, le v drugem pa so jim bile enakovredne, a so žal v končnici popustile. Zamenjava generacij, denarne težave in nekatere neurejene razmere v klubu so povsem ohromile nekdaj uspešni kočevski športni kolektiv. RIBNICA - V predzadnjem kolu l.B rokometne lige Inles gostuje v Kranju, kjer se bo v soboto pomeril s tretjeuvrščeno Besnico. Ribničani so v prijateljski tekmi premagali drugo ekipo Pivovarne Laško iz Celja s 27:25. “Pričakujemo dobro igro in ugoden izid," je povedal trener Marko Šibila. V prvem krogu predtekmovanja mladinskega državnega prvenstva so igralci Inlesa premagali Sviš iz Ivančne Gorice s 28:18 in ljubljanskega Slovana s 22:21. Zaradi nastopa državne reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo so v soboto igrali le drugoligaši. Prizma s Ponikev je premagala Kranj z 19:18. Največ zadetkov je dose- gel najboljši strelec lige Tomaž Lovšin, in sicer 5. Rokometaši Kočevja so pripravili veliko presenečenje, saj so v Kranju premagali vodeči Preddvor z 31:29. KOČEVJE - V zadnjem krogu jesenske sezone so igralci namiznoteniškega kluba Melamin zopet izgubili z najvišjim izidom 7:0. Tokrat so jih premagali vrstniki Preserja. Tekma je trajala dobro uro; edina svetla točka je bil Mlakar, ki je priigral niz. KOČEVJE - Za prijetno presenečenje v 9. krogu v drugi državni kegljaški ligi sta presenetili kočevski ekipi. Dekleta so s 7:1 že drugič premagale mariborski MTT, člani pa so bili boljši od Log Stenila, izid je bil 5:3. KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so se z visoko zmago v 11. krogu druge lige maščevali Borovnici za poraz v prvem delu. Kočevci so z ostro igro v obrambi onemogočili visoke gostujoče igralce, za nameček pa so tudi zadevali kot za stavo. Žmaga s 24 točkami razlike (88:64) bi bila še višja, če bi bili v zaključku bolj zbrani. MILAN C.LAVONJIC Alojz Derganc Gače spet prve v Sloveniji Smučarski center Rog Črmošnjice ob obilici snega ta čas ___najbolje urejeno smučišče - Tbeningi in tekme ČRMOŠNJICE - Krkinem smučarskem centru Rog Črmošnjice se vreme tako kot nekaj zadnjih zim tudi letos ob koncu novembra ni izneverilo. Dvakratno zaporedno sneženje je tako bogato obdarilo smučarske proge pod Gačami, da -tako trdijo tudi številni trenerji, ki ta čas s svojimi varovanci trenirajo na največjem dolenjskem smučišču - v Sloveniji nikjer ni boljših pogojev za vadbo. Vendar ni dovolj, da zapade dovolj snega, pač pa ga je treba tudi primerno obdelati. Da to znajo, so črmošnjiški žičničarji, ki so sredi lanske smučarske sezone kupili nov teptalec, še enkrat dokazali, že prve dni pa se je na smučišču zbralo za začetek sezone kar nepričakovano veliko smučarjev. V nedeljo so prodali blizu 1.000 smučarskih vozovnic. Ugodnih snežnih razmer in predvsem izvrstno urejenih prog so se še posebej razveselili v smučarskem društvu Krka Rog iz Novega mesta, saj se je tako končalo iskanje snež- * Smučarski sejem, ki ga novomeški smučarji pripravijo pred začetkom vsake sezone, je letos prvi sneg nekoliko prehitel. Kljub temu je nied smučarji zagotovo še dovolj takih, ki bi radi zamenjali ali obnovili svojo opremo. Priložnost za to bodo imeli v soboto 14., in nedeljo, 15. decembra, ko bo smučarsko društvo Krka Kog pripravilo sejem v novomeški športni dvorani. nih zaplat na avstrijskih ledenikih. Poleg veliko manjših stroškov vadbe trenerji še posebej poudarjajo, da tako mladi smučarji ne bodo več toliko izostajali od pouka, morebitne izgubljene zadnje ure pa bodo popoldne po končanem treningu lažje nadomestili. Tekmovalci Krke Roga, ki večinoma obiskujejo osnovno šolo, namreč sedaj smučajo vsak dan približno od 13. do 16. ure. Če jim bo uspelo izkoristiti odlične vadbene razmere, lahko z optimizmom pričakujejo prve tekme, ki bodo za mlajše in starejše dečke in deklice že ta mesec, najverjetneje vse na Gačah, za cicibane pa kmalu po novoletnih praznikih. I. V. UTESNJENA TRŽNICA - Na trtne dni je novomeška tržnica polna prodajalcev, ki pa pozimi zaradi prepiha zmrzujejo tudi v pokritem delu tržnice. (Foto: J. Dorniž) Kdaj drugačna tržnica? Utesnjena, brez parkirišč in brez skladišč NOVO MESTO - Vsaka tržnica je pomemben mestni objekt. Nekatere tržnice v Sloveniji so velike in zelo lepo urejene, česar pa za novomeško tržnico ne bi mogli povsem trditi, saj je stisnjena v mestno jedro, kjer ni parkirišč, kjer je težji dostop z blagom, predvsem pa je premalo prodajnih površin, ki so po vrhu še brez skladišč, pa tudi sanitarni pogoji niso najboljši. V Komunali, ki je upravljalec tržnice, se zavedajo, da bi bilo potrebno tržnico tako rekoč zgraditi na novo, saj takšna, kot je, ne ustreza potrebam mesta, vendar o tem ne odločajo oni, ampak lastnik, za sedaj občina. Za površine, kje je tržnica, je bil namreč vložen denacionalizacijski zahtevek. Čeprav so bila lani in letos na tržnici opravljena večja vzdrževalna dela in so sc razmere na tržnici nekoliko izboljšale, pa s prihodom hladnih dni branjevke še naprej zmrzujejo zaradi prepiha. “V lanskem in letošnjem letu smo obnovili streho na zidanih objektih, potem tlake, zamenjali pa smo tudi stojnice. V načrtu smo imeli tudi gradnjo bočne stene in sanacijo opornega zidu, vendar se je obnova zavlekla, ker moramo za izvedbo tega pripraviti dokumentacijo, ki bo upoštevala tudi zahteve Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine,” pravi Slavko Mesojedec, vodja sektorja splošne Komunale. Na občino so že večkrat dali pobudo za rešitev problemov s tržnico. Eden od predlogov je, da bi tržnico zgradili na istem metu kot sedaj, vendar v dveh etažah, čeprav bi bil še vedno problem s parkirnimi prostori in dostavo blaga. “Govori pa se tudi o novi lokaciji tržnice, obstaja predlog, da bi jo zgradili ob poti proti sodišču, nasproti Knjižnice Mirana Jarca,” pove Mesojedec. Seveda so to za zdaj le ideje. Do tedaj pa bo tržnica na mestu, kjer je danes. Ob tržnih dnevih, to je v ponedeljek, sredo, petek in soboto, so skoraj vse prodajne površine in objekti rezervirani. Najem zunanje stojnice (4 m2) stane 1.300 tolarjev, najem notranjega dela tržničnega prostora (2 m2) pa 250 tolarjev na dan. “Mislim, da nam bo drugo leto uspelo zgraditi tudi bočno steno, ki bo preprečila prepih, in sanirati oporni zid. Skupaj s podjetjem Novograd, ki od začetka letošnjega leta vzdržuje, čisti in skrbi za red na tržnici, pa bomo poskrbeli za redno vzdrževanje,” je še dodal Mesojedec. Kdaj se lahko nadejamo, da bo tudi Novo mesto dobilo sodobno mestno tržnico, se še ne ve, prav gotovo pa jo bo iz dneva v dan bolj potrebovalo. J. DORNIŽ Slavko Mesojedec ALPSKA ŠOLA - Varovanci trenerk Anttške More, nekdanje prvakinje v smučanju na grbinah oziroma prostem slogu, in Žive Pečaverso na Gačah prebili največ časa, saj njihova vadba oziroma učenje smučanja traja precej dlje od treningov tekmovalcev. V novomeškem smučarskem društvu prav njim posvečajo posebno pozornost. (Foto: I. Vidmar) I J* KRKkZDRAVI LIŠČf\ HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1997 Lunin koledar 97, ki ga je za vas pripravila Meta Malus, bo letos še popolnejši od lanskega. Poleg setvenega koledarju, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenja živali, hujšanja, dnevnih opravil ter neugodnega časa za operacije, vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšem času za ljubezen. To pa še ni vse. Koledarju je priložen še kupon, ki ga lahko izpolnete z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno odgovorila, v katerem znamenju je vaša Luna in kaj vam prinaša. Cena koledarja bo 810 SIT, za stalne naročnike pa le 630 SIT (v ceni nista všteta prometni davek in poštnina). Če želite postati stalni naročnik, to označite na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo. Vsa naročila sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov ČZD Kmečki glas, Železna c. 14,1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu 061/173 53 79. A - y • a 'k '/■- K - V 'S NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek). *A - A c/j Naslov. X m Posta *-» 25 M _a O Q Datum Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja. ....................Podpis......................... • • 1 • n j • • i M O A > 1 L M govi on m po pra VJ ki po s y ... • < 0 •d g 0 v 0 n m P 0 pra .VJ a ; po § y ••i j Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, Id velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že ofcjav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tbvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom uOdgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremjjeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremeojen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkom ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Pismo ministru Dol. list št. 48, 28. novembra * 1 2 3 4 5 6 Z ozirom na Zakon o javnih glasilih, ki velja od 23.4.1996, vas prosimo, da objavite sledeči prispevek prizadete stranke Mestne občine Novo mesto, ki se nanaša na osnovni članek o OŠ Podgrad z naslovom “Pismo ministru”, objavljen v vašem listu 7.11.1996. Mestna občina Novo mesto ugotavlja, da Ministrstvo za šolstvo in šport v svojem odgovoru, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 28.11.1996 na strani 22, zavaja javnost z izjavo, da “Mestna občina Novo mesto kot ustanoviteljica osnovne šole Podgrad in lastnica objekta do danes ni sprožila postopkov za uvrstitev osnovne šole Podgrad v finančni plan” tega ministrstva. Dejansko stanje je drugačno, in sicer: 1. Občina Novo mesto se je že v letu 1994 prijavila na natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmensko-sti pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol v Republiki Sloveniji in v prijavo vključila tudi OŠ Podgrad. 2. Iz Poročila Ministrstva za šolstvo in šport - Služba za investicije, november 1994, podpisanega od ministra dr. SlavkavGabra in svetovalca vlade Nika Žibreta z dne 19.11.1994, je v poglavju “Šolski prostor I” pod zaporedno št. 132 uvrščena investicija v osnovno šolo Podgrad v skupni vrednosti 51.220.473,00 SIT s tem da je zagotovljena soudeležba Republika Slovenije v vrednosti 24.055.921,00 SIT. 3. Republika Slovenija bi morala sredstva nakazati Mestni občini Novo mesto kot soudeležbo za sofinanciranje adaptacije in dozidave šole v obliki “sredstev za izravnavo občinskih proračunov”, česar pa žal do danes še ni storila. 4. Zato je župan Mestne občine Novo mesto 28.12.1995 v pisni obliki zaprosil Ministrstvo za šolstvo in šport, da mu posreduje odgovor o razlogih za nenakaza-na sredstva za OŠ Podgrad. Žal tudi na ta dopis Mestna občina do danes še ni dobila odgovora. 5. Thko je Mestna občina Novo mesto dne 25.9.1996 ponovno prijavila investicije v osnovnošolski prostor občine za leto 1997 Ministrstvu za šolstvo in šport - sektor za investicije, med katere je vključila tudi adaptacijo in prizidek OŠ Podgrad v ocenjeni investicijski vrednosti 70.000.000,00 SIT. 6. Za omenjeno investicijo je Mestna občina Novo mesto zagotovila tudi PGD/PZI, projekte in investicijski program ter lokacijsko dovoljenje. Zato je še bolj nerazumljiva trditev mag. Andreje Hočevar, predstavnice za tisk Ministrstva za šolstvo in šport, daje za leto 1997 postopek uvrščanja v letni finančni plan že zamujen, saj smo septembra letos investicijo (OŠ Podgrad) ponovno prijavili na Ministrstvo za šolstvo in šport. Poleg tega je nerazumljivo tudi to, da je kljub pripravljenosti Mestne občine Novo mesto, da v letu 1996 investira v osnovno šolski prostor 100.000.000 tolarjev, Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo samo 12.000.000 tolarjev namesto 50% sredstev, kot je to običajno oziroma zapisano v posebnem Dogovoru z dne 27.11.1994 med takratnim Izvršnim svetom občine Novo mesto in Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije. Ža omenjene trditve in navedbe je na razpolago vsa dokumentacija v Mestni občini Novo mesto. Seveda pa si v Mestni občini Novo mesto še vedno najbolj želimo, da bi bila investicija v OŠ Podgrad končno izvedena, obnovljena šola pa dana v uporabo učencem in učiteljem. V občinski upravi v ta namen planiramo sredstva v proračunu za leto 1997 in menimo, da bo to investicijo potrdil tudi občinski svet. MATJAŽ VRČKO, prof. Sekretar Novomeška kronika Dol, list št. 48, 28. novembra V Dolenjskem listu z dne 28. 11.1996 smo na strani 25 v članku PRISPEVKI ZA VESELI DECEMBER prebrali, da je SKB banka namenila 5.000 tolarjev Občinski zvezi prijateljev mladine Novo mesto. Ravno tako smo v isti številki navedenega časopisa prebrali na drugi strani v Novomeški kroniki “bodico”, ki svojo ostrino črpa iz podatka o višini denarnega prispevka (SKB) banke. V zvezi z zapisoma v Dolenjskem listu vam sporočamo, da SKB banka, d.d., do danes za prireditve pod skupnim naslovom VESELI DECEMBER 96 še ni nakazala denarnega prispevka, zato je objavljena informacija na 25. strani netočna, žaljiv zapis na drugi strani pa je posledica napake odgovorne oseoe pri Zvezi prijateljev mladine Novo mesto in je nasprotje tistega, za kar se zavzemate v pismu potencialnim darovalcem. Pričakujemo, da boste v naslednji številki Dolenjskega lista poskrbeli za opravičilo. Obveščamo vas tudi, da je SKB banka, d.d., dne 26.11.1996 sprejela odločitev, da prispeva za pomoč pri nakupu novoletnih daril za otroke 30.000,00 SIT. Denar vam bomo v nekaj dneh nakazali na vaš žiro račun. MARIJA ŠKODA, dipl. oec. Direktorica PE Novo mesto Novomeška kronika Dol. list št. 48, 28. novembra Pri Zvezi prijateljev mladine smo veseli vsakega prispevka za Veseli december. Prav tako smo bili veseli položnice, na kateri je pisalo, da je plačnik prispevka v višini 5.000 tolarjev SKB Banka, d.d., PE Novo mesto. Šele po objavi v Dolenjskem listu se je izvedelo, da je SKB Banka plačala prispevek Alojza Klobučarja, Dole 15, Straža. Kdo je kriv za nepopolno izpolnjen virman ne vemo, pri nas do napake zagotovo ni prišlo. Iz naše lanske in predlanske natančne dokumentacije je razvidno, da SKB Banka do sedaj za prireditve v Veselem decembru še ni namenila nobenih sredstev, zato smo bili prispevka še toliko bolj veseli. Z veseljem smo prebrali dopis, v katerem nam sporočajo, da nam za letošnji Veseli december prvič namenjajo 30.000 tolarjev. Veseli december, predsednik organizacijskega odbora: JANEZ PAVLIN Internet v šolskih klopeh Dol. list št. 48, 28. novembra Spoštovani gospod Milan Markelj, prebral sem članek s tem naslovom v Dolenjskem listu na temo: Internet v šolskih klopeh. In kaj me moti? Kadar govorite o presežnikih: edini, prvi, najboljši ipd., boste morali kako zadevo tudi malo bolje preveriti. V članku govorite o podjetju Apros iz Novega mesta, ki naj bi bilo prvo, ki na Dolenjskem izvaja izobraževanja na temo uporaba Interneta. Če lahko tudi Krško smatramo kot del Dolenjske (ali pa tudi ne), naj povem, da se tudi naše podjetje že nekaj časa ukvarja z izobraževanjem uporabe Interneta ter ostalimi programi (Word, Excel itd.). Vsak petek od 9. do 15. ure izobražujemo slovenske kmetijske strokovnjake, kako koristno uporabiti omrežje Internet. Sem spada tudi naš projekt Agronet (http://www.agronet.car.si ali http://www.car.si/index6.shtml). Imamo lastno učilnico z osmimi računalniki. Vsak računalnik ima izhod na omrežje Internet. Lahko tudi preverite naše reference na temo izobraževanja. Mislim, da ste včasih tudi krivični do novih tehnologij in podjetij, ki so jih dejansko prva uvedla. Pred časom ste na tej isti strani predstavili podjetje Infotehna, podjetje Insert iz Novega mesta, ki je dejansko prvi ponudnik Interneta (in tudi nudi ves potrebni support) na Dolenjskem, pa je bilo predstavljeno samo z nekaj vrsticami. Seveda je imidž direktorja Infotehna precej boljši (kravata in podobno) kot pa direktorja podjetja Insert. Naše strani si lahko ogledate na naslovu: http://www.car.si. BRANKO LAVRENČIČ Vel. Podlog 57 8273 Leskovec pri Krškem Boleč odhod predsednika Dol. list št. 48, 28. novembra Odgovarjam na laži, ki jih je v prejšnji številki Dolenjskega lista o zaključnem srečanju KS Stopiče zapisal Slavko Staniša in ostali (ne vsi) člani sveta KS Stopiče. Kakor navaja pisec, je bil namen srečanja proslavitev 6-letnega mandatnega obdobja. Že tu naletimo na prvo neresnico, saj sem bil sam v svetu 10 let, kakor tudi g. predsednik Golob. Ostali so bili po 6, 4 ali 2 leti. Svet seje torej spreminjal. Članek sem v Dolenjskem listu napisal zato, ker se v javnosti začelo govoriti drugače, kot se je zgodilo, zato sem zadevo zelo objektivno pojasnil. Sedaj pa mi g. Staniša očita, da sem jaz napadel g. predsednika poravnalnega sveta. To je velika laž! Dejstvo je, da hoče sedaj prikazati, da sem jaz napadel človeka, v resnici pa sem jih sam dobil od g. predsednika Alojza Goloba. Da je bilo vse to res, imam dokumentirano z izvidi zdravnika in sem zaradi, poškodb še vedno v bolniškem stale-žu. Dogodek sem prijavil tudi na policiji. G. Staniša tudi piše, da me ni nihče napadel, kar ni res. Boleče je dejstvo, da so me gospodje pustili nezavestnega ležati na tleh. Javnost, ki me podpira, se ob tem dogodku zgraža. Hkrati navaja, da sem grozil s človekom, katerega priimek so uporabili v politične namene, ter ga prikazali kot kriminalca. Menim, da so s tem napravili veliko napako, zato naj se mu v sredstvih javnega obveščanja opravičijo, saj omenjeni človek ni bil zraven. O delitvi 300 tisočakov in o tem, da naj bi vsak svetnik dobil 6 tisoč tolarjev za nagrado, sem izvedel šele iz Dolenjskega lista. Staniša navaja tudi, da sem se pritoževal glede volitev. Nisem mislil na zadnje volitve, pač pa na referendum o samoprispevku 17. septembra lani. Sam predsednik Golob je namreč izjavil, da če kdor ni prišel volit, je bil njegov glas enostavno štet “za”. Sam zagovarjam dejstvo, da se KS Stopiče brez samoprispevka ni sposobna soočiti s številnimi težavami. Kljub temu so potem ustanovli komisijo, katere predsednik sem moral postati jaz. Po vsem tem, kar sem videl, sem kmalu ocenil, kaj se je zgodilo. Nato so napisali zapisnik, ki sem ga moral podpisati. Zgodilo pa se je nekaj neobičajnega. Nič ne bi bilo spornega, če bi na oglasno desko obesili original, vendar so Stoletnica rojstva elektrike vjavni rabi Dol. list št. 48, 28. novembra Potomci nekdanjih prebivalcev Kočevja smo prav gotovo lahko ponosni, da je naše mesto že v prejšnjem stoletju dobilo elektriko. Prav nič nam naj ne bo nerodno, če so bili glavni pobudniki nekdanji kočevski Nemci, ki so se konec leta 1941 preselili. Do nastanka nacizma v Nemčiji med prebivalci na Kočevskem niso delali razlik in se kaj dosti spraševali po narodnosti. Naj omenim še eno zanimivost. Letos so ob olimpiadi veliko pisali in govorili o naših olimpijskih junakih, nikjer v tisku pa ni bilo omenjeno, da smo imeli prva dva olimpijca, doma iz okolice Kočevja, že pred prvo svetovno vojno. O tem je bila le manjša razstava v Ljudski knjižnici v Kočevju. Rad bi nekaj povedal tudi o povezavi med kočevsko elektrarno in strokovnim šolstvom. Ko se je podjetje Elektro Kočevje preselilo v sedanje prostore na Tkati, je stavbo elektrarne in poslovno-stanovanjsko stavbo na koncu Podgorske ulice prevzela JLA. Ttko smo tudi v Kočevju za nekaj let dobili vojašnico. Naokrog so bile postavljene opozorilne table in vojaške čuvajnice. Mnoge Kočevarje je to tudi motilo. Tli je bila od nekdaj lepa sprehajalna pot med Rinžo in gozdom. Leta 1961 so se kočevski oblastniki odločili, da bodo zaprli še zadnjo strokovno šolo, katere zametki so segali še v 19. stoletje. Načrtovali so, da bo v kratkem zgrajena cesta do Ljubljane, do Novega mesta pa železnica, in bi se mladi po končani osnovni šoli tam usposabljali. Tildi to, kar je ostalo od nekdanjega Šolskega centra raznih strok, se je porazgubilo neznano kam. V začetku 60-ih let sem prevzel vodstvo Delavske univerze in kmalu sem spoznal, daje potreba po strokovnem usposabljanju mladine celo večja kakor po izobraževanju odraslih. Pred ončinsko upravno in politično oblastjo sem vztrajal, naj se tudi polkovnik Gorkič, kije tudi Slovenec, in z generalom Švarom sta me odpravila z upanjem, da bom morda uspel. Ob slovesu sem povedal, da spet pridem čez en teden. Medtem sem zvedel, daje bila poslana posebna vojaška komisija in si ogledala, kaj v Kočevju varuje vojska. Ob naslednjem obisku so se bili pripravljeni pogajati, da bi občina obe stavbi odkupila. Po dolgem barantanju so le pristali, da bo vojska prostore izpraznila, o plačilu bi se dogovorili kasneje. Na kočevski občini o tem niso ničesar vedeli. Bili so proti strokovni šoli. Morda tudi zato, ker glavni veljaki niso imeli kaj več kakor osnovno šolo in skrajšane programe srednjih šol za nekdanje borce. Ttko smo dobili prostor, v katerem smo uredili šolske delavnice. Od mestne SZDL smo dobili klubski prostor in v njem uredili učilnico. Z veliko truda nam je uspelo dobiti denar za financiranje šole. Kočevje je dobilo Center strokovnih šol, ki je imel svoje oddelke tudi v Ribnici. Z zgraditvijo nove osnovne šole je Center dobil učilnice v pritličju gimnazijske stavbe in kasneje z zgraditvijo nove srednješolske stavbe tudi primerne prostore za pouk. Delavnice za praktični pouk pa so ostale v nekdanji vojašnici, kjer so še sedaj, vendar se v teh 30 letih zanje ni kaj veliko naredilo. MATIJA CETINSKI, upok. prof. Zakaj poroča Radio Sevnica samo o nečem? Dol. list št. 48, 28. novembra V prejšnji številki Dolenjskega lista je bil pod tem naslovom objavljen prispevek našega cenjenega poslušalca Tineta Klemenčiča. Veseli nas, da gospod Tine rad posluša radio Sevnica, vseeno pa mu nekateri prispevki, kot razberemo iz prispevka, uidejo. Ttko g. Klemenčič očita radiu Sevnica, da ni poročal o prireditvi Rdečega križa Sevnica, ki je bila 16. novembra. V resnici pa je Radio Sevnica o napisali izjavo za javnost in pod njo dofotokopirali moj podpis, kar je kaznivo. Da je to res, lahko dokažem z dokumentom. V zadnjem dveletnem delovanju KS Stopiče pod vodstvom Goloba je prišlo do različnih mnenj, vpogledov računov in dotoka sredstev, vendar celoten svet ni imel vpogleda v to, zato je bil že ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1995 na zboru krajanov zaključni račun zavrnjen. Krajani so zahtevali, naj se jim prihodnjič določene stvari, v katere so sumili, natančneje razložijo. Vodstvo sveta KS se s tem ni strinjalo in ponovitve občnega zbora ni pripravilo. V nadaljevanju g. Staniša navaja, da je bilo veliko narejenega. Tb je tudi res. Menim pa, da to ni le zasluga njega in predsednika, ampak je zasluga ljudi, ki so morali za to s svojim denarjem in trudom veliko prispevati. Na žalost, eni več drugi manj. Sam sem veliko izkusil, v zahvalo pa sem dobil udarec v glavo! V tolažbo mi je dejstvo, da ima KS že izvoljenega novega predsednika in ostale svetnike. JANEZ BARBORIČ bivši član KS Stopiče znova ustanovi strokovna šola. Na začetku vsaj za kovinarje, kasneje pa še za lesarje in tekstilce. Zavračali so me z besedami: ni nobenih materialnih in kadrovskih možnosti, da bi v Kočevju imeli kaj več od osnovne šole in gimnazije. Ko je oblast spoznala, da ne bom popustil, je občinska skupščina, ki je bila edina pristojna za ustanovitev šole, le sprejela odlok, da se ustanovi strokovna šola. Predsednik Drago Benčina je bil pripravljen tak odlok dati v sprejem skupščini in ga podpisati samo s pogojem, da bo vse potrebno za začetek šole preskrbela Delavska univerza. Slo pa je za prostor, učitelje in denar. Po ovinkih sem zvedel, da se nič kaj posebnega ne dogaja v kočevski vojašnici, nekdanjih prostorih prve elektrarne. Pri komandantu kasarne nisem mogel nič opraviti. Ne da bi se najavil, to pri JLA ni bilo v navadi, sem se odpravil na komando vojske za Slovenijo v Ljubljano. Stražar mi ni dovolil vstopa v vojašnico na Ttboru. Po daljšem prerekanju me je le sprejel dežurni oficir na moje vztrajanje meje sprejel general, Slovenec Dušan Švara. Povedal sem mu, da na Kočevskem nimamo strokovne šole, da nujno potrebujemo prostor, v katerem bi začeli. Prosil sem, da bi obe stavbi prepustili šoli. Ko je to mojo prošnjo po telefonu sporočil komandantu vojne oblasti, je ta to odklonil. Pogovoru je prisluhnil tem poročal na dolgo in široko. Poleg tega Radio Sevnica redno poroča o vseh humanitarnih akcijah Rdečega križa, in to vedno brezplačno, v nasprotju z nekaterimi, ki se proglašajo za aktiviste Rdečega križa, pa za svoj aktivizem skušajo iztržiti plačilo. Daje imel Radio Sevnica vsa ta leta posluh za delovanje in akcije Rdečega križa, kažejo tudi priznanja, ki jih je prejel od krovne organizacije Rdečega križa. V zahvalni listini Rdečega križa, ki jo je prejel Radio, je med drugim zapisano, da se mu listina podeljuje za krepitev solidarnosti, humanih odnosov med ljudmi ter za pomoč pri razvoju Rdečega križa v Sevnici in ostali Sloveniji. Res pa drži trditev, da o akcijah Rdečega križa ne poročamo v športni oddaji, ampak v njej govorimo o tem, kako daleč je kdo brcnil ali vrgel žogo, hvala bogu, da jo nekateri brcnejo ali vržejo zelo daleč. In taki uspešni so tudi uvrščeni v lestvico NAJ ŠPORTNIKA LETA, ki teče na Radiu Sevnica. Pa še nekaj besed o t.i. “nedeljskih ocvirkih” na Radiu Sevnica oziroma o oddaji “Vse v enem košu". V tej rubriki vsako nedeljo na humoren način obdelamo dogodke in pojave, ki so se zgodili v tednu dni. In verjemite mi, gospod Tine, da je m bolj hvaležne tekme kot obdelati župana in nekdanjega župnika, ki družno obiskujeta prijetelje v vinorodnih Lamperčah. Za tak obisk res ne potrebujeta blagoslova ne občine ne cerkve, še najmanj pa blagoslova Radia Sevnica! Da bi le še dolga leta osrečevala ljudi, mogoče pa bi s seboj povabila še sedanjega župnika, da bi se ne čutil zapostavljenega. Sicer pa, gospod Tinče, bodite prepričani, da se sevniški župan sam prav dobro znajde in zna poskrbeti zase, zato prav nič ne potrebuje advokatov, kot sva midva. Za Radio Sevnica: glavna in odgovorna urednica: NADA ČERN1C-CVETANOVSKI Za delovnega terapevta ni denarja Dol. list št. 42,10. oktobra V tednu otroka ste v Dolenjskem listu lahko prebrali članek, da za delovnega terapevta ni denarja. Tižili smo nad usodo otrok z drugačnimi potrebami znotraj vzgojnoizobraževalne ustanove OS Dragotin Kette, kjer so po desetletnem uveljavljanju delovne terapije kot integralnega dela usposabljanja otrok izgubili možnost za finansiranje le-te. Prizadevanja, da se ta problem reši v sodelovanju z lokalno upravo, niso rodile sadov. Thko so s 1. septembrom šoloobvezni otroci ostali brez delovnega terapevta. Še preden smo se sprijaznili s tem, je prišel nov sklep Sekretariata za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve. Thkega sklepa smo si ves čas želeli in smo ga zelo veseli. Že tako je premalo drugih profilov strokovnjakov, ki bi lahko več pomagali, da bi naši otroci imeli enakovredno lepo otroštvo. Kako bi šele bilo lepo, če bi imeli nevrofizioterapevta, pedopsihi-jatra... Si želimo preveč? Sanjarimo in verjamemo v čudeže? Ne, le borimo se namesto svojih otrok, ker se oni tega še niso naučili ali se tudi nikoli ne bodo! Žal, teh zadnjih je več. Mi starši bomo njihovi ambasadorji, dokler živimo, oz. dokler ne opešamo. Vrnimo se k vzroku nepričakovanega veselja. Novi sklep nalaga vodstvu šole, da zaposli delovnega terapevta za nedoločen čas, finančne obveznosti bo krila občina. Starši želimo, da naša delovna terapevtka ga. Darja Galič pride nazaj, ker je s svojim delom pridobila zaupanje otrok in staršev, ker je zelo strokovno, odgovorno in uspešno vodila obravnavo otrok. Njeni uspehi so bili tudi naši uspehi, le da smo jih eni čutili bolj neposredno kot drugi. Na koncu pa še nekaj o medijih in novinarjih. Če ne bi bilo njih, tudi takih lepih presenečenj verjetno ne bi kilo. Hvala vsem, ki čutijo z nami, starši prizadetih otrok. V imenu staršev NEVENKA BAJER Sevniški paberki Dol, list št. 47, 21. novembra Najprej se moram bralcem in Petru Simončiču iz Dolenjega Boštanja opravičiti, ker se je zaradi tiskarskega škrata v Sevniških paberkih zapisana bodica “Žlaj ntni dvoboj’' prelevila v “Žlatni dvoboj”, kar zveni nekoliko nenavadno in skrivostno. Torej ne gre za kak novorek. P. Simončič kar dvakrat svetuje, naj si, če se želimo seznaniti z dejanskim potekom zdaj še bolj razvpitega dogodka na volišču v Boštanju, ki se je pripetil na Martinovo nedeljo, na dan državnozborskih volitev karskega velja ška nanj, ki je opravljal dolžnost predsednika volilnega odbora na volišču v TVD Partizanu. Od UNZ Krško sem dokaj pozno dobil uradno poročilo o tem dogodku navkljub večkratnim zaprosilom. V šali sem si dejal, da bi morda vsi najraje pozabili (ali potlačili pod preprogo) dogodek, ki se je zgodil 10. novembra ob 18.20, ko je F. Pernovšek skupaj z ženo in starši prišel na volišče številka 3 v TVD Partizanu v Boštanju, da ne bi morebiti o tem poročal ČNN... Vendar poročilo se glasi: “Po opravljeni volilni pravici je P. E začel vpiti na volilno komisijo, v kateri je bil tudi njegov brat P. B., zakaj niso poskrbeli, da bi njegova starša volila doma. Člani ko- Odgovori in popravki po § 9... misije so ga opozarjali, naj preneha. Ib je slišal predsednik volilne komisije P. S., ki je bil izven zgradbe. Pri vstopu na volišče sta se s P. F. srečala na vhodu, nakar je slednji s kričanjem nadaljeval in ozmerjal še predsednika P. S. Med kričanjem je zamahnil proti S. P., ki se mu je delno izmaknil. Nato ga je prijel za suknjič in se prerival s S. P.. Oba sta padla na tla, kjer so ju člani volilne komisije razdvojili. Zoper P. F smo podali predlog zaradi kršitve JRM, sodniku za prekrške v Sevnici.” Toliko v famoznem poročilu policije oz. UNZ Krško. Na žlahto se sicer res bolj sla- bo spoznam in, po pravici po-Ddstvene vezi ne vedano, me sorod obremenjujejo toliko kot nekatere, zdi pa se mi, da je sestrin mož vedno bil in bo - svak, to pa je gotovo sorodnik. Druga pesem je, Koliko P. S. priznava to sorodstveno povezavo; verjetno velja to tudi obratno za P. F., ki očitno nima preveč v čislih P. S., tudi kot tajnika KS Boštanj ne. Toda to je ie druga zgodba. Ponavljam pa, da se o dogodku ne bi toliko govorilo in pisalo, če se ne bi zgodil na takem kraju, ob taki priložnosti in med sorazmerno znanima krajanoma, za nameček še “žlahtni-koma”... PAVEL PERC Trebanjske iveri Dol. list št. 47, 21. novembra PAVEL PERC • Človek je vsota svojih dejanj, ........~ ki. ne prepričanj. (Brodski) Dni se lepega! Od lepega živi dobro v človeku. (Feuchtersle-hen) V Štiri vprašanja izdelovalcu UZN Zakaj ni bilo ustrezne razprave po javni razgrnitvi urbanističnih zasnov Novega mesta Konec novembra se je zaključila javna razgrnitev urbanističnih zasnov Novega mesta, kijih izdeluje Urbanistični inštitut iz Ljubljane. Po zagotovilih naročnika in izdelovalca gre za pomemeben prostorski dokument. Kljub temu je bilo prispevkov, mnenj in pripomb na javni razgrnitvi razmeroma malo. Predvsem pogrešamo kakršnokoli celovito, tehtno vsebinsko stališče do dokumenta, še posebej od strokovne javnosti. Evidentirane so le posamezne sugestije, pripombe, ki se bolj ali manj dotikajo konkretno prizadetih. Vzrok, zakaj do razprave ni prišlo, se zdi na dlani: javnosti niso bile predstavljene nikakršne strokovne podlage za predlagane rešitve, kar je za tako pomembne posege v mestu, milo rečeno, nenavadno. Zato rzaprava sploh ni mogla biti vsebinska; v takšnem primeru lahko le zavzamemo stališče, ali nam je nekaj všeč ali ne. V primeru temeljnih odločitev o prostor- skem razvoju mesta pa je verjetno to odločno premalo. To še posebej velja za Novo mesto, mesto z naravnost odličnim zgodovinskim sporočilom o soustvarja- nju urbanega življenja, ki pa se danes utaplja v morfološkem in semantičnem neskladju, promet kih konfliktih nih in ekoloških konfliktih, z vrsto sklopov, v katerih se je skla- Našim rojakom v Zagrebu Rojakom se predstavili literarna sekcija Žarek in citrarska sekcija Glasbene šole Brežice BREŽICE - V sredo, 27. novembra, sta se literarna in citrarska sekcija KUD Brežice predstavili našim rojakom v Zagrebu. Literarna sekcija Žarek je bila na pobudo Božene Zorko ustanovljena letos spomladi, zaživela pa je na jesen. Tfenutno je v njej sedem članov: Ivanka Bogolin, Mimica Racman, Dragica Dani, Damir Šambarek in Drago Pirman, ki Nesorazmerno veliko preveč prostora, glede na mojo kratko, dokaj prizanesljivo in po moje tudi uravnoteženo bodičko “Kakofonija”, objavljeno v Tbebanj-skih ivereh, si je vzel član sveta Glasbene šole Trebnje Jože Tomažin oziroma tisti, ki stojijo za objavljenim odgovorom v Dolenjskem listu 28. novembra. Pri odgovoru si drznem domnevati, da sta imela prste vmes vsaj ravnateljica šole in njen pravni svetovalec, o katerem sem zapisal, da sicer ni “odvetnik, je pa podjetnik”. Kajti vi trije ste se sestali pred sestankom delavcev šole in članov sveta GŠ, o katerem govorite, ko ste osupli ugotovili, da sva, nepovabljena, s kolegico z Dela sedela med vami. Blagohotno ste nama dovolili prisostvovati na seji, potem ko naju bi ravnateljica najraje postavila pred vrata, saj je na moje jasno vprašanje, ali je to odprta seja, takoj zabrusila: “Ne, to je pa zaprta seja!” Vprašam se, zakaj, pred kom bi hotelo vodstvo, okrepljeno s pravnikom, kaj skriti? Kako morefjo) J. Tomažin oz. Pisci tako jasnovidno pripisovati, kdo naju je povabil na omenjeni sestanek? Ali ni pritlehno ali pa vsaj zelo nekorektno mahati s “podatkom, da je delavec, ki ovira izvedbo volitev, neizbrani kandidat za ravnatelja, katerega pritožbo na postopek izbire je prvostopenjsko sodišče že zavrnilo?” Kajti ta zgodba očitno še ni končana, ker so še višje inštance •n kje je šele pravnomočnost? Znova sprašujem, koliko časa, denarja in živcev bo stala ta kakofonija v Glasbeni šoli Tfebnje (koliko denarja ste odšteli samo vašemu pravnemu svetovalcu iz Ljubljane?), kdaj se boste sploh sposobni pogovoriti, odkrito in Pošteno, iz oči v oči, brez raznih suflerjev in če, hočete, tudi brez novinarjev. Mimogrede: ko nama s kolegico pojete levite, na koliko Prireditvah GŠ Tfebnje sva bila, lahko le v svojem imenu povem, da na zelo redkih, kajti, kakor mi je povedala naša kulturna urednica, tudi vaša vabila prihajajo bolj poredko, za nameček pa še zapoznelo. Skušajte pa tudi malo (sa-niojkritično oceniti, kaj je za v Časopis, vsaka lastna produkcija gotovo ne, saj, tudi na našo žalost, v Dolenjskem listu včasih ni dovolj prostora niti za pomembnejše kulturne dogodke. Tbda to je že drugo vprašanje! Nedostojno obnašanje do pacientov Kaj vse se dogaja v Zdravstvenem domu Črnomej Moram a v ČRNOMELJ povedati, kaj vse se dogaj Zdravstvenem domu Črnomelj, ker to vidim. Medicinska sestra Julijana Bektaševič se zelo nedostojno obnaša do pacientov. Nadira jih, kakor da je to njena ustanova, ne zaveda pa se, da živi od njih. Ustavljena in kontrolirana je bila z alkotestom, ki je ob 4.30 kazal več kot en promile, ob 7. uri pa je bila že v službi. Za počitek je imela samo 150 minut časa; mislim, da se po tolikšni količini alkohola ni mogla strezniti. S tem je v zdravstvu naredila zelo velik prekršek. Mislim, da sploh ne pozna določil iz kodeksa, kako se mora obnašati do pacientov in kakšna mora priti v službo. Nadrejeni bi po zakonu morali sprožiti disciplinski ukrep, pa tega niso naredili. Če se pritožiš, sploh nfrukrepajo. Mislim, da bi v črnomaljskem zdravstvenem domu morali imeti napravo za merjenje alkohola. Štrajkajo pa zato, ker jim zmanjkuje denarja za alkohol. Javno pa bi rad pohvalil dr. Igorja Bostiča, ker zna lepo delati z bolniki. JAKOB ASANI Črnomelj zamejci doživljajo ob poslušanju žive domače besede in glasbe, so neponovljivi. Bili smo duša občinstva in istočasno njih odmev. Dragi rojaki na Hrvaškem, hvala vam za tako prisrčen sprejem! DRAGO PIRMAN Artiče večinoma pišejo pesmi. Natja Jen-ic skrbi za po ko-Sunčic skrbi za poročanje o delu sekcije preko brežiškega radia, Božena Zorko pa kot predstavnica brežiške ZKO velikodušno pomaga pri organizaciji sestankov, nastopov itd. Citrarsko sekcijo iz Glasbene šole Brežice trenutno sestavljata dve tamburašici: Jerneja Šavnč in Saša Kavčič, ter njuna mentorica prof. Mateja Ferenčak. Približno ^red dvema mesecema so dobili priznanje na državni ravni. V Zagrebu je torej literarni del Žarek doživel svoj ognjeni krst. V približno polurnem nastopu se je zvrstilo 5 literatov s pesniškimi in enim proznim prispevkom iz lastne zakladnice, odmore med posameznimi točkami pa so zapolnili zvoki citer z domačimi melodijami. Dogodek je delno posnela tudi ekipa zagrebške HTV1. Slovenski dom v Zagrebu ima lastno knjižnico, ki, po pripovedi enega izmed rojakov, izvira kot darilo brežiške knjižnice iz 30 let tega stoletja. Med drugim imajo skoraj vse letnike nekdaj zelo čislane revije Ljubljanski zvon. Sprejem, ki so nam ga v Zagrebu pripravili naši rojaki, si mi težko predstavljamo. Občutki, ki jih Glasovali bomo za nestrankarski predlog DS Borci o referendumu Vodstvo slovenske borčevske organizacije poudarja, da njena združenja niso strankarsko opredeljena, sodijo pa, da se lahko kot del civilne družbe zavestno opredeljuje do pobud, ki posegajo na tako pomembna družbena področja, kot je način volitev poslancev za Državni zbor. Skladno s tem je ugotovilo, da de poteka celotna ta dejavnost v politično dokaj neprimernem easu, ko so tudi takšne pobude nujno podvržene političnim nameram, ki z načinom volitev v prihodnosti pri nas niso neposredno povezane. Poleg tega zadevna referendumska odločitev za novi parlament formalno sploh ni ob vezna in bo glasovanje zanjo izpeljano na podlagi domnevno ustavno spornih aktov in odločitev. Kljub temu pa vodstvo slovenske borčevske organizacije meni, daje udeležba na tem referendumu smotrna. . den razvoj ustavil zaradi nerazumevanja procesov in neusklajenosti stroke. Zato prosim izdelovalca za odgovore na naslednja vprašanja: 1. Na podlagi katerih predhodnih strokovnih podlag in ekspertiz, ki jih za zdaj javnost ne pozna, so bile urbanistične zasnove, natančneje njihov predlog, izdelane? 2. Na kakšen način urbanistične zasnove rešujejo notranjo preobrazbo mesta, še posebej: - občutljivo razmerje s starim mestnim jedrom, ki danes, po izgradnji sklopa Novega trga, vidno odmira; kako dokument pomensko in dejansko reafirmacijo jedra kot ključne, izhodiščne entitete mesta; - na kakšen način je predvidena notranja preobrazba občutljivih sklopov bivših vasi Bršljin, Žabja vas, Mačkovec ipd., s katerimi prostorskimi ukrepi in drugimi mehanizmi? 3. Kakšne so notranje rezerve mesta (predvsem znotraj obstoje a) čih fizičnih meja mesta) in kako urbanistične zasnove predvidevajo njihovo izkoriščanje? Vsako od navedenih vprašanj usodno odpira strokovno verodostojnost in izvedljivost tako pomembnega dokumenta. Odgovorov na zgornja in številna druga vprašanja razgrnjeni osnutek in strokovna razprava nista pokazala. Urejanje prostora je komplek-l proces, ki mora kompleksno in strokovno relevantno upoštevati razvoj in realnost - v konkretnih ulicah, parkih ali hišah, tovarnah. Zato se ob tem odpira še naslednje vprašanje: Kakšno je strokovno stališče izdelovalca osnutka urbanističnih zasnov do vrste preteklih prostorskih dokumentov, še posebej do Urbanističnih zasnov Novega mesta iz 70-ih let? Za odgovor se vnaprej vljudno zahvaljujem! JOŽE SLAK Mirna Peč Plete adventne venčke JABLAN - Prejšnja nedelja je bila prva izmed štirih letošnjih adventnih nedelj, ko mnogo naših družin poskrbi, da njihove domove polepša značilen adventni venček, na katerem ne manjkajo štiri svečke. Nekatere gospodinje jih naredijo same, večina pa pot do njih najde preko tržnice ali kakšne cvetličarne. Pavla Gorenc iz Jablana pri Mirni Peči je tovrstne umetel- nosti vešča že dolgo, tri leta pa venčke izdeluje kar serijsko. Njena snaha v Ljubljani ima namreč cvetličarno in Pavla ji rada priskoči na pomoč, zraven pa še nekaj malega zasluži. Tilko jih je v letošnjem tednu dni pred adventom naredila kar 250. Prav gotovo ne bi bila tako uspešna, če se ne bi k pletenju vsak dan spravila že ob 5. uri in če ji ne bi pri tem pomagal mož Tone. V glavnem plete iz jelke in ciprese, vejice med sabo tudi meša, včasih pa tudi iz pušpana. Vesela je, da ima njena vnučka Blažka smisel do pletenja in nasploh do rož, saj v šoli obiskuje cvetličarski krožek in se bo morda kmalu tudi ona lotila pletenja venčkov, "'avla pa zna se marsikaj in vedno najde čas za kvačkanje in pletenje. Rada pa ima tudi naravo in vse leto nabira zdravilna zelišča, na katera se prav dobro spozna. Vaščanom so znani njeni zdravilni čaji. izdelala pa je že tudi kremo za celjenje ran. Mož Tone je strasten gobar in te najde, tudi če jih nihče drug ne. Sedaj je tako kot žena upokojen, dolga leta pa je bil poštar in je tako mnoge ljudi vsak četrtek razveseljeval tudi z Dolenjskim listom. L. MURN • Ženska in steklo sta zmeraj v nevarnosti. (Španski pregovor) • V novem parlamentu je ženska zares redka politična žival. (Ko- rade) • Nič ne gnojimo, pa kriminal tako cveti. (Cjuha) V MIRNI PEČI RASTE KARMEL1ČANSK1 SAMOSTAN - Od letošnjega maja v Mirni Peči gradijo nov karmeličanski samostan, drugi v Sloveniji, ki že vse bolj kaže svojo podobo v obliki črke u. Delavci GPG Tehnika Novo mesto, d.o.o., z deli napredujejo po načrtih, in tako je samostan že nekaj časa pod streho, vzidana so okna, trenutno pa poteka notranje ometava-nje sten. Vse kaže, da se bodo želje karmeličank - za zdaj so v Mirni Peči štiri, v novi stavbi pa bo prostora za 13 sester - uresničile in bo samostan vseljiv do maja leta 1997. (Foto: L. Mum) Pri tem ocenjuje, da je med tremi ponujenimi predlogi sprememb obstoječega volilnega sistema načelom za usklajenost programskih usmeritev in regionalnih interesov v prihodnjem parlamentu najbližji predlog, ki gaje izoblikoval Državni svet. Borci in udeleženci NOB Slovenije in tisti, ki so nam programsko blizu, bomo odšli na prihodnji referendum. Glasovali bomo za predlog sprememb našega volilnega sistema, kot gaje predložil nestrankarski in reprezentativni Državni svet, saj ta predlog odpravlja največje pomanjkljivosti obeh drugih pobud in zagotavlja v parlamentu uravnoteženo uveljavljanje tako programske usmeritve posameznih strank kot prisotnost upravičenih regionalnih interesov. IVAN DOLNIČAR, predsednik VITRA IZOBRAŽUJE SODRAŽICA - Vitra, središče za uravnotežen razvoj podeželja, iz Cerknice je v okviru projekta Dežela suhe robe pripravila tri vsebinsko različna in brezplačna predavanja za občane. Zadnje predavanje o ekoturizmu v ribniški občini je bilo v gostišču Izbir pri Sodražici, kjer sta 25. občanom Bojan Žnidaršič in mag. Peter Gabrijelčič predstavila Podeželje kot življenjski prostor prihodnosti, Ksenija Dvorščak pa je s svojim prispevkom prikazala dobre in slabe izkušnje uvajanja in izvajanja ekoturizma. Udeleženci predavanja so bili zadovoljni s predlogi o izboljšavi ekoturizma. Zavedajo se, da podeželje nudi neskonče razvojne možnosti, a uresničitev bo mogoča le z zajetnim kupčkom denarja. “Kdo naj torej pomaga: občina, država ali kdo drug?” so se spraševali. Ko nam za sočloveka ni vseeno Mali Hani Jurkas priskočil na pomoč humanitarni zavod VID iz Kranja, ki pomaga prizadetim otrokom cele Slovenije • Država do prizadetih pogosto kruta in neusmiljena DOLENJE SKOPICE PRI KRŠKI VASI - Hana bo kmalu praznovala četrti rojstni dan. Vendar živahno in bistro dekletce ni takšno kot njeni vrstniki. Drugačnost jo je zaznamovala ob rojstvu, ko je imela zaradi napake zdravnika, ki je opravil kleščni porod, krvavitve v glavi, ki so prizadele center za gibanje. Za Hano strokovnjaki pravijo, da bo shodila. In njena mama Andreja, ki upa, da bo to pred vstopom v šolo, se zaveda, da se rezulati prizadevanj ne * Na humanitarnem zavodu Vid v Kranju so povedali, da se lahko nanjo s prošnjo obrnejo starši, ki bi morda potrebovali njihovo pomoč pri nabavi ortopedskih pripomočkov, svetovanju... Lahko jih pokličete na telefon 064 350 480 ali pišete na naslov: Humanitarni zavod VID Kranj, Planina 2, p. p. 169, 4001 Kranj- Za tiste, ki bi želeli z denarnim prispevkom omogočiti lažje življenje prizadetim otrokom, pa številka žiro računa: 51500 - 603 - 33738 (za pomoč otrokom) štejejo v dnevih, pač pa v letih. Krčenje socialnih pravic najbolj občutijo pomoči potrebni, še posebej tisti z nižjimi osebnimi dohodki. In med njimi sta Hanina starša Andreja in Bojan, ki sta za izboljšanje zdravstvenega stanja svojega otroka pripravljena storiti vse. Hanino zdravje se namreč ne bo izboljšalo z zdravili, pač pa z veliko mero vztrajnosti, s telovadbo, fizioterapijo... Andreja v brežiškem vrtcu dela kot varuška 4 ure dnevno, da se lahko bolj posveti otroku, v veliko zadovoljstvo pa ji je, da je Hana vključena v redno skupino, kjer so tudi otroci različnost dobro sprejeli in imajo Hano radi. “Pravzaprav ima Hana srečo, saj cerebralno paralizo poleg gibalne prizadetosti dostikrat spremlja tudi umska prizadetost. Tb je Hani prizaneseno,” pravi Andreja, ki ne skriva razočaranja nad nehu-manim odnosom države, na katero naleti na primer pri nabavi ortopedskih pripomočkov, ki niso luksuz, ampak potreba, saj bistveno vplivajo na napredek pri zdravljenju otroka. “Veliko pripomočkov Hani, ki je zapisana v register visoko rizičnih otrok, pripada po zakonu, vendar to pravico državni zavodi pogosto obrnejo v svojo korist. Verjetno gre tudi za previdnost, saj so gotovo nekateri to izkoriščali, tepeni pa smo mi, ki takšne pripomočke potrebujemo.” Zato so bili pri Jurkasovih presenečeni, ko so dobili pomoč Humanitarnega zavoda VID iz Kranja, se katerega je Andreja izvedela pri pedagoginji v vrtcu, saj je zavod pomagal opremiti tudi razvojni oddelek vrtca v Brežicah. Hani je namreč po receptu pripadal ortopedski stol, ki je potreben za pravilno sedenje in razvijanje otrok s cerebralno paralizo, vendar pa je bil nakup mizice, ki je ob takšnem stolu nepogrešljiva in jo je predlagala tudi zdravnica, za družino velik strošek. S prošnjo seje Andreja obrnila na humanitarni zavod NA POMOČ PRISKOČIL VID - Zavod za humanitarne dejavnosti VID iz Kranja, katerega ime pomeni geslo Volja in dobrota do sočloveka, je pomagal mali Hani z nakupom mizice, ki jo bo spremljala vse šolsko obdobje. iskala tudi vbdja zavoda Marija Oštir. Hana bo gotovo shodila tudi zaradi neutrudnih staršev in babice Marije, pa tudi zaradi hrepenenja po gibanju, ki ga dekletce ne skriva, čeprav se svoje drugačnosti verjetno še ne zaveda. Ne skriva niti svojih Vid in družino male Hane ie pred približno tremi tedni želja in rada pove, da bodo potem “z Urško in Katko tekle kot vrabčki”, ali pa: da si želi postati baletka. T GAZVODA Biserna poroka v Hrastju HRASTJE - Ni veliko parov, ki bi se lahko pohvalili s tako dolgim skupnim življenjem kot Frančiška in Jože Franko iz Hrastja pri Orehovici, ki sta pred kratkim praznovala biserno poroko, torej 60 let skupnega življenja. Živela sta v nič kaj prijetnih časih. Jože je že kot 16-leten fant prevzel kmetijo, ker pa je bil na kmetiji skromen zaslužek, poleg tega pa je vračal še očetove dogove, je hodil v Novo mesto tudi tesarit. Ko se je začela vojna, sta imela že štiri otroke, vsega skupaj se jima je rodilo osem otrok; eden jima je kmalu po porodu umrl, ostalih sedem, štiri hčerke in trije sinovi, je še živih. Med vojno je bil Jože skupaj z brati in očetom v partizanih; najprej v Gorjanca skem bataljonu, potem v Cankarjevi brigadi, kjer je bil v začetku leta 1943 na Primsko-vem ranjen, potem pa je deloval na okrožnem odboru novomeškega komiteja. Frančiška je bila doma, skrbela za otroke in kmetijo. “Kmečkega dela sem bila vajena že od doma, saj smo med 1. svetovno vojno izgubili očeta, tako da smo otroci znali poprijeti za vsako delo,” pravi Frančiška. Nasploh pa se neprijetnih stvari, kot je vojna, nerada spominjata. Jože je med vojno izgubil tri brate, kar ga je zelo prizadelo. Kljub temu Frančiška pove, daje marca 1945 morala z otroki zbežati pred Nemci v Dalmacijo, drugače bi jih postrelili. Iz izgnanstva so se vrnili maja. Hišo so našli popolnoma izropano, njihove njive pa so s krompirjem že zasadili drugi ljudje. Ihkoj po vojni je bilo življenje prav tako težko, saj je bilo veliko vasi, ki niso imele niti ene krave. “Pa vendar so ljudje delali s takšnim zanosom. Prostovoljno so gradili celo tovarne,” pravi Frančiška. Uidi Jože in Frančiška sta rada delala, vse dokler sta mogla, sedaj, pri 86 letih, so jima moči že pošle. Jože boleha za sladkorno, Frančiška pa ima težave s srcem. Kmetijo sedaj vodi njun sin i Frt Jože in Frančiška je s ponosom povedala, da se zelo dobro razumejo. Večkrat ju obiščejo tudi ostali otroci z družinami. Frankova imata namreč že 14 vnukov in 5 pravnukov. Na koncu sta še dejala, da si želita le to, da ne bi obležala na postelji, sebi in drugim v napoto. Želimo jima še veliko zdravja! J. DORNIZ Nesojeni praznik Otona Berkopca Iz govora ob otvoritvi spominske sobe dr. Otona Berkopca v Vinici 20. aprila 1991 Tfe dni bi praznoval svoj devet-desti rojstni dan slovenski pesnik, kulturni zgodovinar, bibliograf in bibliotekar, akademik Oton Ber- kopec. Rodil se je v belokranjski Vinici (1906), večji del življenja je preživel v Pragi, zadnje obdobje pa v Ljubljani, kjer je tudi umrl (1988). Po opravljenih novomeških in ljubljanskih učnih letih je obiskoval na ljubljanski filozofski fakulteti slavistični seminar prof. Pri- jatelja in si prav kmalu pridobil sloves najbolj obetavnega mladega raziskovalca in profesor mu je omogočil izpopolnjevanje v češki prestolnici. V Pragi je ostal in si pridobil doktorski naslov z disertacijo o Puškinovih vezeh s srbsko in hrvaško ljudsko poezijo pa tudi mesto bibliotekarja, pozneje tudi lektorja za slovenski jezik na Karlovi univerzi in znanstvenega sodelavca Češkoslovaške akademije znanosti. Nekaj let po vojni je opravljal tudi posle kulturnega atašeja na našem veleposlaništvu, vse življenje pa je bil tako Kdo bo rešil propadajoči dom na Travni gori Zadnji najemnik dom zaprl Dom na Uavni Gori je nekoč slovel daleč prek meja Slovenije, saj ima častitljivo zgodovino. Pisni viri ga omenjajo že v sredini 18. stoletja kot gostilno pri Lenčku. Drugačno vlogo je dobil po izgradnji prave ceste konec preteklega stoletja, prava, torej turistična postojanka, pa je postal po drugi vojni. Z domom so upravljali ali ga imeli v najemu ljudje z družinami in se seveda pridno ukvarjali tudi s poljedelstvom in predvsem z živinorejo. Zadnji tak gospodar je bil Alojz Kordiš iz Loškega Potoka. Po njegovi upokojitvi pa je sloves doma naglo drsel navzdol. Že dobrih deset let je njegov lastnik Gasilska zveza Slovenije, ki dom oddaja v najem. V nekaj letih se je gotovo izmenjalo več kot ducat najemnikov, vendar, kot kaže, niso bili kos specifičnim danostim, ki jih je potrebno upoštevati za dobro poslovanje. Res- nici na ljubo pa je potrebno reči, vse boli ZLATA POROKA JUSTINE IN ALOJZA POTOČARJA - V soboto, 30. novembra, sta v spremst\’u svojih najbližjih na Otočcu ponovno stopila pred matičarja in potrdila 50-letno zvestobo Justina in Alojz Potočar z Dolenjih Kamene. Tokrat sta bila njuni priči vnuka Primož in Bogdan. Kljub trdemu kmečkemu življenju sta ohranila življenjsko čilost in vedrino. Alojz je bil med 2. svetovno vojno v nemškem ujetništvu in se je vrnil domov po vojni. Od doma pa je ostalo le pogorišče, saj so domačijo leta 1942požgali Italijani in njegovega očeta in mater odpeljali na Rab. Po vojni sla si z Justino zgradila hišo, rodili so se jima 4 hčerke in sin. Sedaj pa imata že 11 vnukov. (Foto: T. Ptingrčar) da so vse bolj površni ponudbi krivi plitvi žepi in ne nazadnje tudi slaba makadamska cesta, ki je zlasti v zimskem času velikokrat neprevozna. Za asfaltno prevleko pa očitno nihče ne premore. Zadnji najemnik je dom pred mesecem zaprl. Kaj je temu pravi vzrok, je težko reči, dejstvo pa je, daje ta edinstveni zimskošportni center nedostopen na splošno žalost ljubiteljev smučanja in planincev, ki so radi zahajali na Travno Goro. A. KOŠMERL Potem ko je jeklenka ubila moža Spomini nekdanje osilniške gostilničarke Marije Kovač, ki je po smrti moža sama vodila gostilno in posestvo - Najstarejši sin postal gostilničar in zdaj še župan OSILNICA - Gostilna Kovač v Selih pri Osilnici je znana ne le po Sloveniji, ampak tudi daleč po svetu, saj z zabeleženimi nočninami tujih in tudi domačih gostov presega marsikateri večji gostinski obrat. Pred osamosvojitvijo so bili tu stalni gostje predvsem Nizozemci, pa tudi danes sem radi zahajajo tuji gostje. Duša gostišča je bila že desetletja gostilničarka Marija Kovač, katere vpliv je čutiti še danes, čeprav šteje 75 let in je preživela že dva infarkta. “Sem sem se priženila pred 52 leti iz sosednjega Zamosta. Z možem Tbnetom sva pridno delala v gostilni in na kmetiji, skrbela za konje in krave pa tudi vse njive so bile obdelane. Lepo je bilo, dokler je bil mož živ in ker so bili otroci pridni in zdravi. Ubilo gaje leta 1959, ko je razneslo jeklenko za sodo vodo. Thkrat je imel najstarejši sin 9 let, najmlajša hči pa 4 leta.” Potem je vse gospodarstvo obležalo na njenih ramenih in skrbi tudi. Kljub vsemu delu, skrbem, boleznim in nesrečam pa je bila vesela, ker so otroci ubogali, pridno delali in se tudi učili. Najstarejši sin Anton, ki ima ime po očetu, je gostinec in danes župan občine Osilnica. Drugi sin Janez je komercialist turistične usmeritve, ime pa ima po starem očetu. Najmlajša, hči Vazma, pa je magistra farmacije. “Rodila seje prav na veliko noč, kiji tu rečejo vazem, že stari ljudje pa so menili, da moraš imeti tisto ime, na kateri dan se rodiš,” je pojasnila nenavadno ime mama Marija. Marija Kovač kljub letom in bolehnosti, kolikor more, pomaga mladim, saj ima veliko izkušenj in znanja o vodenju gostišča. Ve pa povedati tudi več starih zgodb, kot tisto o Petru Klepcu, ki je bil po pripo-vedovanju starejših rojen v bližnjem Ribieku, kot majhen otrok pa je šel služit v Mali Log in postal močan, ko so mu vile dale moč. Pa o svarilu staršev: “Nikar ponoči ven hodit, ker te bo šrathček potegniu u vodo” in še o lovcu, ki je jagal pod Loško steno na praznični dan, in prav ko je v cerkvi na Sveti gori zvonilo, je streljal tja in zato za kazen okamenel... “Včasih je bilo v Osilnici lepo. Zdaj pa žive tu le še stari ljudje. Mladih je malo. Pol hiš v Osilnici je praznih, ker so po vojni najboljši gospodarji iz največjih kmetij odšli v mesta, da danes veliko zemlje ni obdelane,” je povedala Marija Kovač. J. PRIMC Marija Kovač rekoč neoficialni kulturni ambasador in sije pridobil s tem neprecenljive zasluge za uveljavljanje slovenske pa tudi jugoslovanske književnosti na Češkem. Thko ie objavil že pred vojno in po njej komaj pregledno množico znanstvenih, strokovnih in publicističnih del. Bibliografija, ki jo je pripravil njegov učenec in poznejši sodelavec dr. Jaroslav Pa-nek, razgrinja nad šeststo enot od knjig, razprav in samostojnih publikacij do ocen, enciklopedičnih in biografskih člankov s področja slavistike, knjižničarstva in bibliografije, upošteva pa tudi njegovo izvirno leposlovje, prevode in uredniško delo. Pri tem je treba posebej omeniti Berkopčeve antologije slovenske in jugoslovanske poezije, zlasti njegove Zvezde nad Ifiglavom iz leta 1940, ki iim je v povojnem obdobju dodal še drugo zbirko Nove zvezde nad Triglavom. Veliko je prevedel sam, vselej pa je bil pobudnik za števil- • POČASTITE DR. BERKOPCA - Knjižnica Mirana Jarca vabi v petek, 6. decembra, ob 18. uri v veliko čitalnico študijskega oddelka, ko bo literarni večer v počastitev 90-Ietnice rojstva dr. Otona Berkopca. Pesmi bo brala Staša Vovk. ne nove izdaje, ki bi jih Čehi brez njegovega posredovanja nikoli ne spoznali. Tik pred drugo svetovno vojno je dokončal in objavil tudi svoje temeljno delo o češki in slovaški književnosti, gledališču, jezikoslovju in narodopisju v Jugoslaviji. Knjiga daje na več kakor štiristo straneh natančen in zanesljiv popis domala vseh objav v širokem razponu do začetka devetnajstega do srede našega veka in je bogat Če bi knjigo povsod tako sprejemali... Na Vojskem toplo pozdravljena povest Izlet v čas pisateljice Ivanke Mestnik IDRIJA - V soboto, 23. novembra, so Matična knjižnica Idrija, Mestni muzej iz Idrije, KUD Vojsko ter aktiv kmečkih žena iz te vasi pripravili v počitniškem domu na Vojskem nevsakdanjo kulturno prireditev. Predstavili so knjigo Ivanke Mestnik Izlet v čas, ki se dogaja z družinskim izletom ob babičinem 80. rojstnem dnevu v skrito, odročno grapo pod strmo Vojskarsko planoto, kjer je v jeseni 1944 pod skoraj nemogočimi pogoji zaživela Tiskarna Slovenija. TU se je rodil Partizanski dnevnik, glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko, edini časnik te vrste v zasedeni Evropi. Od maja 1945 naprej je izhajal v TTstu kot Primorski dnevnik. Domačini, ki so v svoji sredi Ivanko prispevek k zgodovini slovanskih stikov. Z enako akribijo in ljubeznijo je pisal študije o tem, kako so Čehisprejemali Prešerna, Cankarja, Župančiča in druge, sodeloval je pri najuglednješih znanstvenih časopisih, kakršni ta Sla-via v Pragi ali Slavistična revija pri nas. Prva leta po vrnitvi domov ie še sodeloval na obeh simpozijih ob stoletnici Otona Župančiča, najprej na Slovenski akademiji in potem še na srečanju književnih prevajalcev v Novem mestu. Ena njegovih poslednjih znanstvenih objav so bila nadrobno komentirana Aškerčeva pisma Čehom in študija o pesnikovih vezeh s češko kulturo. Uidi v tem obdobju je ohranilo Berkopčevo delo vse značilnosti njegove znanstvene akribije in posredovalne vneme, vendar je bolezen zadnja leta ustavila to tako delavno in utečeno pero in preprečila uresničitev mnogih načrtov. DUŠAN MORAVEC ČESTITKA OB DNEVU PROSTOVOLJCEV Ob dnevu prostovoljcev -5. decembru Območna organizacija Rdečega križa Novo mesto čestita vsem aktivistom, ki jim ni žal žrtvovati svojega časa in truda za pomoč soljudem. Ob prihajajočih praznikih pa želi Območna organizacija RK Novo mesto vsem veliko veselja, sreče in dobrega sodelovanja tudi v novem letu. “Biseri bolečine” Nova knjiga Ivana Sivca LITIJA - Vsako leto pride v Litijo na obisk novinar Radia Slovenija, pisatelj in pisec besedil Ivan Sivec. S sabo je tokrat pripeljal citrarja Miho Dolžana, pevko Jožico Kališnik in gledališkega igralca Andreja Kurenta. Sivec je na začetku prihajal na srečanje pi-kmečkih povesti, zadnja sateljev kmečk leta pa vsakokrat z novim delom. Letos je to knjiga o pesniku Simonu Gregorčiču “Biseri bolečine”, ki je bila izdana ob 90. obletnici njegove smrti. Strokovno je delo in življenje goriškega pesnika opisano v Monografiji o Simonu Gregorčiču, ki je bila Ivanu Sivcu v veliko pomoč pri pisanju. Zanimala gaje druga stran življenja pesnika in duhovnika, kako je pisal pesmi, kaj je bilo v njegovem življenju usodnega itd. V tem stilu je njegova pot prvič opisana v literarni obliki. Za lažje delo je bilo potrebno vse kraje Gregorčičeve poti (od Vršna do Gorice, od Rihen-berka do Gradišča in nazaj v Kobarid) pobliže spoznati. Po predstavitvi knjige je Ivan Sivec v sproščenem pogovoru alp nadaljevat pripovedovanje, odgo- pozdravili pisateljico Mestnik, so skupaj z njo in z gosti podoživeli tiste usodno velike čase, ko je v največji tajnosti in v najbolj nedostopnem kraju nad Idrijo zrasla ta pomembna partizanska tiskarna. Na Vojsko in na obisk nekdanje tiskarne prihajajo ljudje iz vseh krajev Slovenije, saj jim na željo ob takih ogledih še zdaj poženejo velik tiskarski stroj, ki ga je septembra 1944 začela poganjati električna centrala nad Bližnjim gorskim potokom. Med gosti na Vojskem je bil tudi idrijski župan Samo Bevk; na predstavitev knjige so prišli Idrijčani kar z avtobusom in z večimi osebnimi avtomobili. Domačini so pripravili lep kulturni spored, članice aktiva kmečkih žena pa so napekle peciva in postregle goste tako, kot to znajo gostoljubni Vojskarji. V razpravi o vsebini knjige je nanesla beseda tudi na obnovo partizanskih objektov na Bazi 20, o čemer je pisateljica Ivanka Mestnik povedala zbranim več prijetnih novic o tem, kako je obnova teh spomenikov naše zgodovine stekla tudi v Kočevskem Rogu. Domačini in gostje so na srečanju pokupili precej izvodov nove knjige, ki smo jo podrobneje predstavili v Knjižni polici našega tednika 17. oktobra. Obisk avtorice knjige je bil hkrati nevsakdanje srečanje in prijetno presenečenje. varjal na Vprašanja, podpisal Namesto nekaj izvodov knjige, pozdrava nasvidenje so ob koncu vsi skupaj zapeli pesem Slovenski zvonovi. , y . , M. ŠUŠTERŠIČ 16. POHOD NA TIŠJE LITIJA - Litijski planinci s tradicionalnim pohodom na Tišje v nedeljo, 8. decembra, bodo že šestnajsto leto zaključili planinsko sezono. Vsako leto se ga udeleži veliko število pohodnikov iz bližnje in daljne okolice. Pot je že tradicionalna, od Plečnikovega spomenika v Litiji do Zagorice in Jelše, preko Liberge do Tišja, od koder seje potrebno spustiti do cilja v Veliki Kostrevnici. Start bo odprt med 7. in 10. uro. Vsak pohodnik bo prejel kontrolni kuponček, ki ga je potrebno na Tisju potrditi. Startnina znaša 200 tolarjev. Pohodniki bodo za večkratno udeležbo nagrajeni: za drugi pohod bodo dobili bronasto značko, za četrtega srebrno, za sedmega zlato značko in za deseti pohod plaketo. Iz Velike Kostrevnice bodo od 11.30 do 15. vozili posebni avtobusi do železniške postaje v Litiji. Proslava s krajšim sporedom, v katerem bo nastopil tudi pihalni orkester Litija, bo ob 11. uri na Tisju. 5. december Mednarodni dan prostovoljcev NOVO MESTO - Danes, 5. decembra, je svetovni dan prostovoljcev, ki ga je razglasila OZN, da bi poudarila pomen prostovoljnega delovanja med ljudmi. Prostovoljno delo je koristno za vse, ki ga izvajajo, saj gre za izmenjavo - kar dajem, tudi dobim. V Sloveniji je prostovoljno delo dokaj razširjeno, kar je pred nedavnim pokazal tudi 1. slovenski kongres prostovoljcev. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v senzibiiiziranje slovenske družbe za tovrstno delo, saj gre za ljudi, ki so zaradi najrazličnejših razlogov v družbi neopazni, prezrti in odrinjeni. V novomeški občini deluje samo na socialnem področju okrog 20 dobrodelnih in invalidskih organizacij, organizacij za samopomoč in dru- štev, ki vključujejo preko 20 tisoč članov. Med l prostovoljci je veliko srednješolcev in študentov, kar je velikega pomena predvsem za vzgojo mladega človeka in za razvijanje pozitivne podobe sveta. Za svoje delo niso plačani in bi tudi zato morali biti deležni več javnega priznanja. Pa ne samo zato, da jih pohvalimo in spodbujamo, ampak da bi se javno bolj zavzeli za skrb za drugega, za solidarnost, za zmanjšanje neenakosti, kadar gre za kakovost življenja in za možnosti posameznika. B. BUKOVEC Jože Gartner KARTELJEVO - Množica vaščanov, znancev, prijateljev in sodelavcev iz vrst Slovenske vojske se je v soboto popoldne zgrnila v Dol. Karteljevo na slovo S polkovnikom Jožetom Gartnerjem, ki se je prejšnji četrtek na službeni vožnji pri Špitaliču na regionalni cesti Kamnik-Motnik-Ločica smrtno ponesrečil. Žalostne poslednje poti s priljubljenim vaščanom in vojaškim strokovnjakom, 54-letnim Jožetom Gartner; jem, so se udeležili med drugim1 tudi minister za obrambo Jelko Kacin, načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman in številni oficirji iz vodstva SV kjer je pokojnik zadnja leta delal v logistični službi. Pokojni Jože Gartner je p9 težki mladosti, ko ga je po izgub' očeta vzgajal njegov stric na Karteljevem, stopil v vojaške šola in kot oficir nekdanje JLA služboval v mnogih krajih nekdanja Jugoslavije. Ob nastanku nov« slovenske države je takoj zapustil vrste JLA in začel delati v nastajajoči naši vojski kot strokovnjak za oboroževanje in opremljanje' O njem je po pozdravu vaščanov in krajevne skupnosti na pokojnikovem domu med cerkvenim obredom spregovoril šmihelsk1 župnik Ciril Plešec kot o dobrem prijatelju, ki se je neizmerno veselil lepot naših krajev in rodne vasi. V imenu sodelavcev seje od pokojnika s toplimi besedami p?" slovil polkovnik Jože Landeker in med drugim poudaril, kako težko je njegovim tovarišem, ki jih je zapustil le nekaj mesecev pred zasluženo upokojitvijo. V imend številnih novomeških znancev in prijateljev je ob odprtem grobo govoril tudi Rudi Škof. Vod Slovenske vojske je za zadnje slovo s pokojnim oficirjem izstrelil častno salvo na pokopališču na Gor. Karteljevem, trobentač pa mu je z zaigrano Tišino sredi mrzlega zimskega popoldneva izrazil spoštovanje, ki ga ohranjamo v srcih vsi, ki smo Jožeta Gartnerja poznali in imeli radi. TONE GOŠNIh w 1 I SNEG NI PRESENETIL CESTARJEV LOŠKI POTOK - Zadnji teden novembra so pogoste snežne padavine presenetile celo Potočane, ki so navajeni na zgodnje in dolge zime. Thko so konec meseca namerili več kot 70 cm snega, v višjih legah pa še nekoliko več. Kliub temu so vse ceste sproti in solidno očiščene, kar kaže na dobro pripravljeno in organizirano zimsko službo. Pluženje izvaja pogodbeno z občino Cestno podjetje Novo mesto. Thko plužijo in posi-pajo vse ceste predvsem na daljše odseke, kot je cesta Hrib-meja z občino Loška Dolina in Lazac-meja s Hrvaško, krajše odseke plužijo pogodbeni delavci, prav tako vaške in nekategorizirane poti, kijih imata na skrbi KS Draga in Loški Potok. Še največ težav povzroča regionalka, poseben problem pa je odsek te ceste od Tfave do Cabra, ki je celo v letnem času za tovorni promet neprevozen, v zimskem času pa so vasi Črni Potok, Pungert in Podplani-na skoraj dobesedno odrezana od sveta, na kar pa omenjene službe ne morejo vplivati. A ^ PRISPEVKI ZA VESELI DECEMBER V času od 25. do 30. novembra so ] za Veseli december prispevali: Pavel Žurga, s.p., 5.000; GIM Novo mesto, 4.000; REMOS, d.o.o., 15.000; OZ Hrast, 10.500; Jani Kovačič, s.p., 10.000; Zvonka Kobe, s.p., 2.000; Ivan Jaklič, s.p., 10.000; Sampi, d.o.o., 40.000; Elektrome-hanika TUrk, 10.000; Franc Topolovec, s.p., 1.000; Danijela Cesar, s.p., 10.000; KS Dolž 10.000; Robert Femc, s.p., 3.000; Thbakum, d.o.o., 20.000; Adolf Zupančič, s.p., 5.000; Marjan Bevec, s.p., 30.000; Ivan Slapničar, s.p., 10.000; Nizke gradnje Vidmar 15.000; Cirila Zupančič, s.p., 2.000; Marjan Tomazin, s.p., 10.000; KS Straža 50.000; KS Brusnice 30.000; KC Janez Trdina 39.000; Ivan Senica 5.000; Vlasta Božič, s.p., 2.000; Acer, d.o.o., 15.000; Grader, d.o.o., 2.000; Krka, tovarna zdravil, p.o., 2.730.000; No-voline, d.o.o., 15.000; Igor Jenič, s.p., 4.000; Miran Košmrlj, s.p., 4.000; OŠ Šentjernej 70.000; Albin Mum 4.000; Raisa Metod Saje, s.p., 15.000; Jože Novinc, s.p., 5.000; Jože Deželan, s.p., 3.000. Do 30. novembra se je na žiro računu Zveze prijateljev mladine Novo mesto nabralo že 3.342.500 tolarjev. APLAVZ NI OBVEZEN Učitelj, ogrožena človeška vrsta Zmotno bi bilo misliti, da so osnovnošolci dobili svoje pravice šele zdaj, ko je šolsko ministrstvo izdalo knjižico in jo razdelilo med starše. Ne. Šolska mularija je imela svoje pravice tudi prej, le da o njih niso razpravljali na odmevnih šolskih, občinskih in državnih “mini" parlamentih, pač pa pri urah oddelčnih skupnosti. Otroci in starši so se svojih pravic še kako zavedali, manj os\’eščenosti je bilo pri drugem poglavju - dolžnosti. Kako bi sicer lahko razumeli resnico, da se nekateri starši ne prikažejo pod šolski krov niti enkrat v osmih letih, da jih ne zanima, kdo plačuje malico za njihovega otroka, da prihajajo njihovi nadobudneži v razred brez domačih nalog da uničujejo šolsko imetje, da pretepajo sošolce? Pravice izhajajo iz opravljenih dolžnosti, in prav bi bilo, da se razprave ob Pravilniku o pravicah in dolžnostih učenca vsaj dotaknejo tudi njih. Sicer je vse skupaj slišati, kot da gre za dva nasprotujoča si tabora: učitelje, ki jim ne blodi po glavi nič drugega kot to, kako bi kratili učencem pravice, in starše - učence, ki se kot levi borijo, da ne bi bilo tako. Ko bomo vsi opravili svoje dolžnosti, bo tudi pravica dobila nov sijaj. Sicer pa bi bilo zanimivo dobiti kje kakšen statistični podatek o številu kršitev obravnavanega Pravilnika. Prepričan sem, da se trese gora, kako bi se lahko rodila miš. V nadaljevanju pričakujem od šolskega ministra nov pravilnik, in sicer z zelo jasnim naslovom: Zaščita učiteljev, kajti le - ti postajajo že hudo ogrožena človeška vrsta. Pa ne samo s strani učencev. TONI GAŠPER1C Dohitevanje sveta Internet za vsakdanjo poslovno rabo tudi na Dolenjskem NOVO MESTO - 2. decembra je bil v hotelu Krka seminar z naslovom Uporaba interneta v poslovne namene. Na njem so sodelovala tri podjetja s svojimi novostmi: Infotehna iz Novega mesta je predstavila internet in njegov razvoj na Dolenjskem, ki se je začel razvijati letos februarja. Podjetje NIL iz Ljubljane je razložilo slušateljem delovanje interneta pri nas in po svetu. Posebej so predstavili storitev v sklopu interneta EUnet traveller, uporabno za mobilne uporabnike. S pomočjo te storitve se uporabnik lahko vključi v omrežje Internet ne glede na to, kje na svetu se nahaja. Omrežje EUnet tvori več kot 300 vstopnih točk v 42 državah, tako da je najbližja vstopna točka vedno v območju lokalnega telefonskega klica. EUnet traveller je popolnoma združljiv z omrežjem Internet. Z njim imamo dostop do svoje elektronske pošte, prebiramo WWW strani, prenašamo datoteke, skratka vse, kar smo doslej delali preko obstoječe povezave v omrežju Internet, vendar zdaj v času, ko smo na poti po Evropi ali drugje. Podjetje Soft-Uade je za konec predstavilo prodajo blaga in storitev po Internetu. Zanimivo je, da je podjetje Infotehna razširilo svojo ponudbo za vstop v Internet omrežja s pomočjo omrežja ISDN, kar je veliko udobnejša in hitrejša storitev od dosedaj uveljavljenega sorodnega modemskega pristopa. MARKO GOSN1K Potoške vesti • Nedavni predlog OGZ o namestitvi novih, nadzemnih hidrantov po vseh naseljih je padel na plodna tla. Tč dni je komisija, s katero je sodeloval tudi Hydro-vod, že določila mesta. Pregled je pokazal, da je trenutno že 79 obstoječih, večina pa je neuporabna ali na nepravih mestih. Postopno vgrajevanje novih je predvideno za prihodnje leto. • Ljudje po vaseh zahtevajo več javnih luči. Vse pa kaže, da bo to ostalo le pobožna želja, saj je še občinsko središče Hrib največkrat v temi. • Mrliči v KS Draga bodo še kar nekaj časa ležali doma kljub velikim prizadevanjem, da bi zgradili mrliško vežico. Nikakor ne morejo pridobiti nekaj arov državne zemlje tik ob pokopališču, ki je nekoristna in edini pridelek na njej smeti in koprive. Kaže pa, da bodo le uspeli, seveda na drugem kraju, tik farne cerkve v Dragi. Alojz Pantar, ki vodi pripravljalna dela, upa, da bodo začeli graditi prihodnje leto. • Vse kaže, da bodo Potočani postali vegetarijanci. Edino mesnico so zaprli, živine za črne za-kole pa je vse manj. Mesnice, ki jo ima v načrtu Mercator, pa še niso začeli urejati. • Obe skakalnici sta tako rekoč neuporabni. Prva, manjša, je močno zaraščena, druga, 65-metr-ska pa nevarna, sajje leseni zaletni most dotrajan. Razpravlja se o tem še, za dejanja pa zmanjka volje. Thko iz leta v leto. Vsi vedo za krivce, nihče pa jih ne zna najti. A. K. PREVOZ DO ZOBOZDRAVNIKA OSILNICA - V Osilnico že dolgo ne prihaja zobozdravnik in občani negodujejo. Občinsko vodstvo je iskalo razne rešitve, a nobena ni uspela. Zdaj se dogovarjajo z vodstvom Zdravstvenega doma Kočevje, da bodo imeli Osilničanje zobozdravnika v Kočevju. Določeni bodo dnevi, ko bodo za nekaj ur v Zdravstvenem domu v Kočevju na razpolago samo Osilničanom zobozdravnik, asistent in tehnik-protetik. Prevoz v Kočevje bo organizirala občina Osilnica, prijave tistih, ki potrebujejo zobozdravstveno pomoč, pa bo pobirala medicinska sestra v zdravstveni postaji Osilnica Danica Štimac. * • • Ljubezen je ocean čustvenih vzgibov, obdan z izdatki. (Dewar) • Volitve so za nami, pred nami pa štiri leta spominov na obljube. (Sršen) Zakaj prenova šole ne z glasbo? Preobrazba šolskega sistema mora temeljiti na strokovnih temeljih - Ne sme se prekiniti kontinuiteta glasbenega izobraževanja - Nenaklonjenost zborovskemu petju NOVO MESTO - Z zgornjim vprašanjem seje na svojem srečanju pred kratkim ukvarjala študijska skupina za glasbo in zborovst-vo Dolenjske in Bele krajine, obenem pa si to vprašanje postavljajo vsi glasbeni pedagogi v Sloveniji. Izhodišča kurikularne prenove so namreč takšna, da je mesto glasbene vzgoje (GV) v novi devetletni OŠ v zadnjem triletju le med izbirnimi predmeti oziroma v eni uri umetnosti. Zavedamo se, da je prenova usmerjena v razbremenjevanje učenca, toda ali ni prav GV tista, ki ima moč, da razsvetli trenutke, pospešuje kreativnost in storilnost, navaja otroka na delavnost, vztrajnost in doslednost. Raziskave doma in v tujini dokazujejo, da se otroci z glasbenim poukom učijo bolje in so čustveno stabilnejši. Otroci, ki so imeli dodatne ure glasbe, so znanstveno dokazano kreativnejši in znajo pri drugih Republiška inšpekcija ukrepala Drago vzdrževanje predmetih več kot ostali. Preobrazba šolskega sistema mora temeljiti na strokovnih temeljih. Zakaj potem vsi elaborati glasbe-nopedagoških strokovnjakov ne padejo na plodna tla? Ali so člani Nacionalnega kurikularnega sveta (NKS) tako malo “strokovnjaki”, da bodo dopustili duhovno propadanje slovenske družbe? Otrokova osebnost se oblikuje s temeljito in vsestransko vzgojo in izobraževanjem takrat, ko je otrok za to dovzeten. Na nižjih stopnjah šolanja pridejo do izraza predvsem emocionalne občutljivosti za glasbene pojave. Sposobnost abstraktnega mišljenja, vrednotenja in oblikovanja stališč, razumevanja glasbe, sposobnost estetskega doživljanja je otroku dana v višjih razredih OŠ in v srednji šoli.V primeru, da bo tok glasbenega izobraževanja in vzgajanja prekinjen, bo tudi življenje mladega človeka na nižji ravni, ker bo njegov razvoj neuravnotežen na račun znanstvenih disciplin v škodo umetniških. Posledice bomo čutili, ko bomo preštevali praznevsedeže na kulturnih prireditvah. Če bomo otroku odvzeli možnost razvoja na glasbenem področju, ne bo sposoben ločevati dobro in slabo v poplavi glasbene industrije. Ob tem si zastavljamo še eno pomembno vprašanje. Ali bodo vsi razredni učitelji sposobni poučevati GV v prvi triadi (2. triadi)? Ali imajo vsi poleg dobre volje in pripravljenosti tudi strokovno glasbeno-pedagoško znanje, posluh in vsaj minimalne umetniške kvalitete? Glasba je vendar predmet, ki se ga ne da priučiti ali privzgojiti v kratkem obdobju. Je eden najdaljših študijev, ki ga je treba razvijati takoj po rojstvu, saj je vezan na razvoj osebnosti kot celote. Predlagamo, da v 4.,5. in 6. razredu to nalogo obvezno dobi glasbeni pedagog, še več, želimo, da le ta vodi učence v svet glasbe že v L triadi. Novi predmetnik tudi ni nak-lonjnen tradiciji zborovskega petja. Kakor da bi želeli podreti in uničiti, kar smo v zadnjih letih z velikim trudom postavili! Ponosni smo na uspehe naših pevcev v tujini, ponosni na naše kulturne ambasadorje. Do kdaj?! Bomo vzeli otrokom pravico cto spoznavanja slovenske ljudske pesmi, do spoznavanja velikih umetnin naše preteklosti? Vsem tem vprašanjem odgovarjamo z odločnim NE in pričakujemo razumnost sedaj, ko še ni prišlo do dokončnih odločitev. CVETKA HR1BAR Vodja študijske skupine za glasbo v imenu glasbenih pedagogov Dolenjske in Bele krajine KOČEVJE- Mineva pet let od veljave stanovanjskega zakona, ki je med drugim pod ugodnimi pogoji omogočil nakup stanovanj družbene lastnine. Posamezni kupci etažnih stanovanj pa ugotavljajo, da področje vzdrževanja večstanovanjskih hiš ni podrobno razrešeno. Tako tudi v večstanovanjski stavbi na TIgu zbora poslancev 68 v Kočevju, ko jim zaradi slabo vzdrževane strehe zamaka v stanovanju. Hiša nima upravnika, zato so se obrnili na republiško stanovanjsko inšpekcijo, ki je prejšnji teden opravila ogled in izdala odločbo. Vsi etažni lastniki te stavbe so v roku 90 dni dolžni zagotoviti popravilo strehe, če pa ne, naj bi to na stroške lastnikov storil občinski organ za stanovanjske zadeve. Prejemniki odločb imajo možnost vložiti pritožbe ali sprožiti upravni spor na Vrhovnem sodišču RS. V. DRAGOŠ REDNI LETNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH IZGNANCEV NA STUDENCU - 6. novembra je bilo na Studencu redno letno zasedanje zbora KO Društva izgnancev Šlovenije, zbrali pa smo se r gostilni Janc na Studencu. Učenka 6. razreda OŠ Silvo Kladnik iz Sevnice, Andreja Metelko, doma iz Rodoviščpri Studencu, je čestitala dipl. oec. Albinu Pražnikarju (prvi z leve) za uspešno predsednikovanje izvršilnega odbora Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 in mu v znak zahvale podelila šopek rož. V sredini je predsesnik KO DIS Studenec neutrudni Jože Žibert. (Janez Blas, foto: Vinko Tomažin) MODNI KOTIČEK Letošnji bazar Kultura oblačenja je tisti del našega življenja, ki nas umešča v družbo kot individualiste. Moda izpoveduje navdih oblikovalcev, vendar je hkrati namenjena potrošnikom, zato mora slediti njihovim potrebam in željam. Ponudba slovenskih proizvajalcev velikokrat ostaja skrivnost, bodisi zaradi stroškov, ki bi jih povzročila predstavitev ali modna revija in se jim na majhnem slovenskem trgu pač ne izplača, bodisi zaradi nesposobnosti tistih, ki bi morali bolj poskrbeti za svoje kupce. Poskusi so številni, vendar največkrat nepravilni. V ljubljanskem Cankarjevem domu smo si ogledali tradicionalni Modni bazar, ki ga pripravlja Rok Lasan iz Društva modnih delavcev Slovenije. Na njem so sodelovali številni proizvajalci, ki so predstavili svoj splošni program: Beti Metlika, Svilanit Kamnik, Vezenine Bled. Nekateri so se osredotočili na prihajajočo pomladno-poletno kolekcijo (Almira Radovljica, Jutranjka Sevnica, Labod Novo mesto) ali pa so predstavili aktualna svečana oblačila glede na to, da se približujejo novoletni prazniki (Mura Murska Sobota, Triglav Kranj, Barbara Plaveč). Z enim stavkom: vsega po malem. Toda vprašanje je, kaj je pravzaprav bolje: izčrpno predstaviti posamezne proizvajalce ali vse “stlačiti" na eno modno revijo. Očitno so posamič nemočni, zato raje v skupno mošnjo prispeva vsak nekaj. Meje dobrega oziroma slabega so se zabrisale in odlike ali možne pomanjkljivosti si bodo morali razde- llU' JERCA LEGAN PROJEKTNO DELO V VRTCIH RIBNICA - Prejšnji teden so se v ribniškem vrtcu zbrale vzgojiteljice iz južnega dela Slovenije na seminarju Projektno delo v vrtcu. Gre za nadaljevanje dosedanjih srečanj, na katerih so študijske skupine vzgojiteljev proučevale pedagoške dejavnosti, s katerimi se pri delu srečujejo otroci in vzgojitelji pri kurikularni prenovi vrtca. tri i_ m O i fD> m IP u ^ m i i£ MOJA MLADOST Današnji otroci preživljajo svoje otroštvo večinoma doma pred televizorjem ali za računalnikom. Zlasti v mestih jim grozijo nevarnosti slabe družbe. Najstništvo je namreč čas, ko želiš vse preizkusiti na lastni koži... Sama sicer nisem taka in želim svoje otroštvo preživeti srečno in brezskrbno, zato naj se vam malo opišem. Sem Katarina, stara 13 let, imam rjave lase in rjave oči pa visoko in vitko postavo. V šoli mi gre dobro, zato obiskujem tudi različne dejavnosti. Najraje imam slovenščino, biologijo in angleščino. Med prostim časom zelo rada prebiram knjige, navdušujem se nad glasbeno skupino Kelly Family, plešem, kolesarim, hodim v kino itd. Veliko časa namenim psički rottweilerki in nasploh živalim in naravi. Po naravi sem zelo vesela. Rada spoznavam nove ljudi, pomagam sočloveku. Zanimajo me tudi vesolje in države sveta. Moja največja želja je, da bi potovala po svetu in postala medicinska sestra, da bi lahko pomagala bolnim. KATARINA NOVAK, 7.a. OŠ Dolenjske Toplice VODOVODNI SISTEM NA DOLŽU V nedeljo, 29. septembra, je bila na Grebnu pri Dolžu otvoritev vodovodnega sistema. Program so pripravili otroci iz vrtca na Dolžu ter iz OŠ Dolž in pevski zbor iz Podgrada. Na otvoritev so bili povabljeni minister, župan Mestne občine Novo mesto, direktor Komunale, predsednik KS Dolž in predsedniki nekaterih drugih krajevnih skupnosti, župnik in se mnogi drugi. Proti koncu prireditve je župnik blagoslovil stolp, predsednik KS Dolž pa je prerezal trak. Vrata stolpa so bila odprta, tako da so si obiskovalci lahko ogledali stolp od bliže. Ob zaključku slovesnosti je bila pogostitev v gostilni Šega, vsi posebej vabljeni pa so imeli pogostitev v telovadnici OŠ Dolž. TOM KOBE, 3.r. Novinarski krožek OŠ Dolž V ATOMSKIH TOPLICAH Drugi športni dan smo učenci od 4. do 8. r. OŠ Koprivnica preživeli v ponedeljek, 18. novembra, kot plavalci. Po prihodu v kopališče smo se vsi neučakani hitro preoblekli in smuknili v toplo vodo. Težko smo se krotili, da nismo skakali v vodo in se škropili ter plavali v zunanjem delu bazena. Med plavanjem in tunka-njem smo si lakoto tešili z malico. Vsi rdeči in utrujeni smo se oblekli in si sušili lase. Poslovili smo se ob pol enih. Domov smo se vračali prerojeni in Židane volje. ANDREJ LUŽAR, 7.r. OŠ Koprivnica DOBILI LEPO DARILO V začetku novembra nas je obiskala gospa Meta Zupančič. Prinesla nam je mnogo lepin in zanimivih knjig. Med njimi so posebno lepe knjige o živalih in enciklopedije. Naša knjižnica je sedaj precej bogatejša in lahko bomo izbrali knjige za bralno značko. Tekmujemo prav vsi učenci. SANJA STROJIN, 3.r. Podružnica Ajdovec VODI ŠKEDLJEVA NOVO MESTO - Po prvem dne-ču 14. prvenstva Trebnjega v kegljanju med ženskami vodi Dušanka Skedelj s 380 podrtimi keglji, druga je Karlina Tratar (373) in tretja Cveta Veble (366). (N. G.) ŠPORTNI DAN - V meglenem jutru smo se odpravili na športni dan. Čakala nas je dolga in naporna pot. Šli smo proti vzhodni strani, kjer leži vas Dolenje Sušice. Ogledali smo si staro hišo, ki ima okenca, stene pa so lesene. Videli smo tudi potok Sušice. Šli smo skozi Selišče ter si ogledali Zupančičevo hišo. V Bušincu smo pomalicali, učiteljica pa nas je tukaj tudi slikala. Pot smo nadaljevali po gozdu. Ustavili smo se pod kostanjem in ga opazovali. Na Dobravi smo že zagledali prve hiše. Po triurni hoji smo srečno prišli do šole. Športni dan se mi je zdel prijeten, ker je sijalo sonce, ker smo peli in se pogovarjali. Bilo pa je tudi zanimivo, zato si želim še več takih športnih dnevov. (Tomaž Bučar, 3.b, OŠ Dolenjske Toplice) SLABO VREME IN “SONČNI ŽAREK" - Le kadar je zelo slabo vreme, varovanci vrtca “Sončni žarek” iz Velikih Lašč ne gredo na sprehod, ampak gledajo video posnetke raznih pravljic (na fotografiji) ali pase igrajo in zabavajo v vrtcu. Še posebno pohvalno za “Sončni žarek "pa je, da ga je letos posebna komisija, ki je ocenjevala urejenost krajev in objektov po vsej zahodni Dolenjski, soglasno ugotovila, da je prav ta vrtec med vsemi v zahodnji Dolenjski najlepše urejen. (Foto: J. Primc) TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 5. M SLOVENIJA 1 10.15-0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.40 OTROŠKI PROGRAM MOJ OČE ŽIVI V RIU, nizoz. nadalj., 5/5 11.10 TEDENSKI IZBOR PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, italij. dok. serija, 18/26 11.40 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, tv igrica 15.00 TEDENSKI IZBOR MADE IN SLOVENIA 15.50 BITKA ZA REKO, dok. oddaja 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 24/26 1735 DIVJI KONJ, notv. igrana serija, 2/4 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.35 RISANKA 18.50 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 MIKLAVŽEV VEČER 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 6/22 23.40 ELLEN CLEGHORNE, ponov. amer. naniz, 3/15 SLOVENIJA 8 9.00 Euronoews -10.15 Tčdenski izbor: Šolska tv; 12.10 Nogomet; 13.55 Evrogol; 14.55 Naslovnica, amer. film; 16.35 Prevzetnost in pristranost, ponov. angl. nadalj., 6/6 -17.30 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 5/22 - 18.15 V slogi je moč, avstral. naniz., 1/50 - 18.40 Korenine slovenske lipe, 9/24 -19.00 Ellen Cleghorne, amer. naniz., 3/15 -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 9/16 - 20.00 Angel, varuh moj, amer. naniz., 2/13 - 20.45 Tv portret - 22.20 Parada plesa - 23.10 Letni koncert KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 13. dela) -11.05 Opnah show (ponov. 13. dela) -1130 'Alo ’alo (ponov. 12. dela) -12.20 Očka major (ponov. 13. dela) -12.45 Nora hiša (ponov. 13. dela)-13.10 Cooperjeva drušina (ponov. 14. dela) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 13. dela) -14.00 Vbjak naj bo (ponov. 3. dela) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (14. del) -1630 Drzni in lepi (14. del nadalj.) -17.15 Drzni in lepi (15. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (14. del nadalj.) -18.10 CKka major (14. del naniz.) -18.40 Nora hiša (14. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (14. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (15. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (15. del naniz.) - 20.30 Roka pravice (2. del naniz.) - 21.20 Nenavadna doživetja (dok. oddaja) - 22.20 Smith in Jones (6. del naniz.) - 22.55 'Alo 'alo 13. del naniz.) - 23.30 Vitez za volanom (5. del naniz.) -0.25 Dannyjeve zvezde HTV 1 7.40 Tv spored - 735 Poročila ■ 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -1120 Ljubezenske vezi (serija, 75/ 100) - 13.05 Santa Barbara (serija) - 13.55 Izobraževalni program -15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Literarna dediščina -1735 Ubežnik s parnika (dok. oddaja)-18.10 Kolo sreče -18.40 Danes v saboru -19.10 Hrvaška spominska knjiga -1930Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ekran brez okvirja -21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Opazovanja - 2230 Izbor orožja (franc, film) HTV 8 12.25 Tv koledar -1235 Kino za groš (amer. film) - 1435 Glasbena oddaja -15.05 Nuernberški prosces (dok. oddaja) -16.00 Nogomet -17.00 Beatles (serija, 2/4) -17.55 Smogovci (otroška serija) -18.25 Risanka -18.35 Hugo, tv igrica - 19.00 Divje srce (serija, 72/160) -19.25 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dobiček (serija, 6/8) - 21.05 H-8 (hrv. film) - 22.50 Filmska gibanja - 23.25 Seinfeld (hum. serija) PETEK, 6. m SLOVENUA 1 10.45 - 2.30 TELETEKST 11.00 VIDEO STRANI 11.25 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 38/52 11.40 MJE MESTO, kan. naniz. 12.05 NENAVADNI PRIMER SVETEGA MIKLAVŽA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.55 PINCHAS ZUKERMAN V LJUBLJANI, 1. del 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.35 RISANKA 19.00 PODARIM - DOBIM 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 RONDO KVIZ 20.25 PLANET IN 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 FILMSKI MARATON, kronika 23.20 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 7/22 23.50 SO LEIA MINILA, ponov. angl. naniz. 0.20 NAJ ŽIVI LJUBEZEN, hongkon-ški film SLOVENIJA 8 9.00 Euronevvs -11.05 Tčdenski izbor: Poslovna borza; 11.15 Korenine slovenske lipe, 9/24; 11.35 Tv portret; 13.10 Parada plesa; 14.00 Letni koncert; 14.50 Hidden Agenda, angl. film -16.35 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 6/22 - 17.25 So leta minila, angl. naniz., 17/20 - 17.55 Koncert za mlade -18.55 Vbil: smuk (ž) - 20.00 Umor 1. stopnje, amer. nadalj., 7/23 - 20.45 Sarafina, amer. film - 22.20 Videošpon KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 14. dela) -11.05 Oprah show (ponov. 14. dela) -11.50 'Alo 'alo (ponov. 13. dela) -12.20 Očka major (ponov. 14. dela) -12.45 Nora hiša (ponov. 14. dela) -13.10 Coopetjeva druščina (ponov. 15. dela) -1335 Princ z Bel Aira (ponov. 15. dela) -14.00 Vitez za volanom (ponov. 5. dela) -15.00 Karma -16.00 Oprah show (15. del) -1630 Drzni in lepi (15. del nadalj.) -17.15 Drzni in lepi (16. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (15. del nadalj.) -18.10 Očka major (15. del naniz.) -18.40 Nora hiša (15. del. naniz.) -19.05 Družinske zadeve (15. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (16. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (16. del naniz.) - 20.30 Ned in Slacey (3. del naniz.) - 21.00 Surovi udarec (film) - 22.50 Karma -1330 Ulica ljubezni (3. del naniz.) HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 76/100) - 13.05 Santa Barbara (serija) - 13.55 Izobraževalni program -15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Danes v saboru -17.35 Govorimo o zdravju -18.05 Kolo sreče -18.35 Obnova Hrvaške -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.30 V iskanju preteklosti (dok. oddaja) - 22.00 Pol ure za kulturo - 21.45 Pol ure za kulturo - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub d.d. - 23.20 “Cru-sades" (dok. serija, 1/4) - 0.15 Poročila HTV 8 13.15 Tv koledar -13.25 Seinfeld (hum. serija) -1330 Dobiček (serija 6/8) -14.35 Triler -15.35 Po mestu hodi Miklavž (češki film) -17.00 Beatles (serija, 3/6) - 1735 Smogovci (otr. serija) -18.25 Risanka - 1835 Hugo, tv igrica -19.00 Divje srce (serija, 73/160) - 19.25 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Zakon v L A. (serija, 8/22) - 21.20 Žle namere (amer. film) - 2235 Jeleni z divjega zahoda (hum. serija, 7/15) - 23.40 "Foxy Brown" (amer. film) -1.10 Jazz -1.40 Košarka SOBOTA, 7. ML SLOVENIJA 1 8.45 - 2.30 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 9.30 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 9.40 O. J. 9.50 POD KLOBUKOM 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.05 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV 11.20 IRENA GRAFENAUER IN MARIA GRAF 12.05 SVET DINOZAVROV ponov., 12/13 12.30 ANALITIČNA MEHANIKA, 47/52 13.00 POROČILA 14.05 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 4/26 14.55 KINOTEKA: ZUNANJA ZADEVA, amer. film (čb) 17.00 DNENV1K 1 17.10 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudno-znan. serija, 7/10 18.00 4 x 4, ODDAJA O UUDEH IN ŽIVALIH 18.30 OZARE 18.35 HUGO - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 JESENSKA MARJANCA, 2. del 21.15 ZA TV KAMERO 21.35 COUSTENAU PONOVNO ODKRIVA SVET dok. serija, 1/12 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA UMOR, JE NAPISALA amer. naniz., 8/22 2335 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 24/25 0.20 KOZOROGI, amer. film SLOVENIJA S 9.00 Euronevvs -10.00 Tčdenski izbor: Planet In; 11.30 Mostovi; 12.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv; 14.30 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 12/13 -15.25 V računalniški dobi, amer. dok. serija, 1/13 -15.50 Rondo kviz, ponov. -16.10 Izzivalci, franc, naniz., 10/16 -16.35 Podarim - dobim, ponov. - 16.55 Košarka -18.55 Vbil: superveleslalom (ž) - 20.55 Whisller: superveleslalom (m) - 22.00 Alfred Nobel, Šved. film - 0.00 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka -10.30 Glasbena oddaja -11.30 Očka major (ponov. 15. dela) -12.00 Prepovedani planet (film) -13.40 Pot flamingov (34. del nadalj.) -15.00 Cooperjeva družina (ponov. 15. dela) -15.25 Princ iz Bel Aira (ponov. 16. dela)-16.00 Alf (5. del) -16.30 Mupet show -17.00 Mala morska deklica (23. del risane serije); Račje zgodbe (33. del risane serije) -17.55 Disnevvs -18.15 Th čudna znanost (2. del naniz.) -18.40 Kung Fu (4. del naniz.) - 19.35 Življenje v mestu (3. del naniz.) - 20.30 Izgubljena nedolžnost (film) - 22.10 Vročica noči (3. del) - 23.05 Vroči pogovori (3. del naniz.) - 23.35 Plavolasa nebesa (erotični film) HTV 1 8.45 Tv koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Srečni Luke (risana serija, 8/26) - 9.25 Divji konji (amer. film) -11.00 Prizma -12.00 Poročila -12.20 Dok. oddaja -13.15 Ernestova nora liga (amer. film) - 14.55 Briljanten -15.40 Filipovi otroci -16.10 Skupaj v vojni, skupaj v miru (inf.-pol. oddaja) - 16.40 Poročila -16.45 Tčlevizija o televiziji -17.15 Dok. oddaja -18.00 Razgovor s senco -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Vfcčno mlad (amer. film) - 22.00 Opazovanja - 22.35 Nočni program HTV 8 14.30 Tv spored -14.45 S knjigo v glavo -15.30 Zakon v L.A (serija, 8/22) -16.15 Beatles (serija, 4/6) -17.15 Mladi Indiane Jones, II. (serija, 8/15) -18.00 Mediteranski morje -18.30 Dok. film -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport-20.15 Triler - 21.15 Neskončno potovanje (serija, 8/20) - 22.20 Dosjeji X (serija 7/49) - 23.10 Glasbena oddaja NEDEUA, 8. Xn. SLOVENIJA 1 8.15 - 23.05 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 9.40 SKRIVNOST SEDME POTI, ni-zoz. nadalj., 1/13 10.05 KONCERTI ZA MLADE 11.05 PODOBE NARAVE, kan. serija, 2/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 MARIBOR '96 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.35 KARAOKE, razvedrilna oddaja 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.05 DLAN V DLANI 15.20 ZELJNA ŽUPA fran. film 17.00 DNEVNIK 1 17.40 PO DOMAČE 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.15 INTERVJU 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 8 S.lOKekčeve ukana, sloven. film (čb) - 9.25 Tčdenski izbor: Videošpon; 9.55 Trk, tok; 10.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih -11.10 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 7/22 - 12.00 Kinoteka: Zunanja zadeva, amer. film (čb) -15.10 Kuusam: smučarski skoki (120 m) -14.30 Odbojka -15.30 Tenis -16.30 Kuusam: smučarski skoki -17.30 Košarka -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 11/16 - 20.00 Kraljica, špan.nadalj., 1/6 - 20.55 Whistler: superveleslalom (m) - 22.00 V teku časa, nem. film - 0.45 Novice iz sveta razvedrila KANALA 9.00 Kaličopko • 10.00 Risanka -10.30 Glasbena oddaja -11.30 Nora hiša (ponov. 15. dela) -12.00 Vitez za volanom -13.40 Daktari (14. del naniz.) - 15.05 Najstniki proti vesoljcem (3. del serije) -15.30 Super samuraj (3. del serije) -16.00 Alf (6. del) - 16.30 Mupet show -17.00 Severni medved (mlad. film, 2. del) -1730 Mala morska deklica (1. del. rasanke) -18.15 Korak za korakom (3. del naniz.) - 18.40 Miza za pet (3. del naniz.) -19.35 Lovec na krokodile (3. del dok. serije) - 20.30 Kazensko pravo (film) - 22.35 Vitez za volanom (6. del naniz.) - 23.25 Nenavadna doživetja (ponov. 2. dela) PONEDELJEK, 9. XD. SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.55 OTROŠKI PROGRAM MARTIN KR BAN 9.40 ZAGORJE '96 10.10 V TEKU ČASA, ponov. nem. filma 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.55 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.10 ZRCALO TEDNA 14.25 ZA TV KAMERO 14.45 FORUM 15.05 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.30 INTERVJU 16.20 DOBER DAN KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 OČIVIDEC, angl. dok. nadalj., 10/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.40 RISANKA 18.50 LINGO, TV IGRICA 19.20 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 OMIZJE 21.25 ROKA ROCKA 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA UMOR, JE NAPISALA amer. naniz., 9/22 23.40 NORO ZALJUBLJENA amer. naniz., 18/25 SLOVENIJA 8 9.00 Euronews - 12.25 Tčdenski izbor: Izobraževalna oddaja; 12.40 Reka upanja, franc. nadalj., 10/18; 13.40 Jesenska Marjanca; 14.40 Sobotna noč; 16.40 Šport -17.10 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 8/22 - 18.05 Simpsonovi, amer. naniz., 57/92 - 18.30 Sedma steza -19.00 Noro zaljubljena, amer. naniz., 18/25 - 19.30 Izzivalci, franc, naniz., 12/16 - 20.00 Konec velikih počitnic, koprod. serija, 3/6 - 21.00 Osmi dan - 21.30 Oddaja o turizmu - 22.00 Svet poroča - 22.30 Brane Rončel izza odra KANALA 10.15 Risanke -10.45 Rajska obala (ponov. 15. dela) - ll.lOOprah shovr (ponov. 15. dela) -11.55 Korak za korakom (ponov. 3. dela) -12.20 Super samuraj (ponov. 3. dela) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov. 3. dela) -13.10 Miza za pet (ponov. 3. dela) -14.00 Lovec na krokodile (ponov. 3. dela) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show (16. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 16. dela) -17.15 Drzni in lepi (17. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (16. del nadalj.) - 18.10Očka major (16. del naniz.)-18.40 Nora hiša (16. del) -19.05 Družinske zadeve (16. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (16. del. naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (17. del naniz.) - 20.30 Sam svoj mojster (4. del naniz.) - 21.00 Filmska uspešnica: Društvo mrtvih pesnikov -13.10 'Alo 'alo (14. del naniz.) - 23.45 Tihotapci (4. del naniz.) - 0.40 Dannyjeve zvezde TOREK, 10. m SLOVENIJA 1 9.45 - 1.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.35 OTROŠKI PROGRAM ZLATI PRAH 10.45 BILO NAS JE PET češka nadalj., 1/6 11.45 KEKČEVE UKANE, ponov. sloven. filma 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.25 TEDENSKI IZBOR PODOBE NARAVE, kan. serija, 2/13 14.50 OBZORJE DUHA 15.20 KONEC VELIKIH POČITNIC, koprod. serija, 3/6 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj., 2/13 17.35 O. J. 17.45 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE, tv igrica 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 DOSJE 21.15 DRUŽINA, angl. nadalj., 3/4 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA V FROSTOVEM SLOGU, angl. naniz., 1/3 0.25 DAVOV SVET ponov. amer. naniz., 20/25 SLOVENIJA 8 9.00 Euronevvs - 9.55 Tedenski izbor: Osmi dan; 10.25 Boj za obstanek, angl. poljudnoznan. serija, 7/10; 11.15 Krst pri Savici; 13.45 Zoom - 14.55 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija, 19/26 - 15.25 Angel, varuh moj, amer. naniz., 2/13 - 16.15 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 9/22 - 17.05 V slogi je moč, avstral. naniz., 2/50 - 17.30 Prisluhnimo tišini -18.00 Svet dinozavrov, amer. poljudnoznan. serija, 13/13 -18.25 Košarka - 20.00 Na robu, amer. naniz., 1/7 - 20.45 Ob 50-letnici Unicefa - 21.00 (Ne)znani oder 22.50 Ljubiti, pos. predstave SNG - 0.05 Studio City, ponov. KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 16. dela) -11.05 Oprah show (ponov. 16. dela) - 11.50 'Alo 'alo (ponov. 14. dela) -12.20 Očka major (ponov. 16. dela) - 12.45 Nora hiša (ponov. 16. dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 16. dela) - 13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 17. dela) -14.00 Tihotapci (ponov. 4. dela) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah show (17. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 17. dela) -17.15 Drzni in lepi (18. del. nadalj.) -17.45 Rajska obala (17. del nadalj.) -18.10 Očka major (17. del naniz.) -18.40 Nora hiša (17. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (17. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (17. del. naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (18. del. naniz.) - 20.30 Ellen (4. del. naniz.) - 21.00 Življenje v mestu (film) - 23.25 'Alo 'alo (15. del naniz.) -0.00 Bergerac (4. del. naniz) -1.00 Živeti danes SREDA, 11. XD. SLOVENIJAl 8.45 - 0.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.25 TEDENSKI PROGRAM KARAOKE 10.25 OTROKA GOZDNE JAGODE, norv. nadalj., 2/3 10.50 ROKA ROCKA 11.40 COUSTEAU PONOVNO ODKRIVA SVET franc. dok. serija, 1/12 12.30 MARIBOR '96 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.45 DLAN V DLANI 15.00 OMIZJE 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE - TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 FILM TEDNA: LA BAULE LES PINS, franc, film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 10/22 23.30 CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 7/24 SLOVENIJA 8 8.00 Euronevvs - 8.45 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 9.15 Poslovna borza; 9.25 V žarišču; 9.45 (Ne)znani oder; 10.35 Ljubiti, pos. predstave SNG; 11.50 Zeljna župa, fran. film; 13.30 Oddaja o turizmu; 14.00 Svet poroča; 14.30 Umor 1. stopnje, amer. nadalj., 7/24 -15.15 Sova: V Fro-stovem slogu, angl. naniz, 1/3 -16.45 V slogi je moč, avstral. naniz., 3/50 -17.10 Šolska tv -19.05 Caroline v velemestu, amer. naniz, 7/24 -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 13/16 - 20.00 Košarka - 22.15 Aliča, evropski kulturni magazin Novo pri Helidonu Štiri glasbene kasete novincev na zabavni sceni Pri glasbenem založništvu Helidon so poslali na trg kar štiri glasbene kasete, s katerimi so doživeli svoj založniški krst mladi in še ne povsem uveljavljeni glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci. Darko Kegl se kot pevec in avtor predstavlja s kaseto ZVEZDA MOJE SREČE, na kateri so posnete zvečine njegove lastne skladbe. Z izdajo svoje prve kasete upa, da bo prodrl na širšo slovensko zabavnoglasbeno sceno, saj je zdaj znan predvsem v severovzhodnem koncu naše domovine. Kaseta MONIKA je prvi samostojni glasbeni projekt najstniške pevke, ki jo ljubitelji prijetnih melodij poznajo pod imenom Monika. Je nekoliko bolj znana, saj je že uspela s pesmima Danes je moj rojstni dan in Pesmico o sreči. Ljubitelji italijanskega belkanta se bodo razveselili kasete ČE JE LJUBEZEN ISKRENA, na kateri pevec Marjan Zgonc predstavlja to pri nas sicer ne tako pogosto zvrst glasbe, seveda nekoliko prirejeno in modernizirano ter s slovenskimi besedili. Med skladbami ne manjkajo slovite pesmi, kot sta denimo O sole mio in Santa Lucia. Skupina Smrkci še ni stara leto dni, pa že ima svojo kaseto SMRKCI V GOZDU, na kateri so posnete skladbe, ki so si ali st še utirajo poti na slovenske glasbene lestvice, in si počasi pridobivajo vse širši svoj krog poslušalcev. MiM KLIC DOBROTE V RIBNICI IN KOČEVJU KOČEVJE-V okviru vsakoletne akcije slovenske Karitas Klic dobrote, kjer zbirajo denar za revne in najbolj ogrožene, so na ribniško-kočevskem koncu v enem dnevu zbrali 1.099.000 tolarjev. Akcijo je vodila lokalna radijska postaja Uniovox iz Kočevja. Gosta v studiu sta bila kočevski in ribniški župnik Marjan Lampe rt in Maks Ipavec.' KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 17. dela) -11.05 Oprah show (ponov. 17. dela) - 11.50 'Alo 'alo (ponov. 15. dela) -12.20 Očka major (ponov. 17. dela) -12.45 Nora hiša (ponov. 17. dela) -13.10 Cooperjeva druščina j (ponov. 17. dela) -13.35 Princ z Bel Aira i (ponov. 18. dela) -14.00 Bergerac (ponov. 4. dela) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 | Oprah show (18. del) -16.50 Drzni in lepi j (ponov. 18. dela) -17.15 Drzni in lepi (19. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (18. del nadalj.) - 18.10 Očka major (18. del naniz.) -18.40 Nora hiša (18. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (18. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (18. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (19. del naniz.) - 20.30 Osumljeni (4. del naniz.) - 21.20 Klic dolžnosti (3. del naniz.) - 22.10 Smith in Jones (7. del. naniz.) - 22.45 'Alo 'alo (16. del. naniz.) - 23.20 Vojak naj bo (4. del naniz.) - 0.15 j Kaj potrebuje moška duša (dok. oddaja) V METLIKI VESELE ŠTAJERKE - Vesele Štajerke bodo poleg številnih gostov popestrile prednovoletno prireditev Z godbo v novo leto, ki bo 14. decembra ob 20. uri v metliški športni dvorani. Čisti izkupiček bodo metliški godbeniki porabili za nakup glasbil, prireditev pa naj bi postala tradicionalna. Vesele Štajerke so pred kratkim izdale kaseto, nastopile so na festivalu narečnih popevk v Mariboru, pripravljajo pa se tudi na gostovanje po Kanadi. Belokranjcem so dobro znane, saj so nastopale že v različnih krajih na sončni strani Gorjancev, že dvakrat tudi na Vinski vigredi. GROZIJO Z BOJKOTOM TV NAROČNINE LOŠKI POTOK - Pretekli teden je verjetno zaradi obilice snega prišlo na glavnem TV pretvorniku pri Beli Vodi do izpada prvega programa. Ib sicer ne bi bilo posebno hudo, če bi napako v primernem roku odpravili. Ljudje razumejo, da je pretvornik star in dotrajan, vendar so bili Potočani kar nekaj dni brez prvega programa. Danes, 29. novembra, ko to pišemo, so napako v popoldanskih urah odpravili, ljudje pa groze, da ne bodo plačevali naročnine, če se bo to ponavljalo. Skoraj petdnevni izpad se jim zdi le prehud. Televizija ima vsa sredstva, da ljudem pojasni pripetljaj in se jim opraviči. A. K. DESET IMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marku Ilovarju z Muljave. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1. (4) Le Krka ve - ANS. POLJUB 2. (3) Krojač za dame - ANS. ZUPAN 3. (1) Jesen ihti - ANS. BRANETA KLAVŽARJA 4. (9) Jesenska žlahta - ANS. TONIJA VERDERBERJA 5. (2) Nisem svetnik - ANS. FRANCA POTOČARJA 6. (5) Dobrodošli - ANS. RUBIN 7. (6) Dobrota je sirota - ANS. CVET 8. (-) Tetka povejte - ANS. LOJZETA SLAKA 9. (8) Srce ti svoje dam - ANS. SLAPOVI 10. (7) Pazi se, punca ti - ANS. HENČEK Predlog za prihodnji teden: Štefanu za praznik - ANS. SLAVČEK K- KUPON ŠT. 49 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto Servisno prodajni center Novo mesto Kandijska 60 Tel. 068/341-225, 341-226 ŠE JE ČAS ZA NAKUP AVTOMOBILA PO OBRESTNI MERI T + 0% Obrestne mere: T + 0% = R 5 + CLIO T + 5% = TWINGO T + 7% dalje = vsi ostali modeli * Renault MEGANE iz zaloge cenejši do 220.000 SIT * Kupce vozil iz zaloge čaka presenečenje * Popusti za nekatere modele vozil do 16% NA ZALOGI OMEJENA KOLIČINA VOZIL LAGUNA AIDA Z BOGATO OPREMO! Za vas TPV AVTO od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NOVO: MEGANE CLASSIC IN SCENIC DOBAVA TAKOJ RENAULT OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE Šegova ulica 114 8000 NOVO MESTO razpisuje prosti delovni mesti: -1 specialnega pedagoga DP - za vzgojno delo v domu, v popoldanskem času, za nedoločen čas Pogoj: VI. ali VII. stopnja -1 delovnega terapevta - za nedoločen čas Pogoj: VI. stopnja Začetek dela: TAKOJ Poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v zakonskem roku. BARL0G 1 (i I O T~ro/>n/t* re/..-060/45 700 Fax.-068/45 701 Hvunnm ACCENT LANTRA SONATA COUPE 16.500 DEM 24.900 DEM 29.790 DEM 34.900 DEM UGODNI KREDITI STARO ZA NOVO A Industrija in rudniki nekovin KREMEN NOVO MESTO, p.o., Rozmanova 9,8000 Novo mesto podaljšuje javni poziv upravičencem do interne razdelitve in notranjega odkupa delnic podjetja. Javni poziv je bil prvič objavljen v časopisu Dolenjski list in Uradnem listu RS št. 20/96 z dne 12.4.1996. Javni poziv za predložitev lastninskih certifikatov, potrdil in gotovine za vpis delnic interne razdelitve in notranjega odkupa se podaljša do 30.12.1996. Vse dodatne informacije dobite na sedežu podjetja po tel. 068 322-315. 'JTJEJATSi Tovarna Elektronskih Naprav in Spajkalnikov, d.o.o. vabi k sodelovanju dinamičnega in komunikativnega sodelavca za organiziranje in vodenje proizvodnje Od kandidata pričakujemo: - V. ali VI. stopnjo izobrazbe tehnične smeri - najmanj dve leti delovnih izkušenj - zaželjeno znanje programa AUTO CAD Prednost imajo kandidati s praktičnimi izkušnjami pri preoblikovanju kovin (pločevin) in z uporabo orodjarskih strojev. Delovno razmerje bomo sklenili za poln delovni čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov podjetja: TENS, d.o.o, Podbevškova 4, 8000 Novo mesto. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto 068/24-791 IZKORISTITE PRILOŽNOST! ALTO ALTO1.0 ='>fl:60O = 12.990 DEM SVVIFT 1,3 GLS = 1#^90 = 14.990 DEM BALENO karavan x ' = 26.790 DEM ■■1 UGODNI KREDITI H REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO Trdinova 10 OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO SVETOVALEC II v oddelku pravne službe — socialna varnost brezposelnih za določen delovni čas 6 mesecev z možnostjo razporeditve za nedoločen delovni čas. Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe prave ali upravne smeri — najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj — znanje iz osnov računalništva Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju poaojev pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Novo mesto, Trdinova 10. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. ' * *■ * __________________ : ^eMo°očeO'\e ^°°oče '* : d o || (jebeline 4 cm, trdi 425 debeline S cm, mehki 222*«»* debeline t cm, mehki 266 «2 Gt H debeline 10 en, mehki 444 »v* CMB&to ________ 4»: Is &___ Prodajni center KOVINOTEHNA v In ter market centru Brežice Tovarniška c. 10, tel.: (0608) 62 857 [KOVINOTEHNA H PEUGEOT avtohiša DANA Pooblaščeni prodajalec vozil PEUGEOT, Adamičeva 12, Novo mesto, tel.: 068 341 400,24 838 obvešča, da je odprt pooblaščeni SERVIS in prodaja REZERVNIH DELOV v Prečni pri Novem mestu. avtoservis VELKAVRH klcpiusfto, ličarstvo ______tel.fax: 0()H 321 06T_ IZŠLA JE DECEMBRSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO Na 120 barvnih straneh vabi več kot 40 člankov in 250 fotografij. Tokrat so v središču pozornosti: — Špela Pretnar od A do Ž — jeseniški hokejisti — celjski rokometaši — umetnostna drsalka Mojca Kopač — plesni par Venturini—Škufca — odhajajoča tenisačica Gabriela Sabatini — velikani športa: Pele — sodobna moška moda — usnje kot modni trend — italijanski kreator Gianfranco Ferre — Elanova modna oblikovalka Ksenija Zrim Ahac — prestižni Ferrariji — novi Jaguar XK8 — Peugeot 406 kot karavan in kupe Pohitite k svojemu prodajalcu časopisov, kjer vas že čaka nova številka revije E—ŠPORT, MODA, AVTO! Republiški zavod za zaposlovanje v skladu z 52. in 53. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. I. RS, št. 5/91) objavlja programe javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1997 JAVNI RAZPIS za programe javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1997 Pogoji razpisa 1. Na razpisu lahko sodelujejo kot naročniki javnih del občine, zveze, društva, ustanove, javni zavodi oz. druge neprofitne organizacije ali državne institucije. 2. Pri organiziranju in izvajanju javnih del sodelujejo naročniki javnih del, izvajalci in Republiški zavod za zaposlovanje. 3. Razpis programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1997 je odprt do porabe sredstev, namenjenih javnim delom v proračunu Republike Slovenije za leto 1997. 4. Prednost pri izbiri bodo imeli programi, ki bodo pomenili prispevek k lokalnim razvojnim iniciativam in dosedanji uspešni programi. Navodila za sodelovanje na razpisu 1. Prijave na razpis se pošiljajo pristojni Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje do vsakega 15. v mesecu. 2. Prijava mora vsebovati: • naziv programa javnega dela; • predstavitev programa javnega dela; • navedbo izvajalca javnega dela; • potrebno število brezposelnih, vključenih v javna dela, zahtevano stopnjo izobrazbe in značilne poklice, posebna znanja in druge zahteve za vključitev v javno delo; • oceno možnosti trajnega zaposlovanja; • čas trajanja javnega dela; • predviden program usposabljanja; • predviden začetek javnega dela; • potrebna sredstva in vire financiranja; • potrditev programa in virov financiranja. 3. Odobravanje programov javnih del Odbor za izbor javnih del sprejema program javnih del, upoštevaje: • mnenje Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje o primernosti programa javnih del oziroma ciljev, zaradi katerih se izvajajo programi javnih del; • javni interes, ki ga izrazi naročnik javnega dela; • zagotovljene vire financiranja; • sredstva, namenjena javnim delom v proračunu Republike Slovenije za 1.1997; • kvaliteto programa dopolnilnega usposabljanja udeležencev. Odbor za izbor javnih del obravnava prispele prijave enkrat mesečno. 4. Obveznosti partnerja pri izvajanju javnih del Republiški zavod za zaposlovanje zagotavlja: • izbor brezposelnih oseb za izvajanje javnega dela; • denarno pomoč v višini do 80% neto zajamčenega osebnega dohodka mesečno od dneva vključitve v javno delo oz. od dneva, ko se izteče pravica do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, ki jo je brezposelna oseba že pridobila; • kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; • kritje prispevka za zdravstveno zavarovanje; • kritje stroškov zdravniškega pregleda; • kritje stroškov dopolnilnega usposabljanja udeležencev s kriteriji priprave delavcev na zaposlitev; • kritje stroškov prehrane in prevoza na delo; • dodatno usposabljanje izvajalcev javnih del. Naročnik javnih del zagotavlja: • stimulativni del nagrade v višini razlike do 70% plače za enaka dela oz. podobna dela v skladu s splošno kolektivno pogodbo; • sredstva za izvedbo programa; • pridobitev potrebnih soglasij za pričetek javnih del; • izbiro strokovnega izvajalca javnih del. Izvajalec javnih del zagotavlja: • uvajanje udeležencev v delo; • organiziranje del s polnim delovnim časom; • mentorstvo in strokovni nadzor; • dopolnilno usposabljanje v skladu s prijavljenim programom; • varnost pri delu in zaščitna sredstva; • zavarovanje za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni; • nezgodno zavarovanje. Dodatne informacije in pojasnila dajejo: Centralna služba Republiškega zavoda za zaposlovanje, Ljubljana, Glinška ulica 12, oziroma pristojne Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Sevnica in Velenje. INOVOII *rnbra svanefc ^SUW__• ' Tone Jakše DOLENJSKI^m OSEMDESETA LETA Naročilnica za DOLENJSKE OBRAZE Naročam__________izvod(ov) knjige DOLENJSKI OBRAZI avtoija Toneta Jakšeta, in sicer po prednaročniški ceni 4.000 tolarjev + stroški za poštno povzetje. Ime in priimek: Naslov (ulica, hišna številka, kraj, pošta): *- Naročilnico pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto UPORABNIKOM SLUŠNIH PRIPOMOČKOV Vsako zadnjo sredo v mesecu po 13. uri smo pričeli v Avdiološki ambulanti ORL oddelka Bolnišnice Novo mesto s kontrolnimi pregledi slušnih aparatov, aparatov za govor, FM sistemov ter individualnih priborov, tudi z možnostjo takojšnjih manjših ureditev in ugotavljanjem ustreznosti delovanja vašega pripomočka. Avdiološka ambulanta Podjetje v tuji lasti zaposli za nedoločen čas POSLOVNO SEKRETARKO (SEKRETARJA) Od kandidata pričakujemo: • samostojno vodenje administracije manjšega podjetja (uvoz, prodaja, materialno poslovanje, računovodstvo itd.) • znanje nemščine ali angleščine • 5 let delovnih izkušenj. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Žužemberku. Ostale informacije po telefonu: 068/87-314 (v petek od 8. do 12. ure). j^OsafetFii Pooblaičtn i«tlopnili i« svetovanja, montažo in ••rvi* mobitel. ŠMARJE 13, 61310 ŠENTJERNEJ Ml.: 066/61-118, »u: 068/11-119 P.E. Novo maslo Ljubljanska 27 - BTC tol.: 068/323-000 Nudimo kratkoročna posojila. Realizacija takoj. Tel.: 068/324-021, 0609/621-177, 0609/614-354. Žirija za podelitev Župančičevih priznanj na podlagi 5. člena Odloka o Župančičevih priznanjih (Ur. I. RS, št. 8/95) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev Zupančičevih priznanj za leto 1996 Župančičeva priznanja se podeljujejo fizičnim in pravnim osebam, ki so s svojim aktivnim, kvalitetnim, ustvarjalnim, organizacijskim ter ljubiteljskim delom na področju kulturnih dejavnosti dosegle pomembne uspehe in dosežke trajnejše vrednosti tako v občini Črnomelj kot izven njenih meja. Župančičeva priznanja se podeljujejo kot listine - diplome za pomembne enkratne dosežke in uspehe na področju kulturnega udejstvovanja in kot plakete za dolgoletno življenjsko uspešno in predano delovanje na področju kulturnih dejavnosti. Kandidate za priznanja lahko predlagajo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oblike združevanja. Pisni predlogi naj vsebujejo naziv predlagatelja, ime, priimek in naslov predlaganega kandidata ter opis njegovega uspešnega delovanja. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Črnomelj-■ Žiriji za podeljevanje Župančičevih priznaj, Trg svobode 3,8340 Črnomelj, v 14 dneh po objavi razpisa. Občina Črnomelj - Žirija za podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja objavlja na podlagi 7. člena Odloka o pohvalah in grajah pri urejanju in varovanju okolja (Ur. I. RS, št. 8/ 95) RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja v Občini Črnomelj za leto 1996 Pri podelitvi pohval “BREZA” in graj “KOPINA” pri urejanju in varovanju okolja bomo spoštovali naslednje cilje: - dejanja, ki so doprinesla k uspehom pri varstvu okolja in ki zaslužijo javno pohvalo; - opustitve pri urejanju in varovanju okolja, ki zaslužijo javno grajo. Predloge z obrazložitvijo lahko pošljejo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oblike združevanja. Pisni predlogi na) vsebujejo: predlagatelja, ime in priimek predlaganega kandidata oz. naslov institucije, iz katerega področja dejavnosti se predlaga uspešno konkretno delovanje in dosežke kandidatov oz. neuspešno konkretno delovanje ali opustitve pri urejanju in varovanju okolja. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Črnomelj - Žiriji za podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, v 14 dneh po objavi razpisa. Žirija za podeljevanje plaket Občine Črnomelj na podlagi 7. člena Odloka o plaketah Občine Črnomelj (Ur. I. RS, št. 8/95) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev plaket Občine Črnomelj za leto 1996 Plaketa Občine Črnomelj se podeljuje fizičnim in pravnim osebam za dolgoletno izredno uspešno delo, ki je prispevalo k napredku, ugledu in uspehu občine na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva in socialnega varstva, obrambe in zaščite ter drugih zadev javnega pomena za občino Črnomelj. Kandidate za plakete lahko predlagajo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oblike združevanja. Pisni predlogi morajo vsebovati naziv predlagatelja, ime, priimek in naslov predlaganega kandidata ter opis njegovega uspešnega delovanja. Predloge z zahtevanimi podatki je potrebno poslati Žiriji za pode-Ijevnaje plaket Občine Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, v 14 dneh po objavi razpisa. * ********** Raziščite svojo usodo. Linija lepše prihodnosti. Danijela in David spet z vami. 090-41-25 *********** RADIO M AX 88,90 Mhz TREBNJE Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj: Pošla: ............................................. Naročniška številka: ...................... Podpis: Datum:.............................. Dragi mami, babici in prababici Albini Boltez iz Gabrja pod Gorjanci želimo vse najboljše za 70. rojstni dan. Hčerka Marija s sinovoma Jožkom in Francijem ter snaha Melita in najmlajša vnukinja Alja. PIONIR MKO, d.d., v stečaju Kočevarjeva ulica 1 8000 NOVO MESTO po sklepu St. 14/96 z dne 2. 12. 1996 Okrožnega sodišča Novo mesto objavlja za dne 11. 12. 1996 ob 10. uri JAVNO DRAŽBO za prodajo dela premoženja stečajnega dolžnika. Javna dražba bo v prostorih stečajnega dolžnika PIONIR MKO, d.d., Novo mesto, Kočevarjeva ulica 1. Naprodaj je naslednje premoženje: Zap. Invent. Znamka in št. št. tip vozila 01 P-6-2738 RENAULT R5 EXPRESS kamionet-furg. letnik 1987 02 P-6-2819 RENAULT R5 EXPRESS kamionet-furg. letnik 1988 03 P-6-2617 RENAULT R4GTL 1.108 cm letnik 1987 04 P-6-2711 ZASTAVA 35.8 NPK Al kason, dvojna k. letnik 1988 05 P-6-2712 ZASTAVA 38.8 NPK Al kason, dvojna k. letnik 1988 06 P-6-2891 CIT0REN C25D, kombi 9 sedežev letnik 1989 07 P-6-2890 RENAULT TRAFICT 1200 D, kombi, 9 sed. letnik 1989 08 P-6-2244 RENAULT TRAFICT 1000D, furgon letnik 1985 09 P-6-4063 UNIŠ GOLF CL 5 sedežev, benc. pog. letnik 1991 Reg. št. Registrirano Izklicna do: cena (SIT) NMP5-605 29.5.1997 325.000,00 NMC1-816 7.11.1996 170.000,00 NM D7-696 5.10.1997 180.000,00 NMC1-819 20.9.1996 410.000,00 NMC1-818 neregistr. 200.000,00 NMP5-604 12.12.1996 700.000,00 NMC1-817 8.12.1996 670.000,00 NM74-15J 14.12.1996 210.000,00 NM P7-403 14.12.1996 780.000,00 LEPI V NOVO LETO! V prednovoletnem času ste vabljeni v LEPOTNI ATEUE »OLYMP« BARBARE PA VLIN, kjer vam nudijo kvalitetne frizerske storitve z naravno kozmetiko Harologi in Schwarzkopf dekorativno ličenje obraza in varno sončenje v solariju Sunlighl. Rezervacije na tel.: 324-510. S tem izrezom iz časopisa en obisk solarija brezplačen. ZAHVALA Oj, kje ste mati zlata, tako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz. (J. Stritar) V 87. letu starosti je tiho odšla k večnemu počitku naša ljuba mama, tašča, babica, prababica in teta DRAGICA PETRUŠA iz Železnikov pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste nam v težkem času pomagali, stali ob strani, nam izrazili sožalje ter pokojnici darovali toliko sveč, darovali za sv. maše in humanitarne namene. Hvala moškemu komornemu zboru iz Metlike za zapete žalostinke, sodelovanje pri sv. maši in odprtem grobu, duhovnikoma g. p. Darku Žnidaršiču iz Novega mesta župnije Sv. Lenart, kije vodil obred in sv. mašo ter za ganljive besede slovesa, enako g. župniku Albinu Žnidariču iz Metlike za sodelovanje in molitve na domu. Zahvala vsem članom mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Novo mesto, ki ste se poslovili na domu od naše ljube mame. Iskrena hvala vsem, ki ste imeli namen priti na pogreb, pa vam je preprečilo slabo vreme. Žalujoči: vsi njeni Pogoji javne dražbe: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki bodo vplačale varščino v znesku 10% od izklicne cene po točkah prodaje, kar dokažejo s potrjenim virmanskim nalogom, položnico ali blagajniškim prejemkom o vplačani varščini. Varščino je treba plačati na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52100-690-68419. Izklicna cena se bo povečevala najmanj za 5% od izklicne cene. Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v treh dneh po končani javni dražbi. Kupec mora skleniti pogodbo o nakupu in plačati kupnino v 8 dneh po javni dražbi; če od podpisa pogodbe odstopi, varščino zadržimo. Davek in vse druge stroške plača kupec. Kupec pridobi lastninsko in razpolagalno pravico po plačilu celotne kupnine, davkov in drugih stroškov. 7. Dražitelji si lahko avtomobile ogledajo v poslovnih prostorih stečajnega dolžnika po objavi javne dražbe in na dan javne dražbe od 8. ure dalje. 8. Prodaja bo potekala po priniepu »videno — kupljeno«, zato kupci ne bodo mogli uveljavljati poznejših reklamacij; odpovedujejo pa se tudi kakršnimkoli odškodninskim zahtevkom. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonu 068 322-271 in 323-639 pri stečajnem upravitelju g. Janezu Pezdircu ali g. Milanu Merlinu. SNEGOLOVI ZA VAŠO STREHO Izdelujemo in montiramo vse vrste snegolovov. Cena ugodna. Tel. 068/79-509. Mobitel: 0609/616-119 VEDEŽEVANJE 090 44 09 HARRAN 156 sit min ZASTAVLJALNICA MONETA Muzejska 3 Novo mesto Tel.: 068/321-751 Vam nudi kratkoročna posojila pod ugodnimi pogoji! Mestna občina Novo mesto namesto objave osmrtnice ob smrti Vilme Bebler-Pirkovič, nekdanje podpredsednice Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, podarja denar za izgradnjo novomeške porodnišnice. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila sestrična MARIJA DRENIK iz Malenške vasi 5 pri Mirni Peči Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem in g. župniku za lep obred. Vsi njeni ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, le tiho, mirno si zaspala... Ob boleči izgubi naše drage mame KRISTINE VINTAR rojene Revinšek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sevtudi gospodu župniku iz Boštanja ter gospodu kaplanu iz Škocjana za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Hvala g. Margole-tu za lep govor in Gasilskemu društvu Telče za pomoč. Otroci z družinami ZAHVALA Po dolgotrajnem trpljenju nas je v 73. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in ded ANTON VOVKO iz Mačkovca Zahvaljujemo se vsem, ki so v dolgih dvanajstih letih trpljenja pomagali in tolažili pokojnika in njegovo družino. Se posebno se zahvaljujemo župnikom župnije Otočec, patronažni sestri Nevenki, zdravniku dr. Gradišarju, sosedom, še posebno Viktorju Mikliču, ki so v vseh dvanajstih letih našli čas za pokojnika in mu blažili trpljenje. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev, cvetja in sveč, kakor tudi vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in nam na kakršen koli način izrekli sožalje. Žalujoči: žena Frančiška, brat Jože in sestra Rezka z družinama, hči Marija z družino, sinova Jože in Toni z družino VEDEŽEVANJE, odstranjevanje črne magije urokov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih težavah. S 061/753-461 (DOLENJSKI LISTI bN ti rv \ ur ^ t«* 1 S \rY/ *C£V 12 att8a«fe8riiwrinwr«iiii> RADIO »g 1059 107.3 V || y \l 107.5 91.2 OGNJIŠČE Jiiiimimihiiii minili iifMMPMBiBfl rhmmm h tsmiHBSftasSI tal. 152-11-26 fax. 152-13-62 i (068) 324-377 ■* ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA VIDMAR iz Zbur 13 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 64. letu starosti me je zapustila draga žena, sestra in botra MARIJA BUKOVEC N/ roj. Šušteršič iz Vel. Podljubna 20 Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Stane in ostalo sorodstvo ZAHVALA Srce je dogorelo, ugasnil mamin je pogled. Le upanje bo grelo, da odšla je k stvarniku živet. V 81. letu seje poslovila od nas MARIJA KORAČIN Juretova mama iz Vel. Orehka Vsem, ki ste ji lajšali bolečine v bolezni, vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste prispevali, da je bilo poslednje slovo manj boleče, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni ZAHVALA V 23. letu starosti nas je nenadoma in tragično zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, vnuk, stric in svak PETER HORVAT iz Straže, Pod Srobotnikom 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom Lavričevim, sosedom in prijateljem Irtovim in Kikičevim, g. Leopoldu Oklešnu, sošolcem in prijateljem ter vzgojiteljicam vrtca Vavta vas. Žalujoči: žena Martina s hčerkico Nastjo, oči in mami, sestra Nataša z družino ter ostalo sorodstvo COMPUTRONIC RAČUNALNIŠKA OPREMA Prečna 8 ( bivša osnovna šola ) Tel: 324 231 Fax:324 478 EMAH: computronic@eunet.si Si I Kot največji dolenjski ponudnik računalniške opreme vam nudimo poleg izjemno ugodnih cen tudi posebne ugodnosti: ob nakupu modema brezplačnih 10 ur uporabe Interneta, pri nakupu tiskalnika DJ 690 prejmete brezplačno tehnični kalkulator HP 20S. Toda to še ni vse! Pričakujemo Vas I Z gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico. a 061/713-494 JAN-SON, d.o.o. VEDEŽEVANJE 090 41-02 Merkant - com d.o.o. 1 min 156 SIT ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice MATILDE NOVAK iz Cegelnice 50 se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Cegelnice za pozornost in prijateljsko pomoč v življenju ter za podarjeno cvetje ob času njenega odhoda. Zahvala tudi pevcem za lepo zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem ostalim, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Jože in Lojze ter hčerke Tilka, Mari in Anica z družinami ZAHVALA Ob bolečini in praznini, ki jo čutimo ob izgubi našega dragega očeta, brata, dedka, pradedka in strica JANEZA UDOVIČA ki nas je zapustil v 82. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, nam izrazili pisno in ustno sožalje. Prisrčna zahvala pevcem, mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev in ge. Sonji Pirc za lepe poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti je umrla naša draga mama, babica in prababica DRAGICA MUKAVEC iz Špeharjev 9 Iskrena hvala sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Vinica in Črnomelj, prav tako pevkam za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred in besede slovesa. Živela bo v naših srcih. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta ______________ dr. ADOLFA ŽUNIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,sodelavcem, sosedom in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče ter prispevke za drage medicinske instrumente za kirurgijo. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Novo mesto ter govornikoma dr. Starcu in dr. Moreli za počastitev pokojnikovega spomina in ganljive poslovilne besede, enako kolegom kirurgom za tolažilne besede in častno stražo ob uri slovesa. Zahvaljujemo se JP Komunala, GD Šmihel, Majinim sošolcem ter številnim lovcem iz Bele krajine in Dolenjske, posebno lovcem njegove LD Semič-Smuk za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala pevcem iz Šmihela in pevskemu zboru lovskih družin iz Bele krajine za občuteno zapete pesmi ter vsem, ki ste pokojnega spoštovali in ga tako številno pospremili na zadnji poti v njegov prerani grob. Za njim žalujemo: žena Marjeta, hčerki Helena in Maja V Novem mestu, 3.12.1996 m TiOEN WAS ZANIMA Četrtek, 5. decembra - Savo Petek, 6. decembra - Miklavž Sobota, 7. decembra - Ambrož Nedelja, 8. decembra - Marija Ponedeljek, 9. decembra - Valerija Torek, 10. decembra - Smiljan Sreda, 11. decembra - Danijel LUNINE MENE 10. decembra ob 17.56 - mlaj BREŽICE: 5. in 9.12. (ob 20. uri) ter od 6. do 8.12. (ob 17.30 in 20.15) drama Čas za ubijanje. 11.12. (ob 20. uri) kriminalni film Nebeški ujetniki. ČRNOMELJ: 6.12. (ob 20. uri), 7.12. (ob 10. uri) in 8.12. (ob 18. uri in 20.15) ameriški znan.-farft. spek- takel Dan neodvisnosti. KOSTANJEVICA: 7.12. (ob 19. uri) humoristična melodrama Ne imejte me za norca. 8.12. (ob 19. uri) ameriška komedija Štirje možje, ena žena. METLIKA: 6. in 8.12. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Zoe do groba. 7.12. (ob 18. uri in 20.15) ter 8.12. (ob 10. uri) ameriško znan.-fant. spektakel Dan neodvisnosti. NOVO MESTO: Od 5. do 11.12: (ob 18. uri in 20.15) akcijski film Verižna reakcija. Od 6. do 8.12. (ob 16. uri) komedija Trčeni profesor. SEMIČ: 8.12. (ob 20. uri) in 8.12. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Hudičevka. ŠENTJERNEJ: 6.12. (ob 18. uri) humoristina melodrama Ne imejte me za norca. 6.12. (ob 20. uri) ameriška komedija Štirje možje, ena žena. • ČAS ZA UBIJANJE, drama (A Time to Kili, 1996, ZDA, 120 mminut, režija: Joel Schumacher) Vprašanje se glasi: ali je črnec, ki ubije dva belca, posiljevalca njegove desetletne hčerke, kriv ali nedolžen? Zadeva je zapletena toliko bolj, ker se odvija na rasistično zelo razpoloženem ameriškem jugu v zvezni državi Mis-sissippi. Južnjaški sodni sistem, še kako zaščitniško razpoložen do vedno bolj brezpravnih belcev, ki da jih ogroža tudi do “obarvanih "pretirano prijazna vlada, seveda vidi le enodimenzionalno: morilec je storil hladnokrven naklepni dvojni umor in pika. Okej, porečete, to bo čisti lepa, klasična, že dodobra uležana sodniška intriga o mukotrpni poti oralne pravice nad golim in formalnim zakonom. Nič takega! Potem ko besni ata Samuel L. Jackson vzame zakon in “šmaj-ser” v svoje roke, potrebuje odvetnika. Vskoči lokalni junak, pravniški “gušter" z modrimi očmi, prototip bele rase, Matthevv Mc-Conaughney, bolj maneken kot pa poznavalec domačih sodišč. Če ne bi bil tak egocentričen po-zer, čudežno lahkomiselno zazrt v ameriški sen o družini srednjem razredu, karieri, in kar je najhuje, v pravosodje, bi vedel, da nima “pet pik". Še v Sloveniji bi se v takem primeru ustrašili Ku Klux Klana. Toda kot pravi ljudska modrost, neumen kmet ima debel krompir. Torej, tip se gre branitelja, toda brez načrta, ki mu ga vseskozi pod nos moli jenkijev-ska študentka prava, specializirana za rasne primere, pametna Sandra Bullock. On zmore sam, pa čeprav ne ve, kjer prijeti. Če bi si kdaj pogledal vsaj kakšno sodno nadaljevanko, bi vedel najmanj to, da bi mediji šikaniranja mož v belih rjuhah - med drugim mu skušajo zminirati družino, uspe pa jim le zažgati njegovo hišo - lahko še kako obrnili v njegov plus. Pa je tiho kot miška. In ko je vse že dodobra izgubljeno, saj izolirana porota ne čuti prav nobene potrebe po dreganju v vzrok za dvojni umor, jih fant z naslovnice pripravi do solz in pravičniške katarze s stavkom “Predstavljajte si, da bi bila deklica belka!" In tako potem tudi sodijo. Gre seveda za enega zadnjih filmov po scenariju pisca bestsel-lerjev Johna Grishama, torej za tipično grishamiado, toda tokrat slabšo že od sicer povprečnih, ta pa je povrhu še doslej najmanj bankabilna. Kmalu pride menda še hujša, The Chamber (Sodniška zbornica, pr. p.). TOMAŽ BRATOŽ OSMRTNICA V 59. letu se je za vedno poslovil naš dolgoletni sodelavec JANKO SAJE iz Novega mesta Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili v torek, 3. decembra, na pokopališču v Ločni. Kolektiv Dolenjskega lista /1 DOLENJSKI USI IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Priloge), Lidya Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih Cerut posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.iS0 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe l cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.tL, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: ljudska pravica, Ljubljana. TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI bela tehnika ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, 3101, inavtomatik, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. S (068)23-814. 12456 kmetijski stroji MOLZNI STROJ Vitrcx Virovitica prodam. ® (068)76-282. 12375 TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. ® (068)42-360. 12378 TRAKTORSKI VILIČAR, živinsko prikolico, novo, in malo rabljene strešnike Vesna, 1800 kom, prodam ® (0608)41-469. 12389 PUHALNIK TAJFUN in 300 litrski boljer Sitam ugodno prodam. ® (068) 30-160. 12390 NAKLADALKO SIP. 17 m3, zamenjam za 19 m3 in prodam žago za obrezovanje ostrešja. ® (0608)82-597. 12416 NAKLADALKO Sip in več krav za zakol prodam. Jože Brulc, Vrhovo 10. Mirna Peč. 12417 VERIGE za zetor 25 ali ursus 35 prodam. ® (068)81-226. 12421 PLANIRNO DESKO, vrtljivo, 360 stopinj, in mešana drva prodam. S (068)27-842. 12423 CISTERNO CREINA, 2200 I, in traktor Ursus C 360. pogon na vsa 4 kolesa, prodam. ® (068)84-341. 12448 TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUt;, 14 col. in dva gumi voza. 15 in 16 col, prodam. ® (068)23-303. 12449 ŠROTAR Lifarn. kombiniran, tudi za robkanje. prodam. S (068)52-952. 12462 KOSILNICO FIGARO ter bočno kosilnico Univerzal GS/20 A prodam. ® (068)83-571. 12468 SROTAR za koruzo prodam. ® (068)81-466. 12486 TRAKTOR 1MT 549 in dve gumi 750/16 za TV prodam ® (068)49-440. 12498 KULTIVATOR, ježevke za TV 420 kupim, prodam pa pralni stroj Gorenje, izpraven, za 6000 SIT. ® (068)40-247. 12521 TRAKTOR IMT 542, 750 ur. samo-nakladalko Sip, 17 m3. in belo ter rdeče vino prodam ali menjam za koruzo. ® (068)40-170. 12544 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Mengele prodam ali menjam. V račun vzamem kravo, konja ali žganje. ® (068)42-527. 12563 TRAKTOR Dcut/ Torpedo 48 prodam. ® (068)76-163. 12567 kupim KUPIM SENO in prodam ascono. « (068)342-506. 12437 STAR LES (hrast), deske 5 do 8 cm (od kašč, podov, kozolcev, večjih sodov), kupim. ® (041)662-669. 12447 DO 10 DNI starega bikca sivca ali simentalca kupim. ® (068)89-034. 12452 BOROV LES na rastilu in vse vrste iglavcev kupim ® (068)52-508. 12489 KVALITETNO balirano seno kupim. ® (068)50-103. 12523 motorna vozila CITROEN AX caban, letnik 12/9.1, prodam. ® (068)22-046. 12170 R 5 D, 1600. letnik 1991, lepo ohranjen, dodatno opremljen, prodam za 6500 DEM. ® (068)89-248. 12184 'L 128. prevoženih 60.000 km, karant-bolirano, vozno, ter pajka na dve vreteni prodam. ® (068)79-816. 12187 GOLF JL, letnik 1979. registriran do 11.1.1997, prodam. ® (068)65-425. HYUNDAI PONY LS 1.1 limuzina. letnik 1990, registriran do 11/97, 81.000 km. kovinsko siv, prvi lastnik, prodam. ® (0608)12-181, zvečer. 12401 HROŠČ, 1101 S, letnik 1974. atraktiven. 20.000 po generalni, prodam za 1700 DEM. ® (068)51-821. 12404 OPEL KADETT 1.4 i. model solza, letnik 1990, s pomično streho, prodam. * (068)27-713. 12409 ČLIO 1.4 RT. letnik 1996, prodam. * (068)142-514. 12410 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 4/97, prodam. * (068)44-690. 12411 GOLF D, letnik 1990. registriran do 10/97, ugodno prodam. * (068)51-461. 12413 GOLF JX D. bel. letnik 1986, registriran do 8/97, prodam. * (068)65-725. 12415 JUGO 45, letnik 1991, rdeč, registriran do 9/97, 60.000 km, prodam. * (068)371-250, po 17. uri. 12419 ŠKODO FORMAN, letnik 1994, prodam. *(068)26-839. 12422 PASSAT 1.8 CL, letnik 1991,zvc!iko dodatne operne, zelo ugodno prodam. Tisov, * (0609)612-443 ali (068)89-320. 125 PZ, letnik 1979. registriran do 8.11.1997, in kostanjevo kolje prodam. * (068)26-889. 12427 NERABLJENO TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in R 5 GT turbo, letnik 1986, registriran do 10/97. potreben manjšega ličarskega popravila, prodam za 5800 DEM. * (068)83-522. 12428 JUGO 45, letnik 1990, prodam. ® (068)44-090. 12429 PEUGEOT 305 D karavan in rezervne dele za jccp Wilus prodam. ® (068)87-016. 12435 OPEL ASTRO 17TD, letnik 1995, prvi lastnik. Gl oprema, prodam. ® (068)23-328, popoldan. 12418 PASSAT 1.6 TD intcrcooler, letnik 1990, rgistriran do 10/97, 106.000 km. kovinske barve, veliko dodatne opreme, prodam za 14.500 DEM ali menjam. ® (068) 47-397. 12465 DOLENJSKA BANKA Priložnost meseca! Tolarski depozit z valutno klavzulo Znesek Rok vezave Obrestna mera Način obratovanja od 10.0011 do 100.000 SIT od 31 do 90 dni 4,30 7, fiksno od 100.001 do 1.000.000 SIT od 31 do 90 dni 4,70 'l fiksno mi d 1.000.001 SIT od 31 do 90 dni 5,10 7. fiksno od 10.000 do 100.000 SIT 181 dni 5,20 % spremenljivo od 100.001 do 1.000.000 SIT 181 dni 5,70 7, spremenljivo iind 1.000.001 SIT 181 dni 6,00 7 spremenljivo od 10.000 do 100.000 SIT iind 365 dni 7,00 7. spremenljivo od 100.001 do 1.000.000 SIT mul 365 dni 7,12 7, spremenljivo iind 1.000.001 SIT nnd 365 dni 7,25 7 spremenljivo Gotovinska posojila z valutno klavzulo do 24 mesecev 11,50 7, od 25 do 36 mesecev 12,00 % od 57 do 48 mesecev 12,50 7 od 49 do 60 mesecev 13,00 % JUGO 55 GVL Koral, registriran do 8/97, moder, dobro ohranjen, prodam za 2750 DF.M. ® (068)83-637. 12466 SAMARO 1500. letnik 3/93. belo, ga-ražirano. radio, vlečna kljuka, prodam. « (068)322-354, po 16. uri. 12471 JUGO KORAL 55. letnik 1989. registriran do 3/97. prva barva. rdeč. prvi lastnik, odlično ohranjen, kot nov, prodam. « (068)42-395. 12475 GOLF JX D, letnik 1987. registriran do 3/97, prodam ali menjam za cenejše vozilo. « (068)52-585. 12484 JUGO KORAL 55. letnik 1989. registriran do 3/97, temno moder, lita platišča. prodam. « (068)22-864. 12487 Z 101. letnik 1987. ugodno prodam. ® (068)83-439. 12492 OPEL CORSO 1.5 D swing. letnik 8/93, 38.000 km, prodam. ® (068)22-467. 12493 Z 101 1.1 GX. letnik 1988, registriran do 3/97, 105.000 km. rdeč, prvi lastnik, prodam. ® (068)68-003. /večer. 12495 OPEL KADETT 1.4 i tun. letnik 1991, registriran do 4/97, bel. 5V, ohranjen, prodam. « (068)78-148. 12497 OPEL CORSO 1.2, letnik 1992. prvi lastnik, prodam. ® (0609)622-268. , GOLF JX D, letnik 1990, prvi lastnik, 72.000 km, prodam ali menjam. « (061)778-171. 12502 R 4 GTL. letnik 1984, rdeč, registriran do 4/97, prodam. ® (068)85-972. Z 101, letnik 1985, ugodno prodam. ® (068)41-348. 12507 OPEL ASTRO 1.4 Karavan, club oprema, letnik 1993, belo, lepo ohranjeno. prodam. ® (0608)77-347. 12510 R 4, letnik 1987, rdeč, 60.000 km, ohranjen, prodam. ® (068)47-413. 12516 R 21 2.000 ccm, GTX, Karavan, letnik 1990, bel, temna stekla, centralno zaklepanje, prodam za 12.500 DEM. ® (068)69-258. 12520 OPEL CORSO 1.2 i, belo, 3V, prvič registrirano 2/96, airbag, prodam za 15.500 DEM. * * (068)324-508, int. 204, dopoldan ali 42-495, popoldan. 12525 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 10/97, prodam. * (068)24-320. HYUNDAI Accent 1.5, letnik 1996, prodam za 15.000 DEM. ® (068)85-894 ali 21-034. 12538 PEUGEOT 309 GL 1400, letnik 1991, prva registracija 1992, dodatno opremljen, prodam. ® (0608)64-109. 12539 Z 128, letnik 1988, registrirano do avgusta, v odličnem stanju, žago za razrez hlodovine in vzidljiv štedilnik prodam. * (068)44-687, zvečer. 12540 GOLF, letnik 1985, moder, prodam. ® (068)57-202 ali 69-202. 12542 SAMARO, letnik 1992, registrirano do 10/97, prodam. ® (068)87-435. 12545 GOLF JX D, letnik 1989, prodam. ® (068)84-560. 12546 JUGO KORAL 55, letnik 10/88, registriran za celo leto, prvi lastnik, prodam. «(068)81-255. 12547 GOLF D, letnik 1989, registriran do 10/96, zelo dobro ohranjen, prevoženih 130.000 km, sive kovinske barve, pro- dam. Cimcrmančič. Jurna vas 6, Novo mesto. 12549 CITROEN BX 1.5 TGE, letnik 1990, 82.(XX) km, odlično ohranjen, prodam ali menjam za cenejše vozilo. « (068)83-002. 12553 GOLFJGL D, 1.6. letnik 1984, registriran do 6/97, lepo ohranjen. 107.000 km, prodam «(061)785-181. 12554 JETTO.!XB 1.6,letnik 1987, prodam ali menjam. Možen kredit. « (068)26-157. 12556 LADO KARAVAN, na novo registrirano, prodam ali menjam za manjši avto. «(068)45-478. 12558 NEXIA 1.5, letnik 1996. 6000 km, 5V. registrirano do 4/97, tonirana stekla, vsa dodatna oprema, kovinske barve, prodam. « (068)79-513. 12560 GOLF III 1.9 D, letnik 1995, ugodno prodam. ® (0608)70-098. 12565 GOLF. letnik 1990, prodam. ® (068)76-163. 12566 GOLF D, letnik 1987, rdeč, dobro ohranjen, registriran do 9/97, prodam. «(068)52-246. 12568 JUGO 45, letnik 1988, prodam. « (068)65-187. 12570 Z 101, letnik 1986, registrirano do 6/97, prodam. « (0608)62-754. 12573 GOLF JX D. letnik 1990, prevoženih 93.000 km, prodam. « (068)60-126. 12576 KADETT 1.4 i solza, letnik 1990, registriran do 8/97. prevoženih 70.000 km, bel, 3V. katalizator, prodam. « (0608) 89-316. 12577 R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, lepo ohranjen, registriran do 4/97, prodam za 2100 DEM. « Gorazd Čatovič, Šolska 10. Črnomelj. 12578 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 4/97, oker barve, prodam. « (068)44-659. 12585 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1988, registriran do 11/97, ter žganje prodam. ® (068)45-448. 12592 obvestila ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. Možnost plačila za obroke. ® (061)775-698. 11907 ŽALUZIJE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke. “S (068)44-662 ali (0609)646-937. 12515 preklici MARICA KRAPEŽ. Kandijska 49. Novo mesto, z dnem 28.2.1997 odjavljam trgovsko dejavnost s.p.. 12593 pohištvo OHRANJEN KAVČ in dva fotelja ter manjšo leseno stružnico za izdelavo is* kanega artikla poceni prodam. « (0608) 81-096. 12374 posest ČRNOMELJ- MAVERLEN, ugodno prodam gradbeno parcelo z urejenim dovozom. « (068)47-871 ali 51-149. 12380 STANOVANJSKO enonadstropno hi' šo, primerno tudi za mirnejšo obrt, 7 km od Krškega, v bližini avtoceste Ljubljana— Zagreb, ugodno prodam ^ (0608)74-099. 12400 VINOGRAD na Trški gori - Golušnik. elektrika in lokacijska dokumentacija urejena, prodam. « (068)325-565. 12477 VIKEND na Gačah (Rog ČrmoŠnjice) prodam. « (068)25-017, popoldan. 12500 VINOGRAD, 12 a, z zidanico, v Starem Ljubnu, belo vino, cviček in frankinjo ugodno prodam. Ludvik Medic-Birčnavas42. 12503 NOVO dvostanovanjsko hišo na Otočcu prodam za 249.000 DEM, lahko samo polovico ali delni odlog plačila. ^ (0609)633-456. 12550 GOSTILNA NA HRIBU NOVO MESTO Slovenska Investicijska Banka, d.d. PONUDBA ZA PREBIVALSTVO • VPOGLEDNO TOLARSKO VARČEVANJE 2,0 % letno • NENAMENSKO VEZANI TOLARSKI DEPOZITI DO T + 7,5 % letno • TOLARSKI DEPOZITI Z MESEČNIM IZPLAČILOM OBRESTI DO T + 7,3 % letno • TOLARSKI DEPOZITI Z DEVIZNO KLAVZULO DO D + 7,5 % letno • VEZAVA TOLARSKIH SREDSTEV NA OSNOVI PRODAJE VAŠIH DEVIZ IN PONOVNEGA NAKUPA DEVIZ v višini glavnice in pripadajočih obresti. Odkup in prodaja deviz potekata po srednjem tečaju Banke Slovenije. Primer izračuna takšne vezave: Stranka s 100.000,00 DEM je dne 10.10.95 sklenila depozit za dobo 1 leta na osnovi prodaje in ponovnega nakupa deviz. Datum vezave: Glavnica v DEM: Glavnica v SIT Obrestna mera: Datum sprostitve: Glavnica v SIT: Glavnica v DEM: Obresti v SIT: Obresti v DEM: Skupaj v SIT 10.10.95 100.000,00 8.370.576,20 D + 6% 10.10.96 8.999.894,30 100.000,00 541.516,40 6.016,92 9.541.410,70 prodaja vaših deviz po srednjem tečaju BS na dan 10.10.95 (tečaj zal DEM = 83,705762 SIT) \hš ponovni nakup deviz po srednjem tečaju BS na dan 10.10.% (tečaj zal DEM = 89,998943 SIT) \fcš ponovni nakup deviz po srednjem tečaju BS na dan 10.10.96 (tečaj zal DEM = 89,998943 SIT) Skupaj za izplačilo v DEM = 106.016,92 • NAMENSKA IN NENAMENSKA POSOJILA: - gotovinska posojila do 4 let od TOM + 10 % do TOM + 13 % - namenska posojila za nakup avtomobila do 4 let od TOM + 8 % do TOM + 12 % - namenska posojila za turistične aranžmaje do 1 leta od TOM + 3 % do TOM + 7 % • NAJEM SEFOV • IZDAJA DINERS CLUB SIB MEDNARODNE PLAČILNE KARTICE • POSREDOVANJE PRI PRIDOBITVI EUROCARD IN MAGNA KARTICE • PLUS ČEK (bonitetni ček za plačilo storitev do 100.000,00 SIT) Vse dodatne informacije lahko dobite v naših enotah in ekspoziturah: Novo mesto: Adamičeva 2, Ljubljana: Čopova 38, Ljubljana: Miklošičeva 38, Ljubljana-Emonka: Šmartinska 130, Ljubljana-Maximarket:Tlrg Republike 1 Žalec: Pečnikova 1 Ljutomer: Tolmin: Glavni trg 13, TLg M. Tita 7/a, 068 321-027 061 1261-181 int. 272 061 302-927 061 446-916 061 1256-000 int. 428 063 711-414 069 84-364 065 81-516 prodam ODSESOVALNE NAPRAVE na vreče, različnih velikosti in moči, ugodno prodam. «(061)787-608. 11199 ŠTIRI domače prekajene šunke prodam. * (068)68-006. 12371 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. 2.5 KW, prodam. * (068)41-303. 12372 150 L jabolčnga kisa prodam po 80 SIT/1. Franci Mencin, Gorenje Dole 3, Škocjan, zvečer. 12376 RABLJENO trajno žarečo peč, hladilno skrinjo, 3201, hladilnik, 1001, električni oljni radiator, 2 KW, in električni bojler, 50 1, 2 KW, prodam. * (068)28-744, popoldan. 12383 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. * (068)79-725. 12388 PRALNI STROJ, kombinirana vratca za kamin in prednjo desno luč za R 19 Ugodno prodam. * (068)51-378. 12391 CERTIFIKATE v vrednosti 900.000 SIT prodam za 150.000 SIT. * (0608)71 -001. 12392 NOV poliestrski bazen za otroke ali ribe - race, dimenzije 150 x 150 x 50 cm, prodam za samo 25.000 SIT. « (0608) 80-507. 12395 JABOLKA jonagold in gloster prodam. ® (068)322-505 ali 27-234. 12408 PLUG za pluženje snega, priklop zadaj na traktor, prodam. « (068)87-224. VEČJO KOLIČINO slivovke, hruš-kovca in tropinovca ter domačo svinjsko mast prodam. « (068)51-630. 12418 DVA EKSTRUDERJA, fi 32 in 22, s kompletno linijo za vlečeno plastiko, kompresor in mlin, prodam z delom zaradi upokojitve. « (068)21-825. 12431 VERIGE za odebni avto Rival, 175/65-14 in 165/65-13, prodam « (068)28-966. 12432 INDUSTRIJSKI šivalni stroj s trojnim igelnim transportom ter brzošivalni stroj prodam za 2500 DEM (oba). Raztresen, Jankoviči 16, Adlešiči. 12434 KRZNEN PLAŠČ, temno rjav, št. 42, Ugodno prodam. « (068)42-135. 12439 GORILEC ZA CENTRALNO, 30 do 40 KW - MEC, z avtomatsko loputo, novejši, prodam. « (068)48-591. 12458 SINTHESYZER Yamaha PSR 420, Yamaha PSR 520 in domači brinjevec prodam. * (068)65-219, po 15. uri. DVODELNO frizersko korito, 2 hav-bi, stoječi, angleški, 2 fotelja in 45 m2 smrekovega opaža nujno prodam. « (068)27-680. 12460 KRUŠNO PEČ, novo, jeklenki za varjenje, digitalni avtoiradio in aluminijasto okno, 100 x 120, prodam. « (068)323-430, po 17. uri. 12461 4 RADIATORJE Jugoterm, 90 x 80 cm, še zapakirane, prodam. « (068)65-680. 12463 SENO in otavo prodam. « (0608)41-389. 12470 VINO ŠMARNICO, staro, prodam. ® (068)65-753. 12476 KORUZO v zrnju in storžih, parcelo na Veselici in vinograd v Vrčicah prodam. * (068)60-716, zvečer. 12490 ZIBKO, kenguru, torbo za nošenje dojenčka, previjalno mizo, stajico in skokca ugodno prodam. * (068)26-439. 12501 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 6 KW, podarim. * (068)21-644. 12509 JAJCA PRODAJAMO. Kokoši so krmljene z domačo krmo. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej. 12519 SNEŽNE VERIGE Unitcc 155/13 in 165/70-13 prodam. * (068)22-534. 12527 100 L žganja (sadjevca) prodam. « (068)45-025. 12532 ŽAGO VENECJANKO - polgater, ugodno prodam ali menjam za hlodovino ali karkoli drugega ® (0608)77-051. 12534 CVIČEK odlične kakovosti prodam. ® (0608)32-930. 12535 NOVO, še zapakirano trajno žarečo peč Tobi 6 ugodno prodam. ® (068)24-724. 12537 VILIČAR, 2.5 t, in še dva v okvari prodani. « (068)21-575. 12548 STENSKE OBLOGE Parno (naravni hrast), 60 m2, ugodno prodam. « (068)20-557. 12561 SVINJSKI ŠPEH prodam. ® (068) 81-774. 12564 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, ter 50 1 domačega žganja prodam ® (068) 7 3r 119. 12571 KOMPLET SMUČI, 160 cm, vezi Marker, ter pancerje št. 41, vse dobro ohranjeno, prodam ® (068)50-252, ob vikendih. 12574 VIKEND PAKET na turistični kmetiji v okolici Postojne za dve osebi prodam za 5000 SIT « (061)857-222, od 17. do 19. ure. 12575 80 L kotel s posodo za žganjekuho ugodno prodam. ® (0608)87-329. 12580 VINO, rdeče in jabolčni kis, ugodno prodam. * (0608)84-372. 12581 STARINE, okrasno tehtnico, omare, stole, mizo, mlinček na stojalu, nočne omarice, lončene posode ugodno prodam * (0608)62-687. 12583 VINO, belo, laški rizling in renski rizling, prodam. * (068)52-519, zvečer. 12584 ŠIVALNI STROJ Ruža step elektronik za 28.000 SIT prodam in oddam čistokrvnega labradorca. ® (068)47-394. 125(18 RABLJEN barvni televizor Iskra, električni kuhalnik s pečico in orehe v mehki lupini prodam. ® (0608)87-330. 12589 ŠIVALNI STROJ Bagat Jadranka, nerabljen, hrastovo kad, 200 I, novo, vse po 100 DEM prodam. ® (068)64-333. 12590 SMUČI ELAN MD 185 s palicami in pancerje Alpina št. 42, vse novo, prodam. ® (068)24-030. 12594 razno VLOŽITE CERTIFIKAT! Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Pridemo na dom. ® (062) 836-904. 12273 IZVAJALCE (mizarja in električarja), ki so delali v diskoteki Atlantis, Novo mesto, iščem. (061)778-543. 12373 V CENTRU Črnomlja oddam v najem poslovni prostor, 60 m2, za trgovino ali mirno obrt. ® (064)634-140. 12379 V NOVEM MESTU na ugodni lokaci- ji oddamo poslovne prostore v izmeri 45 m2, primerne za trgovinsko dejavnost, salon avtomobilov idr. Možna je uporaba večjih parkirnih prostorov. Avto-mo-to, d.o.o.. Novo mesto, Zwittrova 1, Novo mesto, ® (068)322-159. 12385 VARNO VARSTVO otrok na svojem domu nudim. ® (068)28-756. 12396 VEDEŽEVANJE v živo v Novem mestu. Najavite sc na ® (090)41-16. 12407 V CENTRU Novega mesta oddam 32 m2 poslovnega prostora, primernega za frizerski salon, butik ali podobno dejavnost. * (068)322-110. 12420 DOBRO in poceni nudim inštrukcijc iz angleščine in matematike. ® (068)25-708. 12430 V CENTRU Novega mesta oddam po- slovni prostor, 30 m2. primeren za trgovino ali drugo dejavnost. ® (068)21-608. po 16. uri. 12440 VARSTVO OTROK v Trebnjem nudim na svojem domu. ® (068)45-101. 12473 PROTIVLOMNE KLJUČAVNICE na stanovanjska vrata montiramo v Novem mestu. Cena 2900 SIT. ® (064)324-977, Primožič, s.p.. 12504 VARSTVO za triinpolletnega otroka iščem. Dobro plačilo! ® (068)28-254, po 20. uri. 12528 V CENTRU Novega mesta oddam pisarniški prostor. ® (068)21-120. 12555 tl '# PENT 1 — 10 fi) M H C4 r ? t\\ y - r- « Sodobni „ , hišni g); zdravnik M SOTEČAJNIKI trgovske šole Novo mesto, pomlad I949, oglasite se mi! Peter Butala, Leninova l.lzola. 12579 MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-714. 12582 AROMATSKO MASAŽO in terapijo 7 eteričnimi olji nudim in prodam delnice Kompas hoteli. * (068)26-601. 12595 službo dobi SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANIKA, starega do 30 let, z vsaj 3- letnimi delovnimi izkušnjami, zaposlimo. Avtokli-nika. d.o.o.. Focrstcrjcva (pri Novo-teksu). Novo mesto. 11771 ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate avto in čas, pokličite! Prednost ženske. ® (066)272-111, dopoldan. 11956 KUHARICO in natakarico zaposlimo v gostilni v Novem mestu. ® (0609)637-352. 12442 V NOVEM MESTU iščem vodjo akviziterjev za prodajo ortopedskega pripomočka. «(063)707-069. 12494 PIZZERIJA v Novem mestu išče dekle za strežbo. ® (0609)622-268. 12494 ZASTOPNIKA za Dolenjsko iščemo. ® (062)510-801. 12496 KV NATAKARJA in natakarico ter KV kuharja zaposlim. ® (068)45-214. 12505 ELEKTROMEHANIKA ali elektrotehnika zaposlim. ® (068)81-479, po 19. uri. 12508 ŠIVILJO z izkušnjami zaposlimo. ® (068)22-981. 12559 V VI *v v službo išče DELO NA DOMU vzamem, tudi varstvo otrok. ® (068)42-249. 12457 HONORARNO DELO iščem. Imam A, B, C, E kategorije. ® (068)22-332, dopoldan ali popoldan. 12480 stanovanja STANOVANJE, 38 m2, na Smrečni-kovi, prodamo ali menjamo za večje. « (068)322-622, dopoldan, 27-335, popoldan. 12382 V NOVEM MESTU najamem ali ku- pim garsonjero ali enosobno stanovanjc. «(068)78-554, dopoldan. 12405 GARSONJERO v Novem mestu prodam. ® (068)28-306 ali (0609)626-503. 12443 KRŠKO, Gubčeva, 73 m2, novejše trisobno stanovanjc, takoj vsljivo, CK, prodam za 55.000 DEM! ® (0609)648-503. 12517 GARSONJERO v Novem mestu kupim. ® (068)24-716. 12522 V NOVEM MESTU prodam enosobno stanovanje, 49 m2. ® (068)25-411. v • i • živali PRAŠIČA za zakol prodam. ® (068)68-531. 12377 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 11514 20 MANJŠIH PRAŠIČEV, dorakov, starih 8 tednov, težkih do 25 kg, in telico simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. ® (068)81-649. 12381 KRAVO SIVKO po drugem teletu prodam. ® (068)25-856. 12386 KRAVO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. ® (068)65-425. 12393 KRAVO s prvim teletom in telico, brejo 7 mesecev, prodam. Ajdič, Poljane 10, M irna Peč. 12397 PODARIM mladiče škotske ovčarke in nemškega ovčarja, stare 10 tednov. ® (0608)21-628. 12398 BIKCA, sivega, starega 10 dni, prodam ® (068)78-032. 12399 PRAŠIČA, težkega 160 kg, in kravo za zakol prodamo. ® (068)79-605. 12402 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, prodam. * (068)81-346. 12403 PRAŠIČA, cca 150 kg, domača krma, prodam. ® (068)42-355. 12406 PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, prodam. ® (068)325-308, popoldan ali zvečer. 12414 PRAŠIČE, težke 120 do 200 kg, prodam ® (068)85-954. 12424 BIKCA, starega 9 tednov, in sinthesy-zcr, 4 oktave, prodam. ® (068)49-371. 12426 BIKCA, starega 3 tedne, prodam. ® (068)25-367. 12433 TELICO, brejo 7 mesecev, mlada teleta črno-bclc pasme in molzni stroj Viro-vitica prodam. ® (068)83-227. 12436 20 PUJSKOV, starih 10 tednov, 3 breje krave in dveletno žrcbico prodam. ® (068)73-317 ali 76-696. 12441 DVETELIČKI frizijki.stari 10dni in 6 tednov, od dobrih krav. prodam. Anton Golc. Stari trg 42. Trebnje. 12444 PRAŠIČE za zakol prodam. ® (068)78-091. 12446 PRAŠIČA. 140 kg. prodam po 230 SIT/kg. « (0608)70-025. 12450 PRAŠIČA, težkega 170 kg, prodam. S (068)42-607. 12451 OVNA, starega 15 mesecev, težkega 80 kg, solčavca, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. ® (068)52-849. 12453 KRAVO SIVKO s tretjim teletom prodam a (068)83-709. 12454 TELICO SIVKO, staro 10 mesecev, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)65-406. 12455 BIKCA SIVCA, starega 2 meseca, prodam, a (068)46-620. 12467 PRAŠIČA, 130 in 120 kg, in pujske, stare 8 tednov, prodam, a (068)73-552. 12469 TELICO, brejo 7 mesecev, črno-bclc pasme, frizijko, prodam. « (068)73-340. DELOVNO KOBILO, brejo 10 mesecev, prodam, a (068)21-156. 12474 PRAŠIČA, 150 kg, ugodno prodam. ® (068)81-414. 12478 TELIČKO SIVKO, staro 10 dni, prodam a (068)76-291. 12479 PRAŠIČA, 140 kg, prodam. ® (068)85-955. 12481 PRAŠIČA, 160 kg, prodam. ® (068)64-226. 12482 PRAŠIČA, 180 kg, prodam. ® (068)85-839. 12483 PRAŠIČA, 250 kg, prodam. ® (068)42-191. 12485 PRAŠIČA, 160 kg, prodam. ® (068)42-298. 12491 10 DNI starega telička sivca prodam. «(068)75-173. 12511 NEMŠKE OVČARKE ugodno prodam. «(068)50-140. 12512 PAVA, samca, kravo s prvim teletom in klavirsko harmoniko, 32- basno, prodam. »(068)87-554. 12513 PRAŠIČA, 120 kg, podam. «(068)78-247. 12514 ROTWEILER MLADIČE z rodovnikom, izrednih šolanih staršev, oče prvak razstave 2 x CAC, izpit 3, prodam. Kro-flin. Žabja vas 5, Novo mesto, ® (068)341-049. 12518 DVA PRAŠIČA za zakol, 170 in 190 kg, prodam. « (068)78-298. 12524 i lll - diiva sivca in z prašiča, iczKa 50 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)42-720. 12529 PRAŠIČA, težkega 130 kg, ter polovico mlade krave prodam. « (068)40-088. 20 PUJSKOV, težkih 25 do 30 kg, primernih za nadaljnjo rejo, prodam. « (0608)75-376. 12533 PRAŠIČKE- ODOJKE, težke 30 kg, prodam. «(068)73-219. 12536 OVCE za nadaljnjo rejo prodam. « (068)67-003. 12541 ODOJKE, težke 25 do 30 kg, prodam. «(068)23-674. 12543 PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. «(068)20-552. BIKCA, starega 10 dni, prodam. « (068)78-273. 12552 PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam. «(068)42-423. 12557 KUNCE za pleme, samci francoski ovnač, stare 7 mesecev, prodam « (068)65-749. 12562 8 TEDNOV starega sivčka prodam.« (068)44-383. 12569 TELIČKO SIVKO, težko cca 160 kg, prodam. «(068)30-207. 12586 PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, prodam. Iljgo Merkan, Breg 14, Žužemberk. 12587 10 DNI staro teličko sivko prodam.« (068)78-143. 12591 ženitne ponudbe UPOKOJENEC, 58 let, želi spoznati sebi primerno partnerico za skupno življenje, lahko tudi ločeno. Šifra: »ISKRENOST« 12464 UPOKOJENEC, star 65 let, želi spoznati upokojenko za skupno pot. Šifra: »SREČNO 97«. 12531 VEDEŽEVANJE - SVETOVANJE 090 44-90 Merkant • com d o o t min 156 SIT ■ --- ■ "■■■ ■ 't'jVj.L.'. VI NA M - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU PENT SODOBNI HIŠNI ZDRAVNIK Izdeluje APEL Novo mesto B 068/28-083, 323-204 Elektrostimulator za lokalno terapijo. Zdravi mesta poškodb sklepov, mišic, hrbtenice. Refleksna terapija preko dlani in stopal za zdravljenje celotnega telesa, ima dva priključka za 4 elektrode z desetimi programi frekvenc. fgome: MEDIŠ, N.m; SANOLABOR, 4; SANDA, 4; JAGER MEDICO Geje; PUR Žalec; SOČA Meto, Mafcot INSERT, d.o.o. Računalniški inženiring in svetovanje Šegova 19 TT 068/324-310, 324-101 AKCIJA! • AKCIJSKA PRODAJA osebnih računalnikov /5% novoletno ZNIŽANJE CEN) • INTERNET READY osebni računalniki brezplačen priklop na omrežje INTERNET in 10 ur brezplačne uporabe • ob nakupu MODEMA dobite brezplačen priklop na omrežje INTERNET in 5 ur brezplačne uporabe SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. I Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,21 goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli; AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, tr 068/24-791. KOPALNICE “Delfin” BTC NOVO MESTO « 068/322-879, 316-144 POSEBNE CENE ... AKCIJA ... POSEBNE CENE TUŠ KABINA - kvadratna. Dolistiren. 80 cm 13.900 - Dolkrožna. kalieno steklo. 80 cm 38.500 TUŠ P0STAVEK - iz keramike, kvadraten. 80 cm 14.450 polkrožen, 80 cm 19.400 Cene so za plačilo v gotovini do razprodaje zalog - NOVOLETNA AKCIJA! GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, | umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. J ure, V 061/210-174 in 061/126 20 70. FORD STEPAN Prodajno-servisni center TT 068/52-407, 53-120 Vsi modeli Fordovih vozil z dodatnimi ugodnostmi dobavljivi takoj. Vsa vozila imajo serijsko vgrajeno veliko varnostne opreme za osnovno ceno. | TEXAS - LEIF I CB 20, METLIKA S 068/59-260 TEXAS - trgovina za mlade in stare. Posebna ponudba konfekcije za vsak žep, od Miklavža do novega leta. Pridite in se prepričajte o izbiri in cenah! j RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APR0S, d.o.o., Novo mesto Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na tt 068/321-926, g. Zdenko Potočar. DOLENJSKA ! BORZNOPOSREDNIŠKA i DRUŽBA i ® 068/323-533, 323-554 Strokovne nasvete ter prodajo in nakup delgic po najugodnejših dnevnih cenah vam nudijo pooblaščeni borzni posredniki DOLENJSKE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE v Novem mestu, nad parkirno hišo na Novem trgu, ali po 9 068/323-553, 323-554. Trenutno vam za delnice KRKE nudimo 11.600 SIT za seriji G in E oz. 6.500 SIT za serijo B. WEBAST0 EBERSPAECHER GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN Prodaja, montaža, servis. 0MNIA TRADE SR d.o.o., C. Ljubljanske brigade 23, B 061/159-76-08 FRIZERSTVO MAVSAR JOŽICE Smolenja vas 3 V 068/24-556, 28-738 Frizerstvo MAVSAR nudi: frizerske storitve, izdelavo lasnih izdelkov, 50-odst. popust frizerskih storitev za osnovnošolce, dijake, študente. Izposoja popolne opreme za BOŽIČKA. DELNIČARJI KRKE! tt 061/312-563,13-776-13 DELNICE KRKE serije G in B odkupimo. Pokličite nasl Factor banka, d.d., Ljubljana PORTRET TECjA TEdNA Marko Grandovec Marko Grandovec je bil prvi delavec sedaj že propadlega dolenjskega gradbenega velikana GIP Pionir, ki so ga opredelili kot tehnološki presežek in z zajamčeno plačo poslali na čakanje. Leta 1990 je bilo to in takrat se je začela njegova pot naprej in navzgor. V tem času je postal uspešen podjetnik, letos pa je uspešno zagovarjal tudi magistrsko nalogo na Fakulteti za šport. Nekoliko nenavadno je, da uspešen zasebni podjetnik dragoceni prosti čas namenja teoretičnemu študiju. S športom je bil tesno povezan že od mladih nog. Že mati, nekdaj odlična odbojkarica in z novomeško ekipo državna mladinska prvakinja, ter oče, ki se je z odbojko ukvarjal bolj ljubiteljsko, sta fanta zgodaj usmerila v šport. Že v predšolskih letih se je priključil tedaj uspešnim trebanjskim smučarjem in kot osnovnošolec večkrat zmagal na dolenjskem prvenstvu. V srednješolskih letih se je posvetil košarki in želja postati košarkarski trener ga je po končani splošni gimnaziji pripeljala na takratno Fakulteto za telesno kulturo. Vsvoji generaciji je bil med več kot 100 študenti, ki so se skupaj vpisali v prvi letnik, prvi z diplomo v žepu. Poln znanja in idej se je zaposlil v Pionirju, kjer pa so od njega pričakovali vse kaj drugega - da bo sem ter tja napisal kakšen plakat za planinski izlet, potni nalog za koga izmed amaterskih organizatorjev rekreacije in organiziral smučarski tečaj. Po opravljenem priprav- ništvu je bilo čakanje za ambicioznega fanta pravzaprav odrešilno. Čeprav so ga vabili za trenerja v slovenskega prvoligaša Podbočje (danes Ihterier), je namesto med trenerje krenil med podjetnike. Takoj po diplomi je vpisal magistrski študij, ki ga je kasneje dobro vklopil v svojo podjetniško dejavnost. Septembra 1991 je na Studencu pri Trebnjem odprl športno-rekreacijski center Vita s teniškimi igrišči, večnamenskim in otroškim igriščem ter gostinskim objektom. Vrsta turnirjev z znanimi teniškimi igralci pa rekreativne lige v košarki, nogometu in odbojki so v Vito vedno privabili precej rekreacije željnih ljudi. Za magistrsko nalogo je raziskoval prav male športno-re-kreativne centre, kakršnega je medtem odprl sam. Našo prakso je primerjal s tujino, predvsem z Anglijo, in ugotovil, da ne zaostajamo bistveno za najbolj razvitimi, ki smo se jim najbolj približali tam, kjer je lastnik športnih objektov znan, pa naj bo to zasebnik ali pa turistično podjetje, kot so številna zdravilišča. Bogato znanje, ki si ga je pridobil s študijem, je sproti in uspešno prenašal v prakso. Drugo področje njegove podjetniške dejavnosti je zastopanje svetovno znanih proizvajalcev športne opreme. V Sloveniji s svojim podjetjem zastopa firmo Fisher, ki si je pri proizvodnji smuči prva na svetu pridobila certifikat ISO 9001, proizvajalca očal Cebe in žog Vega. Tudi strokovno mag. Marko Grandovec ne počiva: redno predava na različnih seminarjih, kot predavatelj sodeluje z Gea colla-geom, v naslednjem študijskem letu bo prevzel del predavanj predmeta športna rekreacija na Fakulteti za šport. Tudi za družinsko tradicijo se pri Grandovčevih ni bati. Tudi Markova ženaAda je bila izvrstna smučarka, še bolje pa gre njunima otrokoma. Lana tekmuje med cicibankami in je med najbolj nadarjenimi v državi, saj je bila lansko sezono tudi na največjih tekmovanjih nepremagljiva, 5-letni Tirno pa smuča še bolje, kot je starejša sestra v njegovih letih. I. VIDMAR Izlet naročnikov Dolenjskega lista V soboto, 14. decembra, gremo na izlet v Logarsko dolino. Odhod bo ob 7. uri z novomeške avtobusne postaje. Na drugem avtobusu je še nekaj prostih mest, zato prijave sprejemamo še do ponedeljka, 9. decembra. Cena izleta za naročnike 4.100, za ostale 5.100 tolarjev. Prihod v Novo mesto v večernih urah. Prijave zbiramo na telefonskih številkah 068/321- 115, 342-136 in 0609/623-116. Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST in manJp tutiitična. agencija V mrazu trpijo tudi živali Poskrbimo zanje Uidi živali imajo pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Mraz prihaja, in da bi vaše živali preživele zimo na toplem in varnem, poskrbite zanje, pa naj gre za govedo, svinje, konje, koze ali pernate živali. Posebno vas opozarjamo, da so vaši psi, varuhi domov, bolj kot druge živali prepuščeni vremenskim spremembam, zato jih zaščitimo. Posebno so za mraz občutljivi kratkodlaki in mladi psi. Pes mora imeti suho in toplo zavetje, dobro izolirano uto, dvignjeno od tal, pred uto pa naj bodo položene deske. Psu dajmo en izdaten, topel obrok zdrave hrane, mlade psičke pa hranimo večkrat na dan. Pes mora imeti tudi pozimi dovolj čiste vode. Psa čuvaja ne puščajte osamljenega, večkrat ga spustite z verige ali pesjaka. V mrazu poskrbimo tudi za izgubljene, zavržene, lačne in premražene živali, poskrbimo pa tudi za ptice, izvleček iz pisma ŠTEFKE K. Celje Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Sosede moti lajanje vulkanizerjevega psa - Po sadiko kakija v Krško vas - Ozka in vse bolj prometna cesta iz Šmihela proti Jedinščici - Še o spolnem nadlegovanju profesorja Prejšnji teden je na Dolenjskem spet zapadlo veliko več snega kot drugod po Sloveniji. Mnogi vozniki avtomobilov so se znašli na cestah nepripravljeni. Zaradi tega je bilo kar nekaj manjših nesreč. Na svoje pa so prišli vulkanizerji, ki so te dni pospešeno delali. Prvi četrtkov klic v tej rubriki se je nanašal prav na vulkanizerja, vendar ne na njegovo delo, ampak na njegovega psa. Vulkanizer Vidic v Bučni vasi ima v pesjaku psa, ki ponoči na veliko laja. Otožno lajanje pa nasproti živeče sosede moti pri nočnem počitku, še predvsem tiste, ki so bolj rahlega spanca. Ga. Leganova iz Novega mesta seje oglasila na prispevek o kakiju, ki je bil objavljen v Praktičnem križkražu v zadnji Prilogi Dolenjskega lista, in povedala, da imajo poleg objavljenega naslova sadike Halo, tukaj DOLENJSKI UST* Novinarji Dolenjskega lista si želimo ie več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. naprodaj tudi v trgovini Rast v Krški vasi, ki je našim bralcem bližja. Upokojenec iz Meniške vasi pri Dolenjskih Tbplicah je nezadovoljen s televizijskim programom slovenske nacionalne televizije. Ker drugih slovenskih programov ne dobi, lahko spremlja le Ljubljano, kjer pa po njegovem mnenju preveč kažejo cerkve in kapelice, medtem ko so dobri filmi za upokojence prepozno zvečer, daleč premalo pa je tudi prispevkov o kmetijstvu in živalih. Nad vse bolj obremenjeno cesto ob Težki vodi pa je potarnal bralec, ki stanuje v neposredni bližini. Cesta, ki iz Šmihela pelje ob Tfežki vodi proti Jedinščici, je zelo ozka, brez pločnika, na več mestih so luknje, promet pa je vse gostejši. Srečanje dveh avtomobilov je zelo tesno, da o varnosti pešcev niti ne govorimo. Promet na omenjeni cesti se je povečal zadnja leta, ko so se bližnja naselja razširila, cesto pa mnogi uporabljajo tudi kot obvoznico v smeri proti Pogancem in Metliki. Sekretar sekretariata za komunalne zadeve novomeške občine Feliks Strmole je o omenjeni cesti povedal, da problem na občini poznajo, vendar morajo zadevo najprej urediti v okviru planskih dokumentov, šele potem bo možen tudi poseg. Strinjal pa se je, da je cesta preobremenjena in za promet, ki danes poteka po njej, neprimerna, saj je nastala iz kolovozne poti. Naknadno nas je poklical K. B. iz Metlike, ki ga čudi, zakaj je novinar Marjan Jerman v prispevku z novomeške gimnazije o spol- Prvi v Evropi - zadnji v Sloveniji Kočevje je bilo prvo v celoti elektrificirano mesto v Evropi, trdi inž. Peter Kozina, ob tem ko pa je bila zadnja elektrificirana prav kočevska vas Srobotnik_ Enainsedemdesetletni Peter Kozina, bratranec skladatelja Marjana Kozine, bil je med prvimi diplomiranimi elektroinženirji po drugi svetovni vojni. Do upokojitve, celih 39,5 let, je delal pri Elektru Ljubljana, zadnjih 17 let pa je bil direktor tega podjetja. Srečala sva se na zdravljenju v Dolenjskih Toplicah, in ko je zvedel, da sem iz Kočevja, me je vprašal, če vem, da je bilo pred sto nem nadlegovanju njihovega profesorja zgodovine v zadnjem Tedniku vso zadevo prikazal povsem drugače, kot je v resnici: besedo je dal predvsem obtoženemu profesorju, resnična dejstva pa je zamolčal, bistven problem namreč sploh ni bil omenjen. Prof. Gavri-lovič je vso krivdo za to, daje stvar prišla tako daleč, zvračal na ravnateljico, ki pa po mnenju Metličana ni ničesar kriva, saj je ukrepala na prošnjo dijakov, ki jim je bilo profesorjevega čudnega vedenja že dovolj. J. D. • Ovcam je čisto vseeno, katera stranka jih striže. (Jurič) • “Pomladne” so stranke nekdanje molčeče večine. (Štrajn) Jamarjem se odpirajo nove razsežnosti Kot da ni videti konca KOSTANJEVICA NA KRKI - Prejšnji teden smo poročali o velikem odkritju jamarjev v Kostanjeviški jami. Štiri ekipe 20 jamarjev iz Kostanjevice in Novega mesta, ki jih je vodil Miro Ro-bek, so se spustili v globine krasa tudi v nedeljo, saj ob prvem stiku z okoli 600 metri novega podzemnega sveta niso opravili meritev, novih odkritij pa tudi niso fotografirali. Tilko seje minulo nedeljo potrdila približna ocena dolžine novoodkritega dela jame, jamarji so prepluli tudi jezero, ki je dolgo kar 52 metrov, v najširšem delu široko 12 metrov, skupna površina jezera pa je 260 kvadratnih metrov. Globine jezera še niso ocenili. Raziskovalci podzemlja so krenili še v drugo, do sedaj neznano smer, vendar jih je moker in blaten teren po približno 100 metrih ustavil. V že znanih novih glavnih rovih je precej stranskih poti še nepregledanih in kaj lahko se zgodi, da bi se kateri od stranskih rovov izkazal za glavnega. Pred jamarji je sedaj še eno pomembno delo, saj morajo izrisati načrte, ki bodo podlaga za nadaljevanje raziskovanj, verjetno pa se bodo v novo akcijo spustili že to nedeljo. TG. JntSAB. Gf\a hitra Mm odirat 2 tlo mit domačega in carinskega blaga po Sloveniji sprejemamo tovore neomejene teže vedno točni ■ zanesljivi - konkurenčni daril, da je tisto o prvem mestu v Evropi po njegovih podatkih točno in dodal, daje bilo Kočevje • Peter Kozina živi sicer v Ljubljani, je pa tako rekoč napol Dolenjec, saj ima že od leta 1962 vi-kend-zidanico pri Soteski, kjer po upokojitvi leta 1990 preživlja večino časa. Pravi, daje velik prijatelj Dolenjske in da se najbolje počuti tu. Tildi med službovanjem pri Elektru seje še posebno zavzemal tudi za elektrifikacijo na Dolenjskem. Poskrbel je še za hitro odpravljanje raznih napak na svojem območju, dodal pa je, da je na omrežju vedno manj napak, ker je več denarja za vzdrževanje. po zatrjevanju njegovih nekdanjih sodelavcev zanesljivo prvo v celoti elektrificirano vsaj v Srednji Evropi, če že ne v vsej Evropi. Petra Kozino sem nato pobaral, če je res kot zadnja v Sloveniji dobila elektriko pred kratkim vas Srobotnik v kočevski občini. Previdno se je najprej posvetoval s svojimi nekdanjimi sodelavci, ki še vedno delajo v Elektru, in nato povedal, da v Sloveniji ni nobene vasi več, ki ne bi bila elektrificirana. j. PRIMC BITS&FUN PRVIČ PRI NAS LJUBLJANA - Včeraj, 4. decembra, so v Cankarjevem domu odprli sejemsko prireditev Bits & Fun, ki pod geslom Edina meja je tvoja domišljija na privlačen in zanimiv način predstavlja novosti iz sveta računalništva in uporabne elektronike,poudarek pa je seveda na zabavi, tekmovanjih in nagradnih igrah. Prireditev prihaja v Slovenijo s posredovanjem Muen-chenskega sejma in je tokrat prvič pri nas. Peter Kozina, diplomirani elektro-inženir, upokojeni direktor Elektra Ljubljana, je poskrbel za boljše UKV radio zveze in zveze po daljnovodih. leti v celoti elektrificirano kot prvo ne le v Sloveniji, ampak celo v Evropi, mesto Kočevje. Tistega, o prvem mestu v Evropi mu nisem popolnoma verjel in sem ga kasneje, ko sva se srečala še 19. novembra na proslavi 100-letnice elektrifikacije v Kočevju spet vprašal o tem. Uidi tokrat je pou- Naši gradovi za naročnike Dolenjskega lista Spet bo leto naokoli - in v decembru, mesecu obdarovanj, teče posebna akcija Dolenjskega lista. Vsak, ki kaj da nase, iztekajoče se leto običajno zaključi brez dolgov. Dolenjski list bo svoj dolg do vas, naročniki, poravnal z izdidom toliko številk časopisa, kolikor je tednov v letu. Od vas, spoštovani naročniki, pa ne pričakujemo nič drugega, kot da nam še naprej ostanete zvesti - in še pred koncem leta plačate naročnino. A ne za naprej, ampak za iztekajoče se leto. Velika večina vasje to že storila, preostali pa, upamo, nam ne štejete v zlo, ker smo vam še enkrat poslali položnico. Kakšna posebna akcija Dolenjskega lista pa je to, porečete ob gornjem pozivu k plačilu! Akcija - da, kajti vsi naročniki, ki bodo imeli do konca decembra plačano naročnino, in vsi, ki se bodo decembra ali januarja naročili na Dolenjski list, bodo prejeli stenski koledar. Če smo malce neskromni, menimo, daje mnogim še zmeraj v spominu podoben koledar izpred dveh let. Takrat je šlo zja Martina Krpana, leto 1997pa bo zn naročnike Dolenjskega lista teklo s koledarjem, na katerem bodo podobe naših gradov, kakor jih je umetniško podoživel in na platno spravil slikar Samo Kralj. Zanimive podrobnosti o dvanajstih kamnitih pričevalcih nekdanjih časovje prispeval Andrej Bartelj, koledar pa bomo naročnikom lahko podarili ob pomoči več sponzorjev. Verjemite, akcija s tem še ne bo končana! Novo mesto, tel.: 068/316-215 Nevarno Ela: “Zakaj pa ne veliš teti, da odloži plašč in klobuk?" Ema: “Za božjo voljo, tega pa ne! Samo enkrat sem to storila, potem pa je kar dva meseca ostala pri meni!” Prebrisana glava Policijski komisar: “Gospod doktor, jaz sem slišal, da vam je bila včeraj ukradena srebrna tobačnica?" Doktor: “K sreči mi ni bila ukradena!" Komisar: “Škoda, jaz sem bil tatu že na sledu!” Legitimacija Orožnik: “Sto zlodjev! Ali ne vidite, da sta legitimacija in vaš osebni popis napačna?" Potnik: "Legitimacija in popis sta prava - ampak jaz sem napačen!” Vztrajno govori A: Moja ženka govori štiri jezike. B: Moja pa samo enega, tega pa vztrajno od jutra do večera. LETA HITRO TEČEJO - To Andrej Cesar iz Dolenjega Globodola dobro ve, saj je 29. novembra letos praznoval stoprvi rojstni dan. Za ta pomembni osebni praznik so mu prišli čestitat: novoizvoljeni poslanec v slovenskem parlamentu Janez Mežan, novomeški župan Franci Koncilija in predsednik KS Mirna Peč Zvone Lah. Marija in Anton Cesar, ki skrbita za starostnika, pravita, da Andrej uživa domačo hrano, spije še kak kozarec domačega vina iz Golobinjka in tudi Šilce domačega žganja zjutraj mu prija. V hladnih in vlažnih zimskih dneh se drži v hiši, toplo sonce pa ga od poletja do jeseni pogosto zvabi na prosto in celo na krajši sprehod okoli doma. (Foto: T. Jakše) Dolenjske Novice. 1885-1919