»5. številko.
v urnimi, ■ rado, i. nttflu im
mi. leto.
Bl|U as| M traakiral*. vr«#Mittv* i KuBara anee it S, (L
a« nazale, ta*}, tat+f«* tt. a«.
la praznika.
pa 14 vbL, aa dvakrat auei djah po dogovora. |inaerati itd.
aa ne ozira.
eaio lato
pol leta četrt leta na mesec,
#510toazkl fttarod" vafa po polti:
t aa Nemčijo:
« K sala leto .........K 28--
aa Ameriko In vse druge dežela i eaio leto.........K 30.—
0 30 5rW
Vpraaanjem glede hateratov aa) M prfioii aa odgovor dopisnica ali znamka Upiavnlfttvo i Knaflove allea S (Spodaj, dvorišče levo), telefon it. aa.
„Deželn kranjska nima lepšesa kraja.. "
Pred polstaletja je zapel Prešeren vzneseno himno krasoti 151»'-škega jezera in njega okolici*. V ne-brojnifa umetnih in narodnih pesmih se še sedaj opeva in slavi Bled s ca robnim njegovim jezerom, s čudotvorno cerkvico na otoku in s sivina gradom, ki zre s strme skale doli na ažurno jezersko gladino, kot biser -  venskili dežela.
Povsodi, kjer- st razlega slovenska govorica, je Bled z bajnokrasno njegovo okolico znan kot najkras-nejša in najdragocenejša točka zemlje slovenske.
A" tem prepričanju, v tej zavesti miio 1 >i 1 i vzgojena vsi. V najnežnejsi mladosti smo se že naučili pesi.u Otok bleski, kine nebeški«; nikdar Lru še nismo videli, a bujna otroška fantazija ga je nam slikala kot nek;;j čarokrasnega, nebeško lepega. V dovzetno otroško dušo se je nam že takrat vselilo hrepenenje. koprnenje, da vsaj enkrat v življenju vidimo tisti zemeljski kras, opleten z vencem poezije, ki ga je nam slikala fantazija v najčarobnejšTh barval] že v najzgodnejši mladosti.
Romali smo na ta sveti kraj, in srečni smo bili. ko smo končno zrli s poezijo ovenčane kraje vseli svojih misli in želja.
In tako romajo leto za letom Slovenci na Bled kol nekak narodno IKJSveČeni kraj, kot sveto mesto. ki im naj vsak Slovence obišče vsaj enkrat v življenju.
Smatramo Bled kot svoje narodno svetišče, koi kraj, kjer so v harmonično celoto združene vse krasote, vsi čari zemelj slovenskih in niti predstavljati si ne moremo, da l>i se lahko zgodilo, da Bled, ta hiser slo-renskih dežela, ne bo vec naš. ne bo več slovenski!
A vendar dejanski obstoji ta nevarnost !
Slovenski javnosti je znano, da y Bleski grad že leta naprodaj. Slovensko časopisje je opetovano že dvignilo svoj glas, naj hi merodajni krogi preskrbeli, da hi prišel Bleski grad v Slovenske roke. Kazali so na m varnost. ki preti slovenskemu Blrdu. ako pride grad v tuje roke. Takrat se je sprožila misel, naj bi Bleski grad nakupila dežela kranjska. In res so s«' uvedla pogajanja, ki
pa so se skoro končala, čes, da naša dežela nima toliko gmotnin sredstev, da   bi   si   smela dovoliti takšen luksus.
A sedaj se vodijo pogajanja na drugi strani.
Bleski grad hočejo kupiti Nemci, a to kupčijo podpirata z vsem svojim vplivom deželni predsednik ba-ron Schvvarz in ekselenca baron Schvvegol, ki jim je seveda največ ležeče na tem, da preide zopet košček najlepše zemlje slovenske v nemške roke.
Poročali smo že, da namerava Bleski grad nakupiti nemško zdravniško društvo ter ga preurediti v sveje svrbe. Ta stvar je resna in če se s slovenske strani ne ho pravočasno ničesar ukrenilo, ho Bleski grad, predno se nadejamo, v nemških rokah.
Potem pa zbogom za vselej slovenski Bled in naš ponos in naša dika!
Po otvoritvi nove železniške proge Trst-Jesenice-Celovec se je nemški naval na Gorenjsko podvojil; se-chij. ko se je izročila prometa že tudi turska železnica, se ho ta naval še opasneje povečal.
Ako dovolimo, da si Nemci pri-dohe trdno postojanko na Bledu z nakupom Bloškega grada, bomo lahko rekli že v nekaj letih, ne morda desetletjih: »Slovenski Bled je bil!« in ne bo nam prostajalo drugega, kakor tožiti'in pretakati solze, kakor nekoč prorok .Jeremija nad razvalinami Jeruzalema.
A ni še prekasno, da rešimo to svojo postojanko, dasi hi je že dvanajsta ura!
Za to kličemo oh tej dvanajsti uri merodajnirn našim krogom, predvsem pa deželnemu odboru kranjskemu: Kešite Bled, ohranite slovenskemu narodu ta košček najlepše njegove zemlje!
Bodite overjeni, da to ni želja posamnika, nega je to zahteva vsega slovenskega naroda, ki negletle na politično prepričanje želi soglasno in enodušno, da se mu (dirani ta biser in naj si bi bile žrtve za to še tako velike! ___
Češki deželni zbor.
I) u n a j , 3. avgusta. Cuje sa, dn se češki    deželni    zbor snide dne
*J7. septembra.
Praga, '> avgusta. Listi poročajo,   da    ho   deželni    zbor skli-
can na tri tedne, če se bo pokazalo, da uspešno deluje, bo sklican takoj zopet v tleceml)! u.
Car Nikolaj na Angleškem.
S p i t h e a d , 3. avgusta. Rusko ladjevje so pri prihodu živahno pozdravljal'. Angleški kralj in kraljica sta se padala z ladje »Victoria and Albert« na »Standard«, kjer sta pozdravila carja in carinjo.
G o \v e s , 3. avgusta. Liniji »Standard« in »Victoria and Albert« sta pluli ob vrstah angleške mornarice, bilo je tam 150 vojnih ladij; obema ladjama sta sledili inski križariei »Rjurik« in »Mnkarov». Na angleški kraljevi jahti sta stala car Nikolaj in kralj Edvard v živali nem razgovoru. Ogledovanje mornarice je trajalo eno uro. Ob pol petih 60 ladje dospele v Covves.
C o \\ e s , 3. avgusta. Pri slavnostni gostiji na angleški ladji »Victoria and Albert« je kralj Edvard spregovoril sledečo napitnieo: »Sir! Prisrčnega in prijaznega sprejema, ki sta ga Vaši veličanstvi kraljici in meni lansko leto pripravili v Reva-lu, nismo pozabili. Ponosen sem, da Vaju oba morem sprejeti v britskem vodovju. Vaše veličanstvo, kakor iii-di moja draga nečakinja nista tuja na Angleškem, posebno ne na otoku \Vight. Prepričan sem, da Vaju bo spomin prestavil v pretekla leta, ko se je gostoljubnost 5 moje ljubljene matere raztezala na Vajo oba. Vesel sem, sir, da ste imeli priliko videti najmogočnejšo in največjo mornarico, ki je sploh kdaj bila zbrana, toda prepričan sem, da Vaše veličanstvo nikdar ne ho smatralo teh ladij za simbol vojne, temveč nasprotno, za sredstvo obrambe naših obal in naše trgovine, predvsem za varovanje interesov miru. Imel sem v tem leto priliko sprejeti nekatere člane dnine in ni mi treba poudariti, kako sem bil jaz s kraljico vred vesel, da sem jih videl. Prepričan sem. da jir.i je bilo bivanj«' tu prijetno. Imeli :>o priliko spoznati ljudi in naprave v tej deželi. l'pnin. da to, kar so videli, povzdigne dobro razmerje, ki vlada med obema deželama. In sedaj naj so Vašima veličanstvoma le še zahvalim za obisk in Vaju zagotovim, da je bilo kraljici in meni posebno drago Vaju sprejeti.«
Car Nikolaj je odgovoril: »Z veseljem izražam srčno zahvalo za prijazne besede, s katerimi je Vaše veličanstvo carinjo in mene pozdravilo v britskem vodovju. Krasna parada,
ki sem jo smel danes videti, priča o J velikosti Anglije. Mogočni pogled domače in atlantiške mornarice je globoko upliva] name. Petnajst let je temu, odkar sem bil zadnjikrat yT Cowesu. Vedno se bom spominjal srečnih dni, ki sem jih preživel pri Vaši ljubljeni, spoštovani materi; kraljici Viktoriji, in naklonjenosti, ki jo je izkazovala meni kakor tudi earinji, svoji rnukinji. Naj bi bil prijazni sprejem, ki so pripravili ga Vaše veličanstvo in kraljica, kakor tudi angleški narod članom dume in pozimi mojemu ladjevju, znamenje rastočih prisrčnih vezij med obema našima deželama, vezij, ki temelj«1 na skupnih interesih in medsebojnem spoštovanju.
Turčija.
C a r i g rad, 3. avgusta. Vsled sultanovega »Lade« je obsedno stanje v Carigrada podaljšano do lata 1911.
Španija.
Notranji položaj.
London. 3. avgusta. »Dailv Telegraph« javlja iz Madrida: Polo žaj na Španskem j«1 zo]>et resnejši. V diplomatskih krogih se čuje z gotovostjo, da j** pripravljena angleška ladja, da odpelje mlado kraljico z otroki na Angleško v varnost.
L o n «1 o n , 3. avgusta. »Dailv Telegraph« piše) <ln j«' re\ <>!u<*ijonar-n«) gibanje sedaj izbruhnilo z veliko silo v industrijnlnih krajih na obali. Položaj je vedno nevarnejši.
M a «1 r i d . .'k avgusta. Uradno se javlja, da je po celi državi popo-len mir.
Melila.
M e 1 i 1 a , l\. avgusta. Tu je sedaj popolnoma mirno.
„BeleMDjniar proces v Zagrebu.
V ponedeljek ni bilo obravnave, ker je bil pravoslavni praznik.
Pri včerajšnji razpravi je najprvo govoril drž. pravdnik Aeenrti, ki je pobija] predl(]ge zagovornika dr. Budisavljeviča.
Na to je prosil za besed«) zagovornik dr. Popov ić, češ, da ima staviti zelo nujen predlog. Predsednik mu je dal besedo pod pogojem, da stavi naenkrat vse svoje predloge.
Dr. Popov ić je na to predlagal, naj se pokliče za pričo Milana
Šarića. ki služi sedaj pri bosnnsk«mi pplkn v Gradcu. Dtemeljevaje svoj predlog, je dr. Popovič navedel razne podrobnosti o Nastiču, ki so izzvale velikansko senzacijo.
Imenovani Šarič je študiral v Belgradu v istem času, ko je bil tamkaj tudi Nastič. Ker je bil tudi Bosanec, sta z Na.stičein mnogo občevala ter skupno zahajala v »Slovenski Jug«. Nekoč se je Sarič s«\stal z Nastičeni v neki gostilni. Tu je Nastič obsojal bosanske politike ter naglasa!, da bi bih) potreba v Bosni pričeti z revolncijonnrno akcijo. Na Šaričevo vprašanje, zakaj on ne prične te revolucionarne akcije, je Na stič odgovoril: »Jaz strni strahopet-nik, pa nimam za to poguma«.
Deset do štirinaj dni kasnej«' je Nastič napram Saričn znova nagla-šal, da bi bilo treba v Bosni spregovoriti »ik> rusko« (z bombami). Na to ga je jel nagovarjati, naj se žrtvuje za narod in izvrši v Bosni atentat in sicer na ta način, <la se njemu ne bo ničesar dogodilo. Obljubljal mu je, da mu bo preskrbel bombe, ki eksplodirajo v 1.4 urah. Te bombe bi naj on prenesel v klet bosanske vlade, v kater«) svrho mu j«* Nastič natančno opisal vse |>odzemeljske hodnike v vladnem poslopja.
Končno je Nastič še pripomnil* »Denarja boš dobil, kolikor ga boš hotel«. Na to mu je pokazal listnico, ki je bila napolnjena z bankovci; ter rekel: »Zaboga, ali si ti neumen, lahko bi imel toliko denarja, kakor jaz!« On — Šarič — Nastičevih ponudb ni hotel sprejeti. Kasneje je vse to pripovedoval svojemu stricu župniku Dušanu Suhotiču v Bosanskimi Gradišču.
Sre<li dr. Po}K)vičevega govora j«' vdrl v dvorano neki mladič ter udaril po glavi »Pokretovega« urednika g. \Vilderje. Prijeli so ga ter konstatirali. <la je napadalec neki igralec Teodorovič, ki se je klatil že tudi po Ljubljani in ki se sedaj v Zagrebu druži z Nastičeni. Sodišče ga je takoj na licu mesta obsodilo na tri dni zapora; ki ga je moral takoj nastopiti.
Na to je dr. Popovič predlagal, naj se zaslišijo kot priče Jovan Ta-novič, ure«lnik. Vladislav Ribnika r, urednik »Politike«, in Mitar Lsko-kovič, književnik, vsi iz Belgrada.
Končno je dokazal, da je Nastič sam preskrbel bombe za cetinjski proces v družbi a Lazo Dimitrijevi-čein S. Jovanovičem.
listek.
Razstava slov. umetnlliov.
(Dalje.)
Odnosa j i so nanesli, da sem mo-
ta svoja poročila za daljšo dobo prekiniti. Nadaljujem torej tam, kjer sem bil nehal, to j«' z
Jamo Matijo (Lax<mburg). Ja-1Jw je izmed prvakov m bule slovenske umetnosti in je, kakor kažejo tukaj razstavljena olja, prav zelo na-!'i'»'«lnval. Njegov«1 slike nimajo več tistega ekstremno barvenega značaja, Ki vobče velja kot prototip »sece-
. ampak so, če smem tako reči, precej realistične, to se pravi, na nJih prihaja do veljave tudi oblika vPodobljenih teles. Barve so izvečine "jedle, poteze včasih zelo široke, vča-s,]' «»zke in kratke, skoro točkaste, v"iuo pa nameščene s suverenno lahkotno točnostjo. Njegove slike se Prikupijo na mah, učinkujejo vsikdar Prijetno in dajejo mnogo^ duševne za-^ve. Studije 6, 9, 10, 14, same vrbe, »daj v snegu, zdaj v pekočem solnč-
žaru, kažejo Jamovo veliko moj-STrMvo v podajanju krajine. Zlasti Vzbuja pozornost, kako je podano ozračje, zdaj s pa rje no od žgočih solnih žarkov, da je videti, kakor bi cepetal zrak in bi trepetala zemlja,
zdaj zopet teško, nasičeno z vlago, ali pa megleno, neprozorno in neprijazno, kakor j*' neprijazen brezsolnčen zimski dan. Znane višnjeve sence, secesiji tako priljubljene in po naravi tako utemeljene, kaže olje 13 »Hišica«. Pa kako je vse to ublaženo, nič pretirano, nič samo skicirano, slika je živa, kakor bi bila izrezana iz narave. »Mlin po zimi« (18) je slabo razumljiv. »Hrasti« (23) so veselo-harvna velika slika, polna radostnega sol učnega razpoloženja: na sočnem, daleč tja razprostirajočem se travniku, obsevanem od solnčne svetlobe, stoje hrasti in hlad je edino le pod njimi. Čudo lepa slika, kakor ustvarjena za tudi ne prevelik salon. Portret (37) »Mati in dete«, izborna plastika, telesa se odražajo krepko in dihajo življenje. Zanimiva je tehnika: same kratke, ozke poteze. Čedna je svetlobna študija 44 (glava mladega moža, na eni strani ostro razsvetljena, na drugi v senci). Umotvor prve vrste je Jamov »Kamnolom« 54: na gorskem pobočju kamnolom in delavska koča. Imeniten izrezek iz narave, poln življenja, solnca in ostrega, čistega zraka. »Spomlad se bliža« (56) je po tehniki zanimiva slika: od blizu ne vidiš druzega, nego zistem raznobarvnih kratkih potez. Ce pa jo pogledaš iz daljave, se te lise razločijo in združijo na desni v hišo ob vodi, doli pod nami v dolini, zadaj se pokaže nekaj streh, drevje in nebo. Vendar pa se ta tehniška
študija Jami ni posrečila. Nerodna je po perspektivi in ne more zadovoljevati, ker je aranžma barvenib lis tako nespreten, da se pri najboljši volji ne spozna zanesljivo, kaj nam slika predstavlja. Smatrati jo je zgolj za študijo tehnike kratkih potez. Z vajo si Jama, sicer tako spreten mojster, huli v tem načinu slikanja pridobi gotovost izražanja. Razstavil je Jama vsega skupaj 13 oljnatih slik in izpričal iznova, da koraka v prvfli vrstah slovenske umetniške avantgarde.
Njegova žen a, J ama - Ka de rs Lu-jiza je razstavila samo eno olje (plahi - air 29: v i>olni solnčni svetlobi sedi mlada dama in se ukvarjam ročnim delom), ki kaže lepe umetniške kvalitete.
Klemenčič Milan (Ajdovščina) je premalo razstavil, da bi si mogli ustvariti sodbo o njegovih slikarskih kvalitetah. (142, 155) Olje »Soča pri Solkanu« kaže prav dobro perspektivo. Barve so zelo žive, nameščene z vestno nadrobnostjo po tistem načinu, da se človeku zazdi, da more posamezne cvetke in bilke prosto utrgati s slike. Lahkotnosti tak slog seveda nima v sebi in z modernizmom tudi nima nič opraviti.
Kobilca Ivana (Berolin), nesto-rica slovenskih slikaric - umetnic, ki si svojega imena ni pridobila 'samo doma, temuč tudi v tujini, je na tej razstavi zastopana pa dveh oljih. — Vprav fascimira me njen portret 43:
po francoskem načinu z igrivo lahkoto podana glava mlade ženske. Na prvi pogled zavzamejo gledalca izrazite te oči, vse drugo, in najsi so barve še tako prikupne in okusne, stopi v ozadje, da tvori edinole okvir nepopisnim tem očem. Sladkoba je v tej podobi in ženska mehkoba. In mojster je, kdor zna v sliko vdahniti toliko duševnosti.
Marčič Rudolf, c. in kr. častnik in vsega uvaževanja vreden slovenski akvarelist, se je poizkusil v tempera barvah. Pa ne s preveliko srečo. »Morje« 76 je trdo, posebno v svojem sprednjem delu, kjer se tisti svetli val vidi, kakor da v valovih plava orjaški zmrzel som. Trda, po diletantski brez notranje vsebine, mrtva recimo, brez duše, je tempera 83: »Ehrenhausen«. Ves drug pa je Marčič v svojih akvarelih, ki so njegova specialiteta — posebno pomorske slike, o čimer smo se nedavno preverili, ko jih je nekaj imel razstavljenih v Bahovčevi izložbi na Sv. Petra cesti. Vedeti pa treba, da ima slikarija z vodenimi barvami svoje posebne težkoče in da je torej tem težje, na tem polju ustvarjati količkaj spoštljivega. Vodene barve se namreč kaj rade prelevijo druga v drugo. Zato jih mora slikar z vso preudarnostjo in z zanesljivo gotovostjo namestiti na svojem kraju, sicer se zmesijo s svojo sosedno barvo in slika je brez izrazitosti. Pri temperi n. pr. je drugače. Tam lahko naknadno korigira
s tem, «la potegne čez spodnjo barvo še z drugo barvo, pa je. Ravnotako se dado korigirati oljnate slike. Prav čedni so akvareli 104, zanimiva svetlobna študija 117 in 119. Vsled milo-be svojih barv zel«) prikupna je tudi v ostalih ozirih vse hvale vredna oljnata slika »Ribiči« (139): »Solnčni zahod v Boki« (159) opozarja nase vsled svojih žgoče živih barv, (zahajajoče sol nce se je uprlo v skalno gorsko steno), manjka ji pa zadosti globoka perspektiva. Čisto moderna, z veliko lahkoto podana je oljnata slika »Hrvače pri Ribnici« (170), ki se odlikuje po ubranih tonih in realistični efektnosti, tako da treba priznati, da se Marčiču tudi na polju oljuatega slikarstva obeta lepa prihod njost.
Perhavec Lojze (Gorica) je s svojo edino sliko 131 »Kraške bajte« eksaktno pokazal, kakšna tudi najmodernejša slika ne sme biti. Je to namreč konglomerat zelo srečno ubranih, harmonično učinkujočih štirivoglatih, sočnih barvenih lis, nekak barvast mozaik, na katerem pa se gledalec zaman trudi najti, kaj naj slika pravzaprav predstavlja. Barve so lepe, pa bi končno prav taisti efekt napravilo platno, na katerem je prodajalec barv izložil uzorce svojih barvenih izdelkov. To ni slika, to je neporabljena slikar jeva paleta. .(Dalj* prtaodnjte.)
Javil se je dr. Popoviču v izpri-čanje tega dejstva 8. Jovanovič sam. Ta bo med drugim potrdil, da je Nastič zahteval za bombe na Cetinju 20.000 kron. Ko se je vrnil s Cetinja v Sarajevo, je menjal bankovec za 1000 K. Od -črnogorske vlade je poleg tega še zahteval 6000 kron, češ da je v tovarni v K ara g uje ve u preprečil, da niso dali bomb črnogor-gorskim zarotnikom.
Ob 2. popoldne je predsednik prekinil razpravo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4 avgusta.
#      Uspeli slovenskega sokolstva.
Uspeli mednarodne telovadne tekme
v Luksemburgu je tale:
Franeozje 94950 točk
Cehi 94010 » Italijani 926*29 » Belgijci 890 — »
Slovenci_851 50 »
Luksemhuržani   820"— točk. Pri zadnji mednarodni tekmi v Pragi so Slovenci dosegli 771 točk, torej so sedaj napredovali   za 80*50 točk,
kar pomeuja naravnost velik uspeh. Za Belgijci so bili Slovenci v Pragi za 101 točko, sedaj so samo še za 39 točk. Luksemhuržaiii so bili v Pragi za 18 točk pred Slovenci, sedaj so za njimi za 31*50 točk. Na /dar!
— Pri klerikalcih ni korupcije! »Slovenec« se dela silno indignira-nega in ogorčenega, ker se očita klerikalni stranki korupcija. »Slovenec« zavija oči in svetohlinsko vzklika: »Pri nas da bi bila korupcija, kdo nam more kaj takega očitati!« Da bi pa poskusil konkretna takta, ki smo jih navedli, ovreči, tega si ne upa niti poskusiti. Seveda, kako naj opere zamorca. Abstrahujemo tu o škandalih pri učiteljskih imenovanjih in bomo navedli par drugih slučajev, ki kažejo klerikalno korupcijo v vsi njeni nagoti. Za ofieijala pri deželnem odboru je bil kratkim potom imenovan bivši narednik Fr. Kristan, vodja stenografske pisarne Pfeifer je preskočil 1 činovni razred in bil vrinjen v konceptni status, dr. Liovro Pogačnik je bil sprejet v deželno službo in takoj pomaknjen v činovniški razred, ki odgovarja IX. drž. uradnikov, končno jo bil kar pod roko sprejet v deželno službo, ne da bi bilo to mesto razpisano, sotrud-nik »Slovencac<, Klemenčič. To seveda ni korupcija pri »Slovencevi« gospodi! To je objektivno, povsem nadstrankarsko postopanje deželnega odbora, kaj ne
— Boj za slovensko šolo v Trstu in socialdemokrati. Pišejo nam iz Trsta: Rdeči Prapor« je zagreši! glede slovenske šole v Trstu infamen članek, doposlan mu od tržaškega dopisnika. Tisi i tržaški rdeči mazač je sploh znan. da ne more napisati stavka, tla hi ne že.lil in sramotil vse, kar je narodnega, in tako je storil ko drugače ne zna — tudi v onem članku. Slovencu v najzadnjem gorskem kraju bo Že znano, koliko let se bore tržaški Slovenci za borno slovensko ljudsko šolo Koliko prošenj so že vložili, koliko burnih shodov sklicali, manifestirali in demonstrirali, a do danes brez uspeha. Priredili so bili tudi nedolgo temu zelo buren shod pri Sv. Jakobu, o katerem smo tudi poročali, kjer so ponovno zahtevali, kar jim že davno pritiče. Sedaj pa poglejmo, kako se rdeči internacionalist izraža o boju za to šolo: pravi namreč, da je boj za slovensko šolo v Trstu najboljše sredstvo tržaškim narodnjakarjem za razno hujskanj'4 in napadanje, tako
da bi bili narodnjak ar j i prav nesreč ni, ako bi tega sredstva več ne imeli
— namreč, ako bi dobili toli reklamira no slovensko šolo! Ce to ni in-famno podtikanje in obrekovanje, potem res ne vemo, kaj naj bi še bilo. Dopisnu se namreč spodtika nad tem, ker vsemogočni rdeči štab ni bil specielno povabljen na oni shod pri Sv. Jakobu. Na to bi imeli pripomniti, da ni bilo nobeno društvo in sploh nikdo na omenjeni shod specielno povabljen, temveč da so bili na javen shod potom »Kdinosti« vabljeni vsi — torej   tudi tržaški sodrugi
— ki so se zanj zanimali. Izgovor, da sodrugi niso bili povabljeni je ni-čev in služi samo le v pretvezo, da je imel tržaški rdeči zabavljač priliko zopet enkrat udariti z obrekovanjem po narodiijakarjib. No, oslovski glas ne doseže neba! Ta pregovor tudi rdečemu dopisnim.
-j- Bojkot tržaških Slovencev. Od zadnjih dcželnozhorskih volitev sem se je tržaškim irredentar.jeni in fanatikom še tisto malo pameti, ki so jo imeli — zmešala. — Strah pred napredujočimi Slovenci jim ne da miru ne ponoči ne podnevu. Bodisi pri belem dnevu in pri »tuhtanju« načrtov proti Slovencem, kakor tudi v temni noči v nemirnem Spanju jih stresa grozu in strah pred smrtno-nosno prikaznijo — slovenizacijo Trsta. Neprenehoma ugibajo obupane, neodrešene duše, kaj jim storiti, da se pokonča te vražje Slovence, al: vsaj zaustavi pot njihovemu napredovanju. Ali z vsem »tuhtanjem« so jako na slabem, računi jim ne »Štitila jo«, ne gre, pa ne gre, kakor bi to oni hoteli. Indipendente, (liazzettino in Ooda del Diavolo so po dolgem ukrepanju vendarle prišli do enega pobožnega zaključka, namreč: Italijani naj bi bojkotirali vse, kar je slovenskega: odpustiti iz službe slovensko služkinje, slovenske delavce, odsloviti peric", nileknrice itd. No tržaški Slovenci so tem nad svojo grešno usodo obupajočim italijanč-kom potom svojega glasila že odgovorili namreč: da naj polentarji kar prično s svojim nečednim delom in videlo se bo, kj»* nastane najprej polom. Do vedi i hi nič dalje kot do tega. da hi naposled nezadovoljno italijansko meščanstvo samo šlo tja in razbilo uredništva teh hujskačev, kateri so že danes zaslužili, da bi jih bil državni pravdnik postavil na zatožno klop. Strah ima res velike oči, a pri tržaških irredentarjih se je prelevil v pravi delirij. Ali ne pomaga jim nobena »žavba«, nobena peklenska nakana, da bi zaustavili naravni proces, ki se razvija in dovršuje v narodnostnem in ekonomskem pogledu v Trstu. Pamet, pamet, gospodje i iredentist i, altroehe bojkot Slovencem!
-f- Tržaško namestništvo je odgovorilo neugodno na razne proteste, kateri so mu d« šli koj po razpisu novih deželnozborskih volitev za Go-riško-Gradiščansko in v katerih se protivi jo razne korporacije terminu volitev, ki se bodo vršile ravno v najhujšem delu v vinogradih in ob času. ko .je veliko število volilcev v svetu. Namestništvo je namreč odgovorilo, da je seziv dež. zbora še tekom tega leta za deželo velikega polurna, ter da bi bilo za slučaj preložitve volitev sploh nemogoče izpolniti pravočasno vse one formalnosti, katere so potrebne za konstituiranje deželnega zbora. Klerikalci -e zelo vesele, da je \ lada določilu volitve za tak čas in se ne morejo načuditi, kako jim gre vlada vkljnb obstruk-ciji v državnem zboru na roko. Prepričani so, da zmagajo na celi črti s pomočjo vlad", ki je razpisala voli-
tve ob tako neugodnem času, s pomočjo misijonov, ki se bodo kmalu pojavljali po deželi in s pomočjo sosedne kranjske klerikalne stranke, ki bi rada videla, da postane kakor Štajerska in Koroška tudi zavedna Goriška rimsko črna. V tem menda tiči njeno delo za obmejne Slovence?
Sam o ne maki vozni listki na državnih železnicah. Državne železnice so, kakor sploh vsi drugi državni uradi, obvezane v jezikovno mešanih krajih izdajati dvojezične tiskovine in predvsem tudi dvojezične vozne listke. — Ce se to doslej ni godilo, so vzrok potniki sami, ki ne zahtevajo dvojezičnih voznih listkov, temveč se zadovoljujejo s sainoneinškinii. Na Češkem se je na več krajih začela akcija, da se samo-nemški vozni listki vračajo. Zgodilo se je tudi v Opavi. Sedaj pa je izšla naredba ravnateljstva c. kr. severne železnice na Dunaju, vsled kateie se zahteva, da se na postaji Opava severne železnice izdajajo dvojezični vozni listki, odklanja, ker je baje Opava samonemško mesto. Vendar pa naj se od pomikov, ki odklanjajo saiuoiiemške listke, voznina vzame; telegraf ično pq naj se obvestijo končna postaja m event. prestopna postaja, da se v vlaku nahajajo potniki, ki so sicer voznino plačali, ki pa nimajo voznih listkov. S temi potniki naj se sploh uljudno postopa. ---Ko bi mi Slovenci nastopili proti samonemškim voznim listkom na državnih železnicah malo bolj odločno, tako kakor nastopamo proti sa-moneniškim tiskovinam pri drugih državnih uradih, bi tudi na železnicah pripomogli slovenskemu jeziku do večje veljave. Slovenci, odklanjajte konsekventno na drŽavnoŽC-lezniških postajah samonemške li>! ke in tiskovine in zahtevajte dvojezične!
+ Iz šolske službe. C. kr. deželni šolski svet je sklenil na prošnjo kraj-nega šolskega sveta v Smarjeti pri Krškem, da se na tamkajšnji šoli v 3. razredu uvede nedeljen dopoldanski i>ouk v smislu § 60. šol. reda.
— Odbor za proslavu Gajeve sti»-letnice v Krapini prosi vse one, ki so se prijavili za posebni vlak, naj nemudoma pridejo po karte v Ciril-Metodski knjigarni v Zagrebu, Pre-radovicev trg št. 4. Prijave za posebni vlak naj se čiinnajpreje pošljejo omenjeni knjigarni. Priloži se naj obenem denar za vozni listek. Vožnja iz Zagreba v Kiapino in nazaj stane: v II. razredu 5 K, v III. razredu ) a 3 K 20 v.
— Gajeve slavnosti v Krapini se vdeleži posebno,, odposlanstvo občinskega sveta ljubljanskega, na čelu mu župan in državni poslanec Ivan Hriba r.
— Osnšenje ljubljanskega barja. Pripravljalna dela za osnšenje so v toliko gotova, da se sedaj v kratkem začne z deli v Gruberjevem kanalu. Ta dela še bodo vršila na sledeči način: Zatvorniea na gornjem koncu Gruberjevega kanala je sicer že zapeta ali vender ne more odteči vsa voda vsled neenakomernega terena. Treba bo zastalo vodo ali odpeljati, kakor je bilo prvotno projektova n o, po nalašč za to izkopanem jarku, ali pa jo izčrpati. Nameravano je izčrpanje. Najprvo se napravi pri izlivu Gruberjevega kanala v Ljubljanico nasut jez, tako da Ljubljanica ne bo mogla v Gruberjev kanal. Potem se postavi od tod pa do mestne klavnice tako velik lesen žleb. da bo teklo v njem 300 sekundnih litrov vode, in ki ho imel padca 1° do. Od klavnice pa do obstoječega lesenega jeza bodo izkopali nato tako veliko kineto. Dve veliki centrifugalni    pumpi na
par bodeta osušili potem strugo Gruberjevega kanala. — Delo samo na sebi se potem razdeli v tri oddelke in sicer počne prvi oddelek na spodnjem koncu od novega nasutega jeza pa do štej>anjskega mostu, materija! bode do vazala posebna lokomotiva. Drugi oddelek ima določeno dolžino od štepanjskega mostu pa do baron Codellijevega sveta. Materijal se bode dovažal z ročnimi vozički. Tretji oddelek obsega ostali del do mestne klavnice. Tudi tu bo dovažala materijal lokomotiva. V vseh treh oddelkih se hode pričelo z delom zaenn ter se bode najprvo struga znižala za približno V/.2 in. Potem šele, ko bo to končano, se bode pričelo z znižanjem struge onega dela od mestne klavnice pa do odcepa Gruberjevega kanala od Ljubljanice. To delo se bode izvršilo mašinelno in sicer potom bagra. To je za sedaj določeni del programa, po katerem se bode izvršila regulacija Gruberjevega kanala.
— Vojaška »vzgoja«. Reservni častnik nam piše: Psihologija ima, kakor je povedal na nedavnem Ijudskovzgojevainem shodu prof. Čada, še zelo široko polje za študij človeške duše. Vpliv različnih milje-jev in raznih pogojev ustvari množino različnih značajev. Druga je psihologija učenca, druga vojaka, druga poljedelca itd. To vse je sicer znano, toda psibologičnih študij teh posameznih stanov doslej nimamo. V tem oziru je torej program psiho-logične vede zelo obsežen in ko se izpolni, bodo marsikateri pojavi in socijalne razmere jasnejši. Nečenio se razpisovati o psihologiji sploh, ampak hočemo pokazati le v splošnem na to, pod kakim uplivom raste vojak in kako se razvija v duševnem pogledu. S čisto človeškega stališča je namen, za katerega se vojak vzgaja, nemoralen. Učiti se tri leta, kako se ubijajo ljudje, nikakor ne more nravno povzdigovati, k večjemu jih posurovuje in otopuje. Ce pa tudi pripustimo, da se redkokdaj zgodi, da vojak na povelje prime orožje v roko proti svojemu bližnjemu, mora vendar vedno hiti k temu pripravljen, kakor nam kaže intervencija vojaštva pri raznih demonstracijah — -na pr. v Ljubljani lansko leto. Način, kako se z vojaki ravna, je kar naj-odurnejši. Čutečega človeka pogosto kar najbolj razburi, če nekoliko pobi izje zasleduje vojaško življenje. Naša javnost ve malo o tem, morda je le slišala kaj, vojak, tiranizirani in surovosti predstojnikov navajeni človek, vam ničesar ne pove in če pove, nikdar ne spoznate pravega položaja in ga ne čutite tako. kakor hi ga sami okusil'. Letos sem bil na vojaških vajah v Ljubljani pri 17. peš-polku, in tu sem bil priča največje surovosti, v kateri je bil pravi mojster nadporočnik Frauenfeld. Ta človek bi se silno motil, če bi se smatral za izobraženca. Iz njegovih ust se v enomer sipljejo najbolj grobe bese de, ki se jih sramujemo tu ponavljati Pri najmanjši priliki zmerja vsakega, rabi izraze pri katerih bi najpodlejši individij sramu zardel •Rdečica sramu zalije človeku obličje in čudne pojme dobi o vojaški »vzgoji«, če posluša vsaj eno uro tega častnika. Vojaški gospodje večinoma kažejo grobo hre/čutnost napram vojakom (so seveda izjeme) in tako je njih vzgojevalno delo le demoralizo-joče. Vojaka se sicer za nekaj časa sploh ne primejo več moralne brce. ker mu je surovost letela vsak dan na glavo, in navadil se je. grubijanstvo mu je nekaj samoposebi umlji-vega in z resignacijo ga sprejema. Ves ta vojaški sistem z takimi Frauenfeld] dela iz ijudij figure brez ču-
ta in brez volje. Militarizem zahteva kratkomalo kosti, meso in kri državljanov, zahteva zase pravico na dresuro Ijudij, posurovuje, otopuje in deprimira s svojo arogantnost jo. Da je te tam dosti, nam kaže imenovani nadporočn.'k in še dolga Vrsta drugih. — F bogi vojaki!
— Dopisnice z nalepljenimi narodnimi in dobrodelnimi kolki. V zadnjem času se čuje jo opetovano pritožbe, da je treba za dopisnice, ki imajo nalepljene narodne kolke, plačati dodatno poštnino po tarifu za pisma. To je vtoliko resnično, da se ta dodatna poštnin^ zahteva za dopisnice, ki imajo kolek nalepljen na desni strani poleg znamke, kar je vsled obstoječih predpisov nedopustno. — Desna polovica sprednje strani sme obsegati namreč samo j>oštno znam ko in naslov prejemnika. Svobodno pa se smejo lepiti narodni kolki na levo polovico sprednje strani in na zadnjo stran. Toliko v informaciju občinstvu.
— V včerajšnjem poročilu o veliki narodni veselici »Političnega, gospodarskega in izobraževalnega društva za vodmatski okraj« vrinila se je neljuba pomota. Pri veselici je namreč tudi nastopalo pevsko društvo »Lipa«, ki je s svojim dovršenim petjem kaj dobro zabavalo občinstvo. Tudi smo pozabili omenili, da je dal vino, ki ga je vse hvalilo, znani gostilničar g. I. Zupančič.
— Društvo strojnikov. Krajevna skupina Ljubljana in okolica »Zve/«' avstrijskih strojnikov« ima v nedeljo H. t. m. ob pol 10. dopoldne javno protestno zborovanje radi reform t* pri izpitih za strojnike in kurjače v hotelu »Štrukelj«, Kolodvorske ulice v Ljubljani. Vabijo se vsi člani dru štva, kakor tudi g. strojevodje državne in južne železnice, da se tega protestnega zborovanja zanesljivo ]>oJ-noštevilno vdeleže. Posebno se va-bi na to zborovanje zastopnike vlade, državne in deželne poslance, industrijalce in poročevalce ljubljanskih listov.
— Firme, ki imajo ali pa name ravajo stopiti v trgovske zveze s Kanado, dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani važno poročilo o gospodarskem napredku Kanade.
— Občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev za sodni okraj ljubljanske okolice (sedež bo imela zadruga v Ljubljani) se je vršil 3. t. m. ob 9. zvečer v »Mestnem domu«. Od 432 članov se jih je udeležilo 45. Zadružnega inštruktorja je zastopal načelnik ljubljanske zadruge gosp. Tosti. NadUomisar g pl. Hofbauer je otvori zborovanje, naznanil, da je dež. vlada potrdila pravila s čemer je zadruga ustanovljena. Nato so se vršile volitve in sicer z listki. Načelnikom je bil soglasno izvoljen g. V. Ogorelc, gostilničar v Škof jici; kot njegov namestnik pa gosp. J Jesih gost. in mesar v Rudniku. V odbor so prišli gg. : Rus Ivan na Grosupljem, Zrimšek Anton v Kosezah, Šusteršič Fran v Zapužah, Plevnik Fran v Vevčah, Gerbec Ivan na Igu, Anžič Josip v štepanji vas:, Pirnat Ivan na Viču, Kandare Anton v Pijavi gorici, Lipah Fran v Dobru-njah, Vilfan Anton na Jezici, Štirn Anton v ;s>iški in Jesih Jos. v Medvodah. Njih namestniki so gg. : Suhadole Fr. na Dobrovi, Končan Ivan na Viču, Mercina Ignacij v Gornjem Kašlju, be-tina Anton v Zg. Šiški, Kuhar Leopold pri D. M. v Polju in Anžič Miha v Do brunjah. Pregledovalci računov gg. Pogačnik Anton v Šiški, Krbežnik Ivan na Viču in Šusteršič Jos. v Medvodah.
(Dalje v prilogi).
Zadnji rodoulne Benalla.
Povest.
(Dalje.)
Razgrnila je Mihaelovo pismo vnovič in je zopet čitala, tako pazno, kakor da se je hoče na pamet naučiti.
»Ali — kdo mi pravi, da sem jaz tista žena, ki jo Mihael ljubi in zaradi katere se hoče žrtvovati?« Prevzela jo je ta misel s toliko silo, da je zatrepetala po vsem životu. »Nikdar ni z nobeno besedo izdal, da me ljubi. V njegovih pogledih se mi je pač časih zdelo, da nekaj gori, toda, kako naj iz tega sklepam, da je svojo ljubezen meni posvetil? Občeval je z menoj vedno hladno, kakor z vsako drugo, nikdar ni pokazal, da ima za me kaj več simpatije, nikdar ni poskusil doseči od mene niti najmanjšega izraza, da ini je na njem kaj ležeče. Zakaj ni tega storil t«
Ta dvom se je vse bolj zajedel v njeno srce in vse bolj je verjela, da vidi Mihael v njej samo boljšo, za-.npanja vredno prijateljico in da ljubi drngo,
Pri obedu je bil njen mož resen in malobeseden. Renati se je zdelo, da je žalosten. Nekaj časa se ni^ zmenila za to, a končno jo je obšlo le usmiljenje ž njim, saj je bil baron Benalja na svoj način zelo dober ž njo.
»Kaj ti pa je danes,« ga je vprašala po končanem obedu. »Nekaj potrt si, ali se ti je zgodilo kaj neprijetnega I«
Stari baron je zavzdihnil in nekako tožno pogledal Renato.
»Da, da,« je rekel, »nekaj neprijetnega se je zgodilo. Dobil sem nesramno brezimno pismo. Saj ne verjamem nobene besede, prav nobene besede, prav nobene; vem, da je laž, a neprijetno je vendar, da krožijo take govorice«.
Renata se je zganila. Zadnja beseda je vzbudila njeno pozornost.
»Kake govorice pa krožijo,« je vprašala in ni mogla zakrivati svoje vznemirjenosti.
»Prav neverjetno,« je odgovoril baron Benalja. »Kakor sem ti že rekel, sem dobil danes brezimno pismo.«
Vzel je iz žepa pismo in je počasi razgrnil.
»Predno ti je dam citati, naj ti še enkrat povem, da ničesar ne verjamem.«
Molče je Renata vzela pismo. Z nerodno — najbrž nalašč popačeno 7>isavo je bilo pisano:
»Gospa baronica Renata Benalja upa, da bo podedovala vse premoženje svojega soproga in da bo ta popolnoma pozabil na svoje sorodnike. V ta namen zna prav spretno skrivati svoje grešno razmerje z Mihae-
lom Kržinarjem. Rogovi, ki Vam, gospod baron, krase čelo, so že prav veliki. Vaša sniešnost je pa toliko večja, ker je Vaša žena vzrok, da je Mihael Kržinar popolnoma pozabil na dolžnosti, ki jih ima napram neki drugi osebi.«
Renati je padlo pismo iz rok. Kakor smrt bleda je uprla svoje velike črne oči a* moža, a še predno je mogla kaj reči, se je baron Evzebij sklonil nad njeno roko in jo poljubil.
»Vem da je to ostudno peklensko obrekovanje,« je jecljal stari mož, »prisegam ti, da ničesar ne verjamem in od]»usti mi, da sem ti pismo pokazal.
Evzebij je čutil, da ni prav ravnal, ko je Renati pokazal to pismo, a čutil je to šele sedaj. Žal mu je bilo, da pisma ni zamolčal in uničil in vedel je, da bo Renata smatrala kot izraz nezaupanja, da ji je pismo "pokazal.
Toda obdolžitve v brezimnem pismu so bile tako velike, težke, da Renata na to okolnost niti mislila ni. Zadostovalo ji je, da njen mož teh obdolžitev ne verjame.
»Hvala ti za tvoje zaupanje,« je rekla in je podala soprogu roko. »Dokler mi ti verjameš in zaupaš, naj govore ljudje kar hočejo.«
Renata in njen mož sta bila tako razdražena vsled surovih obdolžitev tega brezimnega pisma, da sta čisto prezrla kar je bilo v pismu rečeno
o Mihaelu Kržinar ju, dasi sta pismo ponovno prebrala.
Renati niso bila brezimna pisma nič novega. Dobivala jih je večkrat; časih so obsegala ljubezenska razkritja, časih pekoča zasmehovanja, da se je staremu možu prodala za denar, časih pa tudi vsakovrstne obdolžitve. Tako brutalnega pisma, kakor ta dan, pa še ni imela v rokah.
Ogledovala je pismo in pisavo z vso pozornostjo, če bi kaj ne našla, iz česar bi se dalo sklepati, kdo je pisec. Pismo je bilo pisano na jako sla* bem papirju in pisava je izdajala, da pisec nima dosti opraviti s peresom. Sumljivo je bilo, da v pismu ni bilo jezikovnih napak, iz česar se je dalo sklepati, da je besedilo nekdo drugi sestavil, pisec pa je to besedilo le prepisal. A kdo bi mogel to biti, tega nista uganila niti Evzebij, niti Renata.
Ko je baron Benalja končno zapustil svojo ženo, je Renata vnovič vzela pismo v roke in zdaj je njeno pozornost vzbudil odstavek glede Mihaela Kržinarja.
»Kaj pomeni to očitanje, da je Mihael po moji krivdi popolnoma pozabil na dolžnost, ki jo ima napram neki drugi osebi?« se je vprašala Renata. »Katera oseba bi to mogla biti? Ali Terezija Ahčinova?«
Renata je začela sumiti, da je morda gospa Terezija v kaki zvezi z brezimnim pismom. ^
»Ce je name ljul>osunina, če misli, da sem jaz vzrok, da se je je Mihael toliko časa branil, je lahko mogoče, da je dala to pismo pisati, ugibala Renata. »Ali kako more ti ženska govoriti, da ima Mihael napram nji kake dolžnosti.' Ne, ne, 1«' režija ni v zvezi s tem pismom.
Zaman je bilo vse ugibanje, kdo je pisec ali pisateljica pisma.
Renata je imela navado, da j*' brezimna pisma uničila. To pot pa jf napravila izjemo. Ztielo se ji je. di utegne to pismo še enkrat prav priti in zato je je shranila.
Zvečer je šla, kakor vsak dan z nekima prijateljicama na sprehod. Takrat je bilo shajališče Ljubljani1 nov na Cojzovem vrtu, ki je bil tam. kjer je zdaj Cojzova eesta. Od >*'>,t' do osme ure zvečer je bila na tem vr' tu zbrana vsa ljubljanska gospoda.
Renata je s svojima prijateljica ma sedla na klop pod staro lipo* Zbralo se je okrog njih mnogo ml* dega sveta in tudi nekaj starejših gospodov in končno se je prikazal tudi Mihael Kržinar ter se pridružil okrog Renate in njenih prijateljie zbrani družbi. Topli pogled, s katerim ga K sprejela Renata, je razgnal slabo-voljnost, ki ga je trpinčila od dneva, ko je bil lov na barju in sestanek i Preserju, in mu je dal pogum, da 9* je približal Renati.
(Dalje prihodnjič)
a^H
Pritoga „SltvtatfcMU Martii" tt 175. dat 4 avomita ItOi
Zaupnikov se ni volilo, ker se je uravnalo tako, da je v vsakem večjem kraju po en odbornik ali namestnik. Nato je razložil načelnik pripravljal-nega odbora deželne zveze gost. zadrug na Kranjskem g. Tosti pomen in važnost zveze ter priporočal naj zbor sklene pristopiti k deželni zvezi, kar je občni zbor soglasno sklenil. Ker se k raznoterostim ni nihče oglasil, se je zahvalil g. nadkomisar zborovalcem za udeležbo, priporočal naČelstvu pridno in plodonosno delovanje ter zagotavljal, da bo obrtna oblast pomagala zadrugi kot nje posameznim članom in podpirala njeno zakonito stremljenje. Zborovanje je bilo zaključeno ob pol 12. Ustanovitev te zadruge zna biti prav velikega pomena, ker nima nobena gost. zadruga na Kranjskem toliko članov. Ako bo načelstvo odločno in požrtvovalno delalo se bode kmalu pokazala korist te organizacije. Izdati se ne sme nobena koncesija da ne bi se vprašalo preje zadrugo za mnenje. Število gostiln se mora vsekakor omejiti, kajti v krajih kjer je mnogo gostiln so večinoma vse slabe, ker imajo slab promet, slabo uspevajo in tudi dobro postreči ne morejo. S tem so oškodovani gostilničarji sami kakor tudi občinstvo in zadruga bo zastopala v tem oziru stališče, da je bolje manj gostiln, pa tiste dobre.
Ustanove za invalide. Za leto 1909 se bodo podelile sledeče Karol baron \Vurzbachove cesarice Elizabete ustanove za invalide in hiralce: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, Hemca in Jarš, in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Vintarjevca v občini šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod Alfred baron \Vurz-bach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu deželnega odbora kranjskega, ustanove za Kamničane, Homčane in Jaršane po predlogu županstva v Kam niku in ustanove za Vintarjevčane po predlogu županstva občine Šmartno pri Litiji. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni potrebni vojaški in validi iz imenovanih krajev od straž mojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadob-ljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število potrebnih vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži iz imenovanih krajev, ki so lepega vedenja in se radi bolezni in starosti ne morejo sami pre-živiti. V obeh slučajih je dokazati s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi s pričevali neomadeževanost prosilcev. Prošnje je vložiti prosilcem iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prosilci pa naj vlože vsak pri županstvu svoje občine, in sicer najkasneje do 20. avgusta 1909.
Treščilo je pri včerajšnji nevihti okoli pol 9. zvečer v Spodnji Šiški v hišo g. Rozmana, ki leži v Kmetijski ulici. Strela je udarila v sobo stanovanja gosp. Pavlica, kjer je bila ravno žena s štirimi otroki Zgodilo se ni nikomur nič, le omamilo je otroke nekoliko. Strela je napravila v stropu štiri velike luknje. Seveda je bila hiša takoj v plamenu, vendar se je posrečilo domačinom, da so v zvezi s požarno brambo požar omejili. G. Rorman se je pri gašenju precej znatno opekel po rokah. Na mesto požarja je takoj prihitelo tudi orožništvo. Gašenje je bilo zelo otežkočeno vsled tega, ker ni bilo zadosti vode, na razpolago je tam le mal vodnjak. Morda bodo šišenski starokopitneži nazadnje vendar sprevideli, da je vodovod v Šiški prav krvavo potreben.
Požar v Stranski vasi. Iz Gradca nam poročajo: Dne 1. avgusta, ravno na veselico črnomeljske podružnice, je naenkrat velikanski sijaj razsvetli vso okolico. Hiteli smo na lice mesta in videli veliko nesrečo. Sest gospodarskih poslopij g. Martina Tomca, župana v Stranski vasi, je bilo v ognju. Vrli Gračani, pod vodstvom g Mazelleta, so junaško branili, in dosegli to, da se ogenj ni razširil. Škoda znaša 20000 kron in ker g. Tome ni bd zavarovan, je precej občutna. Tudi semiška požarna bramba je precej dobro pomagala, ko je enkrat spoznala konstrukcijo svoje nove brizgalne.
„Sokolski naraščaj prvikrat za pogrebom." Dne 30. julija se je zgodila v Kranju velika nesreča. Po takozvani pokopališki ulici peljal je 10 let star Alojzij Rakove vprežen voz, na vozu je bilo par sodov na katerih je sedel gori imenovani deček. Ne ve se na kak način, da je deček naenkrat padel z voza ter prišel pod kolesa, ter ostal na mestu mrtev. Voznik ga je pustil kar na sredi ceste ter peljal voz svojo pot naprej. Pri obdukciji se je pokazalo da ima revež srce počeno, tri rebra zlomljena in jetra zmečkana Pogreb je bil v nedeljo ob obilni udeležbi občinstva. Pogreba se je udeležil tudi sokolski naraščaj pod vodstvom brata Frana Ažmana, načelnika Sokola v Kranju. Položil mu je na grob krasen venec s slovensko trobojnico |in z napisom: »Zadnji pozdrav bratu — sokolski naraščaj.« Pokojni je bil eden i2med najboljših telovadcev naraščaja.
Z velikim veseljem se je pripravljal zrn
15. avgust v Tržič; kjer bi bil javno j nastopih  Krivda zadene voznika, ker ; ga je pustil samega voditi konja. To je bil prvi pogreb na Slovenskem, ki se ga je udeležil naraščaj v kroju.
Neurje na Dobrovi. O včerajšnjem, s točo spremljanem neurju, okrog Dobrove, nam očividec poroča: Že na vse zgodej je bilo opažati ono čudno bliskanje, kakor zadnjič pred neurjem na Orljem. Vendar ni nihče pričakoval kaj posebnega. Okrog 2. ure pa me na t>otu iz Švice proti Polhovemu gradcu, kratko pred Logom, iznenadi zamolklo groinenje nad Hruševjeni. Kot bi trenil, začne močan piš, na to se vsuje dež, kakor iz škafa je lilo.Komaj sem ušel pod streho, je začela strašna nevihta, ka-koršne še nisem kmalu videl. Blisk za bliskom, strela za strelo, a vmes pa silen naliv, kakor bi se bil oblak utrgal. Sprva je šla nevihta po jugo-zapadniku. Proti V44. pa naenkrat zapazim prihajati belosivkaste oblake po burji gnane. Zdaj bo pa huda, sem dejal. In res takoj na to že so začela pokati med silnim nalivom prva, najpreje drobna, pozneje vedno debelejša zrna toče. A od zgoraj je bilo slišati tako grozovito hropenje, kakor bi na stotine hudournikov naenkrat divjalo v globoka brezna. Pri nas se je četrt ure pozneje zjasnilo in tako sem z voznikom mogel nadaljevati pot do Polhovega gradca. Na vsi poti so bili sicer videti sledovi naliva, a toče ni bilo nikjer opaziti. Okrog 5, ure je bilo v Polhovem gradcu najlepše vreme. Da vidim, kako daleč je seglo neurje, se napotim čez Horjul, potem nazaj proti Dobrovi, a po teh krajih ni hilo no-nnhcuega sledu o toči. Okrog 7. ure se naenkrat zopet prične ono čudno bliskanje, zdaj na jugozapadu, in kot bi trenil, pridrvi z VSO silo zopet druga nevihta. Vendar pa razun naliva in treskanja ni imela drugih posledic. Tem žalostnejši so učinki popoldan ske nevihte. Prizadeti so kraji: Dobrova (del), Šviea, (iaberje, llrušev je, d tik, St lanska vas, Razore, Kožarje. Drevja je veliko izruvanega, oziroma polomljenega. Po brdih okrog Dobrove je bilo še snoei videti kakor bi bilo pobeljeno od snega.
Iz Domžal nam pišejo; Danes t. m. popoldne se je tu nekako oh 4' , uri vsnln v silni nevihti toča, ter grozovito razbijala. Po dobri 1 , ure vihre so bili pridelki na vrtu in polju razen kar je v zemlji — popolnoma sklešeeni in uničeni. Škoda je velika. Tem prigodom m* nudi takozvanim ljudskim prijateljem prav lepa prilika, da dejansko pokažejo svojo ljubezen do teško prizadetega kmeta!
I'mrl je v Trbovljah oh juž. žel. dne L avgusta t. I. v 74. letu svoje dobe ugleden mož, g. Fr. K a l ii i. , posestnik, občinski odbornik itd. — Rajnik bil je narodnjak ter daleč na okrog obče priljubljen. Oh vsaki priliki se je kazal zavednega Slovenca. Blag mu spomin!
Iz Šoštanja nam pišejo: Naši nemškutarji izzivajo na vse mogoče načine; višek nesramnosti pa dosega obnašanje naših sodnijskih uradnikov. Zadnjo nedeljo popoldne nahru-li! je Repotoenik iz sodni jskega poslopja mimoidoeo slovensko družbo Z izzivajoeim »heil«-kIieem. Z;i to lajanje bi se sicer ravno tako malo kdo zmenil, kakor za ono kakšnega mršavoga ščeneta, ako hi se ta provokacija ne bila zgodila na uradnih tleh. Tako pa zahtevamo zadoščenje, ker nikakor ne smatramo za privilegij e. kr. sodnega kancelista, da bi bi smel z sodnijskega poslopja in sieer skozi okno sodnikove sobe mirno mimoidoče Slovence mi tuko nesramen način izzivati.
Električne ure. Da se enotno uredi dnevni čas in zabrani tisto neprijetno in nepravilno bitje, ki traja tudi pri nas v Ljubljani vedno cel zadnji in prvi četrt ure, vrste se zdaj v eni zdaj v drugi cerkvi, bodo postavili v Zagrebu na važnejših i«, prometnih delih mesta H električnih ur sistema »Magneta«, ki bodo medsebojno električno vezane, toraj precizno enakomerno kazale.
Na hrastniški postaji je pone-veril — kakor se po Hrastniku govori — uradnik Tschebaus okuli 1100 kron. MoŽ je bil ves čas nadut nemŠkutar in se ve iskren prijatelj Leilerjevih. Zanimivo je, da ga je direkcija sicer odstavila, vendar ga ne bo dala v zapor, ampak mu je dovolila ukraden denar počasi v obrokih vračevati. Pri poveduje se. da se je že prej enkrat zasledilo Tschebausa na enakem potu, a se mu je pregledalo, ker je nemšku-lar in ki r in a visokega proiektorjn. Ta protekcija je baje tako velika, da ni bilo treba Tschebausu niti mature, ampak le par razredov srednje Šole. Ker rabi gospod Leiler v svoji pisarni menda izključno »uradnike« z akade- | mično izobrazbo ljudskih in prvih raz redov srednjih Šol, mu gospoda Tsche j bausa prav toplo priporočamo, zlasti še, ker je samec. Morda se ga pa usmilijo v kemični? Tam je že več takih visoko izobraženih pisačev, kaj ne ?
Na naslov poštna uprava, iz
Hrastnika nam pišejo: Poštnemu ravnateljstvu bi bili hvaleiui, če že enkrat sporoči gospodu poštarju Koschcllu v Hrastniku, koliko da dobiva za pismonošo, kajti zdi se nam, da na vsak način več nego mesečnih 30 K. Po našem mnenju mora dobivati pismonoša v Hrastniku vsaj 50 K, če ne, naj vendar poštna uprava plačo zviša, kajti 30 K za toliko posla je — rekel bi — umazano plačano. Prejšnji pismonoša je baš prvega službo pustil in bojimo se, da s to plačo ne bo zadovoljen tudi novi. In če bo, ga obžalujemol
Poročil se je gospoo Rudolf Stermecki, trgovec v Celju z gdč. Franjo Vabičevo iz Žalca. Čestitamo!
Nova vojašnica za konjico v Gorici je dovršena Dragonci, ki so so sedaj raztreseni po goriškem mestu in v Št. Andražu, se preselijo vanjo koj po vrnitvi iz vojaŠkik vaj.
Azijska konkurenca. Domačemu dalmatinskemu in istrskemu olju preti nevarna konkurenca i i Azije. V zadnjem času so namreč začeli uvažan Azijci svoje takozvano »Soja olje«. V obrambo domače trgovine pripravlja vlada zakonski načrt, s katerim se naloži za uvoz tega olja visoka carina.
932 K čistega dobička so do-nesli trije koncerti slovenske srednješolske mladine v Gorici. Dijaški tamburaški zbor dijaški pevski zbor pevske in glasbene šole in narodne abi-turijentke goriškega učiteljišča so s svojimi lepimi nastopi pripomogli, da je dobila Dijaška kuhinja 241 K, za nov otroški vrtec v Gorici pa 671 K.
Dekan v Višku ob italijanski meji, Justulin, je padel s hruške ter se počkodoval na hrbtu in na rokah
Imenovanje.   G.   Peter Sorini, izvrstni  dalmatinski  ribarski strokov njak, nadzornik ribarstva pri pomorski vladi v Trstu je pomaknjen v 6 čin. razred drž uradnikov.
Razstrelba smodnišnice. Razletela se je smodnišnica A. Schallham-merja v Spielfeldu. Ponesrečil se je 20 letni delavec J. Osvald, katerega truplo so dobili vse ožgano v bližnjem mlinskem jarku.
Smrt v valovih. V ponedeljek je odgnal silen veter tri čolne iz tržaš kega pristanišča in jih podil po razburkanem morju. V čolnih je bilo več ljudi. Odposlali so takoj pomoč. Prvi čoln so dobili napol potopljen. Na konen molečem iz vode se je krčevito držal mornar A Guštin, ki je povedal, da sta 2 tovariša utonila, drugi čoln je rešilo moštvo parnika »Federike«, tretji pa se je izgubil, in ga tudi do-sedaj niso našli.
Bogata beračica, imenom Katarina Ungarian, stara 60 let in doma iz Dubrovnika — o kateri smo včeraj poročali, da je bila v soboto v Trstu aretovana radi beračenja, dočim so potem na policiji našli pri njej nič manj, nego 17.960 K denarja v 20 in 10 kronskih bankovcih, — je bila predvčerajšnjim, v ponedeljek na okrajnem sodišču obsojena na 3 dni zapora. Glede denarja, ki so ga našli pri njej je izjavila, da sta ga z njenim rajnim soprogom na razne načine prislužila in prihranila v Carigradu. Povedala je tudi, da je držala vedno deoar pri sebi, tudi ko je spala. Ker je imela denar skrit v jopiču, ni niti nikdar slekla jopiča!
Letoviščarji na jugu. Pišejo nam iz Trsta: Se nikdar se ni opažalo — vkljub neznosni vročini — tak |naval ptujcev na jug, kakor letošnje poletje. Prenapolnjeni so vsi hoteli in stanovanja v Gradežu, Portorose, Opatiji itd. a v Trstu naravnost ni prav z lahka dobiti stanovanja, ako si ga nisi pravočasno naročil. Vsak večer ti je dana prilika videti v Trst došle tujce, kako s prtljago vred tekajo od hotela do hotela, povsoo1 se jih odganja, Jčeš: o, koliko jih je bilo že tu, a ni nobene sobe več prazne. V Trst prihaja vedno več tujcev, — seveda večina le mimo grede — kar je tudi posledica po manjkanja — posebno še dobrih — prenočišč. V interesu mesta samega, kakor tudi tujskega prometa bi bilo želeti, da se temu nedostatku odpo-more čim prej.
Elektro-Radiograf „Ideal" Franc Jožefova cesta Št. 1, hotel »pri MaliČu«, zraven pošte ima od srede, dne 4. avgusta do petka, dne 6. avgusta sledeči spond: Veliko rusko cerkveno slavlje. (Slika nabožnega življenja v Rusiji.) Prokletstvo (Drama v 28 slikah in 2 dejanjih.) čudovite rožice. (Krasna kineska barvna projekcija.) Maščevanje, (španska drama v 18 barvnih slikah.) Zenijalni umetniki. (Komično.) Pri večerni predstavi izven sporeda: Moderno ženitovanje. (Komično.) Monoplan An toinelte. (Po naravi. Zadnja novost.) V«ik torek in petek sodeluje pri pred stavah od 5. do 10 »Slovenska Filharmonija«. Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda Še nekaj slik razen sporeda.
Tadenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske. Novorojencev je bilo 16, mrtvorojenec 1, umrlo jih je 25 in sicer za Škrlatico 1, za jetiko 7 (4 tujci), vsled nezgode 1 in za različnimi boleznimi 16 Med temi je bilo 13 tujcev in 12 ii zavo-
dov. Za nalezljivimi boleznimi jih je obolelo 12 in sicer 10 za škrlatico in 2 za vratico.
Huda ura. Včeraj popoldne je naenkrat aatemaelo nebo in začelo je silno deževati. Okrog Dobrove, Viča, Kosec, posebno pa med Št. Vidom in Medvodami pa je padala toča. Ponekod Štrle pokoncu samo Še bilke in zeljna ta rebra, sadje fižol in žita — vse je pokončano. Zvečer je jelo ponovno deževati in treskati, toča je vendar izostala. Vihar je tulil, da so se tresla okna in vrata in marsikje polomil tudi drevja in podiral kozolce. Kakor se vidi, so vremenski proroki ta mesec uganili za prve dni. Želeti je, da bi se za prihodnje dni ne uresničilo njihovo prorokovanje.
Zablodil je nekam slaboumni Anton Zrimšek iz Ilove gore, okraj Grosuplje. Mož je star 84 let, suhe velike postave in gleda križem. Kdor bi kaj vedel o njem, naj prijazno sporoči g. Novljanu v Ljubljani, Stari trg št. 9, 2. nadstropje.
S ceste. Ko je hotela včeraj dopoldne v Prešernovi ulici 72 letna, ne koliko gluha samica Frančiška BaŠtol-čeva tik pred došlim električnim vozom iti čez tir, jo je zadel voz in pahnil na stran. Poškodovala se je na rokah. Obvezal jo je dr. Demeter Bleivveis vitez Trsteniški, nakar je Šla sama domov. — S kolesom je podrl včeraj v Metelkovi ulici delavec Fran Bučar 5 letno Lido Giavanoso in jo na čelu in nogah poškodoval.
Tatvini. Minuli mesec je vlomil pri posestniku Pavlu Malovrhu pri Sv. Joštu pri Polhovem Gradcu nek potepuh skozi okno in Šel potem v hišo, kjer je ukradel srebrno uro z verižico in do 13 K denaja. Istega dne se je splazil v isti vasi v odklenjeno po-selno sobo Pavla Kovčiča in tam ukradel dve siebrni ženski uri in eno moško niklasto z verižico. Služkinja ga je sicer pri tatvini zasačila, a ji je ušel. Tat je okoli 25 let star, velik, močan, svetlorjavih las in je bil še precej dobro, črno oblečen. Z njim se baje potepa tudi neka ženska.
Zaklalo se je v mestni klavnici 74 volov, 7 krav, 3 biki, 93 prešičev, 163 telet, 53 koŠtrunov in kozlov ter 11 kozličev. Upeljali so pa 10 zaklanih telet, 1 kozliča in 706 kg. svežega mesa.
Hranilna knjižica ukradena. Dne 22. m. m. dopoldne je bila ukradena posestnici Marijani Vidičevi iz Stovnika št. 12 hranilna knjižica Mestne hranilnice v Kamniku z vlogo 1470 K. Celo vlogo z obresti 18 K 81 h sta pri kamniški kranilnici še isti dan dvignila dva nepoznana fanta v starosti 19 do 24 let in potem naglo odšla proti Šutni. Dosedaj jih Še niso dobili.
Ustrelili so dne 22. m. m. na Brezovici nekega velikega psa (dogo), ki je imel na ušesih in na levi strani hrbta temnorjave lise, kratko dlako, visoke noge in odsekan rep. Uradno je dognano, da je bil ta pes stekel in se ne ve odkod je prišel in čigav je.
Aretovali so orožniki na Viču 1890 v Ljubljani rojeno in semkaj pristojno natakarico Ivano Pavšnarjevo, ker je poneverila dne 24. m. m. v Medvcdah gostilničarju Juliju Novljanu 247 kron, popustila službo in skrivno pobegnila. Izročili so jo deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Hrvatov in Macedoncev in 17 Slovencev. 16 Hrvatov je šlo iz Beck-steina v Zaprešič, 26 pa iz Solnograda na Reko.
Izgubila je zasebnica g. Marija Slitscherjeva bankovec za deset kron. — Gdč. Frančiška Severjeva je v sodnijskem poslopju popustila črno ročno torbico v kateri je imela 40 K, in več narodnih kolkov. Najditelj naj jo odda na magistratu. — Našla se je denarnica; dotičnik jo dobi v trafiki sv. Petra cesta št. 50.
Drobne novice.
* Kolera v Petrogradu nekoliko ponehuje. Od sobote jih je obolelo 42. umrlo 15, bolnih je še 640.
* Postni denarni promet. Bero linska »Nationalzeitung« poroda, da se nemški čekovni promet   združi v kratkem tudi z avstro-ogrskim.
* Roparski napad v Benetkah. Posestnika Andrejevskiga iz Poznanja so zapeljali čolnarji v skrivne zalive v Benetkah, ga zvezali iu oropali.
* Zanimiv poskus. V Portsmou-thu so zaprli vhod v pristanišče z verigami in železnimi vrvmi, podobno kakor so storili Rusi pred Port Arturjem, kar se jim je izvrstno obneslo. V to blokado je peljal nato torpedni lovec s polnim parom in pretrgal verige in vrvi, brez da bi se bil kaj poškodoval.
v Carigrad obiskat sultana Mohameda. Carju bodo dali za stanovanje na razpolago palačo Bjerlebej.
Car Ferdinand sultanov gost.
Carigrad, 4. avgusta. Poloficio-zni listi poročajo, da pride bolgarski car Ferdinand koncem avgusta v Carigrad, da poseti Mohameda V. Pri tej priliki se sklene važna pogodba med Turčijo in Bolgarsko. Carja bo spremljal tudi prestolonaslednik Boris.
Nemški kancelar se ne predstavi carju.
Berolin, 4. avgusta. Potrjuje se vest, da se car Nikolaj na povratku iz Kovesa zopet sestane s cesarjem Viljemom. Ta sestanek pa bo imel ddoeela farniliaren značaj. Kancelar Hollweg pri sestanku ne bo navzoč, ker se neče predstaviti preje carju, kakor avstrijskemu cesarju.
Nemški kancelar v Išlu.
Dunaj, 4. avgusta.   V dobro poučenih krogih zatrjujejo,   da pride* nemški    kaneelar Hollweg   2. ali septembra v BI,   da se osebno predstavi cesarju Franu Josipu.
Vojna med Turčijo in Grško?
Berolin, 4. avgusta. Iz Soluna poročajo, da je zavladalo po vsem Turškem tako razburjenje zaradi kretskega vprašanja, da bo turška vlada, ako se položaj v zadnjem momentu korenito ne izpremeni, prisiljena napovedati Grški vojno.
Revolucija na Španskem.
Berolin, 4. avgusta. »Tagehlattu« javljajo iz Londona: Uradne vesli, da se je na Šp'.mskeni DOVSOdJ vrnil mir, ne odgovarja resnici. V Bane Ioni vlada res armada, a vsa pokrajina katalonsku je še v rokah revolucionarjev. Toda tudi za Barcelono je še veliko vprašanje, ako bodo vladni voji mogli mesto obdržati v svojih rokah, tembolj, ker je madridska vlada poveljujočemu generalu sporočilu, da mu ne more poslati na pomoč nobenega voja več. V Kataloniji so revolucionarji pričeli z gverilskim vojskovanjem ter so izdali geslo, da je treba Katalonijo odtrgati od Španske.
Madrid, 4. avgusta. Po uradnih vesteh iz Barcelone so revolucionarji napadli 37 samostanov. Izmed teh so jih 27 oropali.
poslano/)
Telefonsko h brzojavno porodio.
Ruski car v Carigradu.
Carigrad« 4. avgusta. Uradno se razglasa, da pride ruski car na jesen
»Slovenec« ali Jakljič,  kdo je nadzornik podzemeljskih jam?
To bi že zato rad izvedel, da vem, komu imam pokazati če ne jelenove, pa kake druge rogove. Posl. Jakljič me je namreč v četrtek   dopoldne v Ljubljani »interpeliral«,   kje imam tiste jelenove rogove, ki sem jih bojda dobil v jami na Mali gori. Jakljič najbrže z mojim odgovorom ni bil zadovoljen, kajti »Slovenec« je še tisto popoldne prinesel dopis iz Dobrepo-lja (?), v katerem   mi   kar ukaže: »Pire naj pokaže tisto staro jelenovo rogovje« . . . Ker pa ne pove komu. povem jaz javnosti to-le: V nedeljo, 11. p. m. se nas  je  napotila večja družba iz Ljubljane — nekateri gospodje naj mi oproste, da jih tn i*ne-nujem: prof. dr. Cerk, znana hribo-in jamolazca Badjura in Brinšek — na Malo goro preiskavat jame. Voditelj ekspedicije je bil tokorekoc g. Brinšek, ki nas je v Laščah preskr-bel z vodnikom; to je bil njegov sorodnik g. Zakrajšek, kateremn so kot lovcu ti kraji med Laščami in Dobre-poljmi dobro znani. On nam je vse jame pokazal, kolikor smo jih vsled slabega vremena mogli obiskati, in v vsako se je prvi spustil gosp. Brinšek, znan   kot najspretnejši plezač. »Pirčevo odkritje« to pot torej odpade. Da so pa te jame »ljudstvu znane bile že pred Pirčevim odkritjem,« to je čisto naravno, ker bi   sicer tudi naš vodnik ne vedel zanje. Novih jam mi tedaj nismo delali, pač pa stare, širši javnosti doslej neznane preiskali, kolikor se je dalo seveda. Če je kaj takega tudi »Slovenčevo« in Jaklji-čevo »ljudstvo« storilo, to le onadva vesta.   Zvedeli in prepričali smo se spotoma, da v Mali gori ni samo 12, od »Slovenca« določenih jam, marveč najmanj 50. Tako sem poročal v praški »Union«. Kedar izvem, ali je zdaj »Slovenec«   ali   Jakljič merodajni nadzornik podzemeljskih jam, bom za to število enemu ali drugemu odgovoren. Dotlej pa mislim, da vsaka, četudi manj brihtna glavica, kot je dopisnik   iz Dobrepolj, lahko potrdi, da vseh teh jam eno popoldne ni mogoče niti oblezti, kaj šele preiskati. Mi tudi, čeravno nas je bilo sedem, nikakor nismo računali na to, da se seznanimo ravno s sedmimi jamami. One jelenove rogove pa je zasledil g. Brinšek v približno 20 metrov globokem breznu »sa Čelom«.  So pa še drugi notri, in če Jakljič in »Slovenec« oba poležeta v to brezdno, dobil bo eden ali drug, če ne še jelenove,
* Za VMblno tog* spisa Je arodnlitvo odgovorno 1« toliko, kolikor določa sakoa.
pa kake druge rogove. Po gosp. Brin-šku najdena res prava   jelenova rogova pa nista bila v jami,   »kjer je Pire našel 3. p. m. v »podzemeljsko jezero«, ampak v breznu »za Čelom«. Ako »Slovenec« pravi: »Pri nas živa duša ne ve o tem, kje je predor poti Ćelom, kje Finkova jama pod Stenami,« to ni prav nič čudnega.   Saj v Dobrepoljah tudi še danes ne vedo, zakaj so duhovniki blagoslovili »že-gnane jame« ter »panali« hudiča, ki je bojda v jamah delal točo in hudo uro.   Kje je »predor pod Čelom«, o tem tudi pri nas živa duša nič ne ve. A kje pa je brezdno »za Čelom, kje Finkova   jama pod Stenami,   to bo Jakliču povedal naš vodnik iz Vel. Lašč, ali pa če praša prvega pastirju, ki ga   sreča   kje   blizo Fiukovega. Res žal mi je, da jelenovih rogov nt morem   pokazati.   Fmega je namreč vzel g. Badjnra,   druzega g. \Venig; »Slovenec« si jih torej lahko pri teh dveh  gospodih v Ljubljani ogleda. Za Jakliča pa iz Dobrepolja v Lašče ni daleč;   v   gostilni   pri kolodvoru mu te rogove lahko popišejo. Sprej mem sicer »Slovencev« nasvet, da si ogledam   »znano največjo Podpeško jamo«.    Vendar    za sedaj ta nas v i t hvaležno odklanjam.    Bil sem namreč tudi v Podpeški   jami   že lansko leto trikrat- Enkrat celo z Jakličevim najbližnjim kolegom oh hudi suši.     Ker se bojim, da bi bil Jaklič ki je, kakor sodim, za ljudsko gorje in potrebe zelo občutljiv, preginjen, zato rajše molčim, kaj sem ob ti suši videl   v Podpeški jami.   Pa brez fantazije! Tako tudi o mojih »novomeških   potresih« ne bom razprav ljal; vsaj so »Slovencu« dobro znani še iz mojih   novomeških poročil, za katere me je ravno »Slovenec« včasih celo brzojavno prosil. »Slovenec« dobro ve,   da takrat Stefe še ni poznal »časnikarja« ampak le časnikarja Pirea: Ezpovem pa se javno, da kot član tiste sedmerice, ki je 11. julija med Dobrepolj-mu in Laščami zasledila le sedem   jam   in ne vseh dvanajst »Slovenčevih«, praški »Union« nisem nič druzega poročal, kakor to, kar smo vsi videli; tedaj tudi nisem mistificira! ne lista, ne varal javnosti,   kakor me »Slovenec« obdolžuje. Zdaj gospodje pa se t ml i vi izpovejte,   kdo je nadzornik    za preiskavo podzemeljskih jam,    ali »Slovenec«, ali Jaklič.    Oba namreč se mi zdita ne le najbolj merodajna, ampak tudi najbolj   sposobna,   da ju jamolazci proglasijo   za   kralja   v podzemeljskem kraljestvu.
Franjo Pire.
Narodovo zdravilo. las<      sme imen vat  bolesti uteaujoCo. mišice in Sivce krop dtrjoce, kot mazilo dobro znano ,,Mollovo francosko žganje in sel", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po adih in pri dragih nasledkih prehlajonja. Cena ste ktenici K 1-90. Po postnem povzetji raz po kuja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c m kr. dvorni zalagatelj na DTJNAJl, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom      v 8 11
Sokoli!
V Ilirski Bistrici se toči le hotelu „/lirijau slovansko pivo.
I 2851-3
Izvid gosp. dr. H. Peham a, dooenta na porodniinioi in v ženskem oddelku
na Dunaju. Gospod J. Seravallo
Trst.
Vaše, „Seravallo kitajsko železnato vino" je sredstvo, katero običajno vporablJBin za ženske po operaciji in za ohrepljenje po bolezni in to vedno z jako ugodnimi uspehi.
Dunaj, 15. vinot ka 1907.
Dr. Peham.
Priporočamo našim rodbinam
holinsho cikorijo.
<0
tO
i praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznan*
Tmo-cMm tinta
katera   okrepduje   lasliče, odstranjuj*
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 etelfclenle« z navodom i krono.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, rril, medioinsl vin, ipeoljall-tet, najfinejših parfumov, klrurglftklh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
fcž. tekoma MIlana Lemteka
i LIhIJhI Ruljm cisti it L
sjokZf. novozgrajenega Fran Joicfovcga
jubil. mosta. 19  B j
Komik dr. laf. Hirsca, Olomnc Ke-
mično-tehntčnn preiskava je izpričala, da je „Seydlla" prav izvrstno uporabna usna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 3
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda:
G  Ignacij Kvas v Kočevju K 10. Živel!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 29. julija: Ema Philip, poslovodjeva hči Streliška ulica 15.
Dne tO. julija: Angela Sirk, mesarjeva 18 let, Poljanska cesta 70. — Josip Jaklič, zasebnik, 73 let, Dunajska cesta «9 — Fr. Senk, čuvaj, 71 let, Sv. Petra cesta 27
žitne oene v Budimpešti.
r?no 3. avgusta 1909 Tso —
Pšenica za oktober 19o9 za W kg K 13 73 Pšenica za april      1910  za 50 kg K 1395
1909  za 50 kg K   9 94 za 50 kg K 7*75
1910 190* Efekt. v.
Nespremenjeno.
ifetenoloSKno porodiš,
-tfos a »d morjem 806-1.  Srednji mani tlak 7B00 mj?
Božoma zadrega brivcev, tri-zerfov la laentear|ev v L|aM|aal
naznanja, da je njen dolgoletni član in dober tovariš, gospod        2 875
€)vard Cramero
brUski moj,ter
* \
danes v torek, dne 3 avgusta 190 / ob 12 opoldan nenadoma preminul Pogreb rajnkega tovariša bode v četrtek, ob 3 popoldan, iz hiše žalosti, Celovška cesta št. tO Spodnja Šiška, k Sv. Križu.
V Ljubjani, 3. avgusta 909. Z drutno načelstvo.
Čevljarskega pomočnika
zanesljivega in zmožnega vaditi vso obrt spretnie takoj    2781 2
jffnton JVferješič v jKeOvočah.
Pihoa po dogovoru.
Rogaški tempeljski vrelec
■buja |«k in dela tohko prebave ter ureja ■oa|aw|o SjQft 2872 1
Priličen nakup 2866 1
Zastopstvo fflurm, Celovec
tapetoiSti
Spreten
vajen vseh zadevnih del, dobi take] trajnega posla
Veri pove upravništvo „Sloven skega Naroda". 2792
Lepo zračno
stanovanje
v I. nadstropju hiše št  26, C; Sta
Sin Jut tel., in sic^r 3 sobe, kuhinja, klet, drvarnica in lep vrt,   se Odda
za november. ; 854-3
Poizve se iatotam v II. Ladstr.
lSletni, zdrav in krepak
3ž        za okt-Koruza za avgust Koruza za maj ives    za okt
Gorotan! mladenič
za K kg K 7 08 za b0 kg K  7 64
Hočete zopet v hladno sence Oaze? Ne hudujto se nurne, nebroj zaprek je bilo vzrok. Želim pojasniti. Zadi je iz Liege.
Sedaj šifra in kraj kakor prvi krat.  Povprašam 16. t  m. 3872—1
j ki je  dovršil vse letnike meščanske
■ šole v Krhkem  se želi izučiti v
■ ključavničarski stroki ali v trga-
J vlist ali v kaki drugi njegovi izobrazbi I primerni sfcroki. 2774-3 Ponudba na upav. ,gj Naroda".
9. sv.
7. zj. 2. pop.
734 0    12 0 p.m szah
116 si. vzhod 129 sr. j vzhod
7355 735 7
nevihta dež
Srednja včerajšnja temperatura 17 5, norm 196" Ptdavica v 24 urab 246 mm.
Včeraj popoldne in zvečer nevihta.
Bolniška blagafna samostojnih obrtnikov v LJubljani nazna nja, da je njen večletni član gospod
čdvard Cramero
brivski mojster
danes 3. avgusta i9< 9 nenadoma umrl. *&76
Pogreb pokojnika bode v Četrtek 5. avgusta ob ?*. popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 6 » Spodnja Šiška, k Sv. Križu
V Ljubljani, 3. avgusta 1909.
■ ■•» I ■       m Krasne N
muke sole bluze
nekaj skoro novih, debrih in močnih, od 360 do 700 litro proda po nizki ceni 2718-3
FRAN CAsCIO
največja 'zbera  v svili in drugem
>:   a odnem blagu tudi po meri. :-:
V&akov strta krila, perilo Ig ctKo&j obtekcg
priporoča po najnižjih cenah
M. KRfSTOFlČ s
por. itui->K- y^Tz>
STARI TRG it. 28. j6t
v\ vsr al
2878
pianino
a harfo so eend proda na Marije
Terezije oestt št, 16., L nadatr.
Penzijonist
mlad,  vešč  slovenskega, nemškega, laškega  in   hrvaškega jezika, išče Sltttko tudi z majhno plačo. 2860—1 Kdo, pove uprav. „Slov. Narodau.
Proda 80 pe nizki ceni
Schlossei 's vTeltgeschichte
najnovejša   izdaja   yg  20 zvezkih.
VeČ se iave pri hišniku na Do« mobranski cesti št 7. 2868-1
2 učenca
sprejme iako]
A. Sušnik, trgovina s špeoerijo in želfznino v Ljubljani na Zaloški
COStl. 2847-1
2 učenca
s primerno Šolsko izobiazbo se sprejmeta   v   trgovino  knjig in papirja
= ANTON UMEK =
▼ Brežicah.
5865-1
Že rabljeno
KOLO
se knpl.
Pc nudbe na upravništvo „Slov. Nareda". 2867-1
2877 -1
primari]
dr. V. Gresorič
ne ordinnje
od S. do ZE. ov$u;!n.
Jfaročite
O0 xJ &
dober in spreten risar z lepo pisavo, popolnoma vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, če le mogoče stenograf 8e sprejme takoj. Plača  po delu 20—30 K na teden.
Ponudbe pod Hpomoina moč11 na uprav. „Slov. Naroda". 2869—1
takoj!
pozor!
Pet velikih kosov
travnikov
Sav- je naprodaj. ~azj
Prodaje m posamezno aH vse
Skopaj 2838—!
P. izvp se v gostilni pri Josipu Plankarja na Dolenjski cesH.
26215      •  l^cdna txg-©^rirxa 1
F. JUST-MASCHKE
Zjpsatslja**««  Alflo%ske mmlffoB«
priporoča po najnižji oeni
eja<
dame in otroke
bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo.!&
Zunanja naroČila točno in vestno.
Speletič & Reitižinr
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Delo eoMno!
1296 19
Cene primerne!
psgsjlf
SarsJsoM lOftiofasjo Usajs po Bajrssaovrstasjifti ps4 tako
Zlasti Js itfovs Is
Hr-
te
SLHVIJa"
12-88
« • • ■ viajaano xa varovalna banka v Pragi. . . . . H*» 1^1:44,407.030-01 K. laplaOaao odškodnine In kapitali]* 00,923.400 35 K
Po v-r!ik08tJ diugm vsajemna zavarovalnica naše države
w re«>«>me)el (ale>vrs>aisiiio>-zti
ligar piuvkzkb ao v laitnej baoenej kili
Zavsrojs »sslsaja Is
dkoes ssajsjs UŠIts saJboUsi
Davaljaja k
C7+C
^29254
46
Slovenske tvrtke v UnHlinl.
Cevljarne:
Josipina Herisch
zaloga Čevljev češke tovarne, Židovske ulice št. 7.
„Združeni čevljarji"
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke,
Woifove ulioe štev. 14.
Gos* ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulioe štev. 6.
Galanterijsko blago:
Fr. Iglic
rr^ovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg_
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska oesta Štev. 12
Knjigarne:
Nerodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg Št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, S7. Petra cesta štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čižmar
lekarna „pri Zlatem orlua, Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
npri Mariji pomagaj", kaljeva oesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
,,pri Češnlku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
saodna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7
Manufakturna trgovina
,pri Cirilu in Metodu
(lastnik Ivan Miklavc Lingarjeve ulice šte*. 1.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, H---ni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, ____Mestni trg štev. 23._
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in na drobno __Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Modno in meš. blago:
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice Stev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, _        Jurčičev trg._
£. Skušek
modna trgovina za gospode, Mestni trg it. 19.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, _Mestni trg štev. 19_
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7.
Karel Žužek
pekovski mojster, Florijanska nLoa štev. 8.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17
Obrtno pomožno društvo
r. a. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulice Št. 8.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21.
Stavbniki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove   ulice  štev. 4,   II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska cesta št. 5 (I. nadstropje).
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulioe št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra cesta št. 37 in 42.
Tapetniki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Selenburgove ulice štev. 1.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgoveo z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Resljeva cesta štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, p red tiskari j a. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oeeta it 1.
Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejsko ulioe itev. 16.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik In zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove ulice štev 6_
Jako o Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6
Zelezninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina r železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg itev. 10.
Kij u ča v n i čar j i ; Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
slikar specialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine,
_Sv. Petra oesta št. 33_
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, _ Privoz itev. 10._
Gotzl mL & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev Turiaški trg št. 1.
Brata Hlavka
izdelovatelj kirurgičnib in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe.
G. F. Jurasek
uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana m steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
na*l. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska cesta št 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Resljeva cesta št. 2.
Fr. Sax
elektrotehniška obrt, Gradišče štev. 17.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulioe Stev. 8.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred školi j o št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
j J. Zamljen
I        čevljarski mjator
1 v LJubljani, Kongresa! trg itev. 13
j se priporoča a vsa v svojo stroko j 349     spadajoča dela. 32
Szdelnje prave gorske bi telovadske Čevlje.
\
l
368 82
parketska dela
Lepe siiije
s if«u sobama, kuhinje lu kes vrta se takti odda mirni stran« U v Bekorleovl ailal it 18. *s o 3
Tipska pomočnica
dobra Izarjeua ¥ manufakturni In iptearllald stroki sa aprelaie a prvini septembrom, s tem da pošlje pri pooudoi spričevalo o zadržanju.
Franc Xay. Anmanoa sin,
28 6-2
letos*
kolorshego in kovoikeso pomočnika
stara od BO do 40 let, samska ali oženjena, vešča za navadno ali boljše delo. — Plača po dogovoru.   2809 —3
Jožef Božič
koval ki mojster In posestnik ¥ Logatcu.
Razglas.
V P.rratcih (občina Kastav) u prod«
posestvo
obstoječe iz novograjene enonadstropne hite, m kletjo, vodnlakom, vrtnim salo-n m, kegliisćem, velikim vrtom la dvoriščem.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matuije, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi z\ gostilno aH za večjo trgovino c lesom ali vinom. Cena je nizka, pogoji plaćanja jako povoljni
Več pove Vfekoalav Osofnak p. d. Oajanlč, trgovec * Perenicih, poŠta Fran-61ćl 2138—20
usodno prilika!
Za svojo tukajšnjo restatracijo
ob železniški postaji, s katero je združeno  tudi   dovoljenje prodale
pijace In Jedil ob vlakih, z zelo
ugodnim   letnim   prometom, i&čem
izurjenega
gostilničarja
ki bi bil obenem vešč tudi mesarske ObrtL Potrebna varščina 3—4000 K.
Natančna pojasnila daje I. Strava, Podbrdo na Goriškem        2779 4
Prvo teška tvornico
reklamnih trakov
S. Camperlik,
Praga Vin.
Holcenelie vezanje in nalkorlit-nelia rekloma. 4457 36
Vinske sode
ii hrastovega lesa, in sioer: SO komadov od   6 dp 8 hekto 10 «   15 „  18 h
1 komad aa 30 kokto
1 n n 50 h w377 1     m     n 00
oddaja po primerni ceni
M. Rosner in drug
veleiganjarna  sllvovke, tropl-noves, drotnlka Iv brinjevca ¥ L|nbl|anL
Lapa zračno
Oskrbnika ia knjigovodjo
za industrijsko podjetje združeno z majhno kmetijo, liče zanesljiva, domaČa tvrdka. DotiČnik mora biti vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik s odličnimi izpričevali. Ako je njegova žena dobra kuharioa, lahko prevzame gospodinjstvo. — Plača po dogovoru. Kavoije je položiti najmanj 1000 kron. Služba ae aa stalno odda po preteka trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi
Lastnoročno pisane ponudbe, o-
Kmijene e prepisi taftčev al, je vlo-pod »Motat stalka™ na oprav. »Slov. Naroda-. 1785-3
stanovanje
so odda takoj
Naslov pove upravniitvo „Slov.
Naroda".
2871
2 rjavi
5 in 6 let stari, 172 om visoki, za težko vožnjo, brez vsake napake, ate na prodaj pri LUD. SMOLETU v Sevalci 2840—2
Prodolalko
ae sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom Fr. Senlca ¥ Motnlkn na Gorenjskem. Pouudba s sliko imajo prednost. :8'8 — 2
Odda so za L november še nek s j
stanovanj
a tremi sobami in pritiklinami Poizve se na Poljanski cesti št 22, pritlično desno«        2800 2
Izurjena,    ljubljanskemu občinstvu znana oseba, išče ¥ LJubljani ¥ najem
gostilno
ali prostor (tudi klet) za vlnotoč.
Ponudbe pod „vinotoč" na uprav. -Slov. Naroda". 2793—3
Prodajalna
2833 2
tudi oela biča z velikim vrtom se Odda radi gospodarjeve smrti pod ugodnimi pogoji tako| v najem. Trgovina je dobro vpeljana in obstoji od leta 1848 Poleg je trafiko, mo stna tehtnica in veliki prostori za skladišča. — Ponudbe na A Šapla, Šturje-Ajdovsčina na Notranjskem.
Kuharica
zmožna gospodinjstva pri manjši gostilni, t. j. izvežbana v kuhinji in tudi pri družini, vajena ravnati * perilom in zmožna vsega gospodinjstva, SO sprejme. Plača po dogovoru.
Pismene ponudbe z dokazili zmožnosti na uprav. „Sl. Naroda". 2831—3
Lep hlev
za dva konja in
dve šupi
s podstrešjem za krmo, se Odda tako].
Več pove Da Rovček, fotograf v Kolodvorskih ulicah it. 35* 24 m is
Pridni, zanesljivi
potniki in agenti
na  Kranjskem! Primorskem In Štajerskem,   ki obiskujejo kmeto valoe in druge ljudi na deželi, se sprejmejo takoj proti visoki provi
ziji sa nov senzaoijonalni predmet Ponudbe pod „velik zaslužek1'
na uprav. „Slov. Naroda".      2*44 2
t Na donelo ln drobno po nizkih
J oenah priporočam svojo bogato založeno
trgovino
z galanterijskim In vseh om kramarskim Dinjom 854 In pleteninami. 32
Devocionalije
in vm vrste blago m baija pate.
Tnrnttii znUgi kml. glavniku.
Jtnton Skej
niBtaifiiflMstnMjtr
Slovenci, kupujte vži-1 galice v korist družbi i sv. Cirila in Metoda I
Slovenci!
Kupujte h zflhtfMlte po vseh triovlniih edlnole hran Kamra
fljkoljSe čistilo za (Sertje io usnje & 24 vin.
295, v prid družbi sv. Cirila in Metoda. 51
Ftitrntlriino m  »O. driskah.
LetoSnja huda tirna je pokazala, ta preaafa ffleele trpatMatl vsako drugo opeko
Varstvena znamka*
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
v     mm i* »»■ jfafSSH " 855*1 Jvan Jtlačiti na Glincah pri Cjubljani.
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka kras zareza v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačin v LJubljani ,e5i. 30
347-31
Slovenska tvrdka čevljev
domaćega ia tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v £jublani
ae slavnemu občinstvu pnporoČa.
po meri naročena dela se najsolidnejc izvršujejo •   • v lastni Jebvnici.   .\  /. .\
Opr. St. A I 136 9 34
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da je umrla dne 20. febru
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da je umrla dne 20. februarja 1909 v Ljubljani, Križevniaka ulioa, gospa Aoa Turek roj Kraus ne za-pustivši naredbo poslednje volje. K dedovanju so poklicani tud potomoi predzamrlih zakonskih Matije in Ane Wirth in sioer Neža, Peter, Ferdinand in Josip Wirth. Ker je sodišču bivališče teh dedičev oziroma njih potomoev neznano, poživlja se taiste, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravna vela le s zglssjvšimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom g Ivanom Stiene, c kr. davČ pristavom v p  v Ljubljani.
C kr okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.
dne 24. julija 1909.
28 27—2
MOTORJ
najboljšega    sistema, Železno blagaine, stavb, potrebščino, mine in stiskalnice za grozdje   n sadje in vso drago ieleznlno
dobavlja po najnižjih cenah
slovenska veletrgovina z železnino
Jr. Stupica
o LJubljani, Morile Terezije cesta 1.
Pristni kranjski
lanenooljnati /trnež Oljnate barve
v posodicah po Vi» 1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
faki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej s Jtfavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
219—59
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jtMj Jfauptmann
v IjnbljanL
Pran kranjska tovarna oljnatih bara, Hrneiev, lakov In steklarskega klela.
Zahtevajte cenike!
na Hrvaškem. Postom Zabok In postajališče Zogorjanske železnice Kopališče Stoblca.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli  vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina,
revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni,
kožnih bolezni, prebolelosti.   Najboljša poraba vrelskega raahovja, enakega onemu v Fran-
covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
TI
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopnluku u|im«h l40|»«ll»ra Niubfttu  nb Hrtaskem.   Pošta Zabuk.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. 15 0—31
Kdor
je bolan na ielodcu,~ćrevJh, nima teka,
in nagibi je k hujšanju, naj rabi že več let preizKušeno želodčno m <> 1 lekarnarja Schaumanna v Stockerau za uravnavo in vzdi-tanje dobre prebave
rabi Schaumannove pastll|e ielodćne foll
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem Jpočutenju. 126-13
odstrani takoj preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 150.
Želodčna sol Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150. — Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici __—__—_— po povzetju ^——-—^_
Dobiva ee v vseh lekarnah
Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava        860—47
Puciioua kolesa
Puch-.Speciar K 150
SKer prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
„Curier"-k0l6     K  115   \  Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Holbolj. pnevmatike Reithofferleve \
od I
t
Najnovejši šivalni stroji
66 K naprej. Za prekupovalce ista cena, kakor m v tovarni.
\fl_
Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar in trgovec v LJubljani
_SNI
^""Sl"    Prva žomača slovenska pivovarna
Talelan štev. 210.
G. AlIER*lb dediCev
Ijubljana  Volfove ulice štev. IZ fjubljana
priporoča slavnemu občinstvu  in  spoštovanim  gostilničarjem  s vole izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
2873 1
v Ptuju,
si nseja naznaniti, da jt otvorit svojo odvetniško pisarno
v Mil zdronho gospoda ur. B. ituheca. Postna ulica ft. 19.
SM-
B0B