24. številka.
Ljubljana, 12. decembra.
I. leto, 1873.
T ednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
*	Izhaja	vsak	petek.
List velja za celo leto 2 gld. 40 kr., za pol leta I gld. 20 kr. — Posamezni list velja 5 soldov.
Uredništvo in opravništvo listu js v nNaFodiii tis-karniu v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.“
Domače stvari.
— (Iz Šmarja) pod Ljubljano se nam piše: Pri nas imamo pošto v Šmarji, a poštarji so skoro eno uro daleč proč od Šmarja, v g. Lukmanovi hiši čisto na samoti. Tako se naša pisma in časopisi skozi naš kraj še dalje peljo in če hočemo pismo za v Ljubljano oddati, moramo eno uro daleč proti Dolenjskemu iti na samoto. Da bi to nepriličnost in krivičnost odpravili, prosimo že več kot dve leti: naj bode šmarska pošta v Šmarji in ne daleč tam zunaj na samoti. V tej zadevi so bile že deputa-cije pri dež. predsedniku in celo pri trgovinskem ministru. Razne vloge smo že odpošiljali, preiskave imeli. A še zdaj nij nič iz vsega, da si je nam minister trgo-vinstva obljubil, da se naši prošnji gotovo ustreže, ako je tako, kakor smo dejali.
Zadnje dneve je bilo slišati, da vendar enkrat predremo s svojo prošnjo. A kaj stori g. Lukman. Napravi dva človeka, ne-cega mešetarja in pa plemenitega kovača Lichtenberga, da po hribih, med kmeti kamor vsako leto niti eno pismo ne pride, podpisov nabirata za Lukmana in proti nam. Upamo pa, da se bode od dotične c. k. strani stvar preiskala in storilo to, kar je po naravi, pravici in postavi prav, ne pa zmirom to, kar en Lukman hoče.
— (Iz Litije) se nam piše 2. dec.: Tudi pri nas se je včeraj in denes 251etnica cesarjeva slovesno praznovala. Bil je na prosto voljo sinoči celi trg razsvitljen. Ali velika neprevidnost, in graje vredno ravnanje
se je godilo od strani gosp. c. kr. okrajnega glavarja Šenvetra. Dal je namreč zakuriti na tukajšnjem velikem mostu črez Savo, ki veže železnico in naš trg. Končnica pri mostu je še denes vsa osmojena. Vsak mali otrok bode priznal, da tak most, katerega ograja je s m olj e n a, in posebno v takem vetru, kakor je sinoči bil in žarke do četrt mosta daleč zanašal, je bil v veliki nevarnosti. A ne samo c. kr, most, ampak tudi celi naš trg bi bil lehko pogorel.
— (Iz Trsta) se nam piše 7. decembra : V tržaškem deželnem in mestnem zboru je bil na dnevnem redu učni jezik v realnih šolah. Lahi so nasvetovali, da mora biti le italijanski, ter so nasvetovali svoj jezik, prezirali pa popolnem slovenskega in tudi pobijali nemškega. Nemška realka naj se po starešinskem mnenji odpravi. Svetovalec Fanetič podpira ta ves predlog ter omenja nem-čevanja in birokratiškega vedenja v Trstu. Okoličanski poslanec dr. Lozer, kateri jako mirno in taktno govori, tako, da kadar on vstane, nastane občna tihota, navaja številne date šolarjev v realki, kateri so po narodnosti Italijani. Dalje protestuje dr. Lozer, kako more mestno starešinstvo tu objavljati, da Slovenci, katerih je ogromno število, ne potrebujejo srednjih šol, ker so kmetje delavci in pa zidarji? Na drugi strani pa, da je Nemcev premalo, da bi potrebovali srednjih šol! — Vladni komisar g. Rinaldini pobija starešinski predlog ter dokaže, da je šolski fond prav slab, da ima komaj 12000 gld. da dohodki tega fonda ne pripuščajo na te stroške realke izdržavati,
da vlada vsako leto 60.000 gld. potrosi za realko. Nadalje pokaže, da italijansko mestno starešinstvo le na to meri, da bi se nemška realka zaprla in na nje mesto italijanska vzdignila, kar pa vlada nikdar pripustila ne bode.
Ker so se lahonski poslanci le na §., 19 državnih osnovnih postav sklicavali za-rad svoje narodnosti, vstala sta tudi g. Nabergoj inNadlišek, ter je Nabergoj vprašal, ali ima §. 19 le za Italijane veljavo, ali pa tudi za druge narode. Gospod Nabergoj predlaga, jnaj se slovenski jezik v realkah, kot obligatorični predmet uči. Jako dobro bi bilo, da vendar enkrat bi okoličani tudi priliko imeli, svoje otroke višje izobraževati, ker ne premoremo jih v daljne kraje pošiljati v šole. — Dr. Piteri, že znani nasprotnik slovanstva, trdi, da po statistiki ima Trst 85000 Italijanov (?) in le 8320 Nemcev, potem, da v okolici je 2900 otrok za šolo, pa jih 60 od stotine v solo zahaja, in kako bi se moralo to še dalje trditi, da je treba slovenski jezik v šolo uvesti, in pravi z gotovim upanjem, da bo deželni zbor za predloge glasoval; potem je bila seja sklenena. — Opozorovati moram poslance okolice, da se pred ko morejo snidejo, ter povabijo tudi nekatere može iz okolice in se posvetujejo o tem, da se začne program po točkah spolnovati in zboru po tem predloge stavijo. — Nadalje naj interpelira že v prvi seji mestno starešinstvo, kako da je magistrat prošnjo Kojancev nazaj poslal, katera je bila, da bi se odstranil nemoralični učitelj Bonina in prestrojil nepotrebni laški III. razred v slovenski.
— (Okrajne priklade) 1. 1873 v slovensko-štajerskih okrajih so precej različne. Najvišje (40 kraje, od goldinarja direktnega davka s prikladami) so v gornje-graškem okraji; po 30 kraje, so naložili okrajni zastopi konjiški, sv. lenarški, rnaren-berški, breški, rogatski, šoštanjski, laški in slovensko-bistriški; po 25 kr. kozjanski in ljutomerski; 22 kr. celjski; po 20 kr. vranski, ormužki, sevniški, šmarski, ptujski in sloveno-graški; 19 kr. mariborski in 15 kr.
gornje-radgonski okrajni zastop. Na nemškem Štajerskem ima najvišje priklade (40 kraje.) Stainz; najnižje (8 kraje.) Marijino Celje.
— (Iz tržaške okolice) se praški „Politiki“ piše program in terjatve tržaških Slovencev (pravično pomnoženje slovenskih poslancev, uredenje slovenščine v ljudske šole in urada, itd.) in poudafrja, kako napačno dela vlada, da italijenisime podpira.
— (f D r. S p a c a p a n,) advokat v Ipavi, odločen in v zadnjem času jako delaven ud naše narodno - svobodomiselne stranke, je umrl. — Fajmošter Grabrijan ga nij hotel pokopati, ker je bil liberalec. To nij po Kristusovem nauku ravnano, temuč po, farško.
— (f G. M o s,) uradnik pri ljubljanski posti, narodnjak skozi in skozi, je nagle smrti umrl.
— (Na ljubljanskem močvirji) se je 4. dec. prva podružna, ekskurendna šola odprla. Zadnji čas je bil, ker sramota za ljubljansko mesto, da za svoje okoličane, ki v mestno kaso davek plačujejo, skoro nič ne stori. Tacih šol je še več treba.
— (V Ilirski Bistri ci) se je pri praznovanji 251etnice cesarjeve nabralo 100 gl. za obleko ubogim šolskim otrokom.
— (V Škofji Loki) se je ob 251etnici nabralo 50 gl. za uboge, 50 pa za ustanov-ljenje obrtnijske šole.
— (V Ljubljani) se je za uboge nabralo in razdelilo ob 251etnici 1868 gld.
— (Ubožnim otrokom) in sicer 80, je katoliška družba v nedeljo v čitalnici delila obleko.
— (O strašni nesreči) se nam iz Notranjske piše: V Prestranku na Krasu je cesarska kobilarnica. — Bil je v sredo 3. t. m. semenj v bližnji Postojni. Kontrolorjeva kuharica se odpravi tja, da nakupi raznih reči. — Gospod veli enemu hlapcev, naj napreže konja, ter jo pelje v Postojno. A neubogljivi hlapec napreže kobilico, ki je vajena voziti le s paroma. — Odpravljaje se iz Postojne domov, sreča kuharica ženo pristranskega krčmarja. Da ne bi hodila peš poldrugo uro daleč, veli jej, naj prisede.
Dalje v prilogi.
Priloga k št. 24. »Slovenskega Tednika“. — 3 —
Pridejo do Matenje vasi. Onda so precejšni klanci. Pred hišo, po domače Ppri Jagru “ se splaši kobilica; hlapcu nij bilo moč, pridržati jo; ljudi tudi nij bilo blizu, akopram je hlapec klical na pomaganje. Ob kraji ceste so postavljeni kameni, kot je navadno pri velikej cesti. — Voziček zadene ob tak kamen, kuharica, krčmarjeva žena in voznik se zvrnejo, voz se zvrne na-nje; konj pa je bil pretrgal strange, ter jo v divjem diru mahnil domov. Krčmarica je takoj obležala m r t v a na mestu, kajti znak je bila priletela z glavo ob kamen cestni, ter si razdrobila črepinjo. Tudi kuharica in voznik sta zelo ranjena, vzlasti voznik, ki si je razbil vso glavo; boje se, da bode umrl na ranah.
— (Nesreča.) Piše se nam: V ponedeljek in vtorek je po Gorenjskem posebno po kokriški dolini razgrajal tako hud sever, da je več s6 slamo kritih poslopij odkril in več kozolcev podrl; tudi druga nesreča se je pripetila. Ko postiljon, ki vozi pošto iz Kranja po kokriški dolini na Koroško, pride se svojim pokritim vozom do Polajnarjevega klanca nad Preddvorom, potegne tako hud veter, da mu voz s konjem vred prevrne ter s ceste v dolino prekucne. Konj je takoj na mestu mrtev obležal; tudi voz se je poškodoval. Poštne pošiljatve in pisma sone-poškodvane ostale. Postiljonu se nij nič zgodilo.
— (Nesreča na železnici.) Iz Reke se nam piše: Velika nesreča se je pripetila denes na karlovško - rečki železnici. Poštni vlak, kateri se je v jutro iz Reke proti Karlovcu odpeljal in ki je baš denes nenavadno dobro obiskan bil, prekucnil se je iz enega visokega nasipa blizu postaje Bakar v globočino. Štiri osobe so takoj na mestu mrtve obležale, okolo dvajset ljudi je pa jako teško ranjenih. Govori se, da je te nesreče burja kriva, katera že res več dni strahovito razsaja, ali mogoče, da je vsled prenaglega vo-ženja v okrožji (kurve) bežna moč (fiiehkraft) vozove iz steze vrgla. To je že druga nesreča, katera se je na tej progi, v kratkem času, odkar je odprta, pripetila. Žalosten prizor je bil na večer na rečkem kolodvoru, kamor so mrtve in ranjene pripeljali.
— (Požar.) Iz Hrušice v Istri se nam piše: V nedeljo 7. t. m. okolo 6 V a uri zjutraj vnela se je hiša ravno sredi naše vasi, burja je še precej razsajala in v malem času bila je polovica vasi v strašnem plemenu. Ne ve se še, kako je ogenj, ali v kuhinji, ali hlevu na dan prišel, naj bolj gotovo je pa zadnje; ker nek mož je vstal okolo 2 zjutraj, prižgal si luč in šel je v hlev, da bi konja nasitil in napojil, ker ob 4. zjutraj imel je že biti v Pbdgradu, da bi c. k. davkarja A. R., kateri je, brez da bi svojim uradnikom prej kaj povedal, zginil (službeno?) in se v Trst odpeljal. — Mile darove za uboge sirote naj se pošiljajo č. g. Francu Šabec - u, nadžupniku v Illirskem Podgradu.
— (Samoumor?) Iz Šmartnega pri Litiji se nam piše: V nedeljo se je obesil v Jablanških lazih kmetski fant F. Kastelec, po domače Crmažev. Bil je ta pri svojih znancih zelo priljubljen, kar kaže uže to, da so fantje po noči v hosti pri njem bili in ogenj kurili. Remen je bil tako .ohlapno okolo vratu zadrgnen, da se ne more vedeti, ali se je Crmažev sam obesil, ali ga je kdo zadušil in obesil. Komisija je prišla, in je odločila, da je bil znorel.
— (Uboj.) Od sv. Urbana pri Ptuji se nam piše: Tukaj so v noči 30. nov. t. 1. f mladi fantje z oženjenim Janžom Rojkom iz Trnovec, v krčmi Halijančevi v Ločkem vrhu kartali, pri tem se svadijo in Rojka zunaj hrama tako stepo, da so ga brez vsmi-ljenja ubili. Morilci, fantje, Justijan Sebernik, dva brata Karol in Martin Rajšp in Tolpak so k c. kr. sodniji v Ptuji odpeljani.
— (Ubil se) je Jakob Zelič iz št. Ruperta pri Celji, ko je na stopnicah iz krčme grede pal.
— (Volka), ki je 84 funtov vagal, je ustrelil nek lovec pri Kupleniku v Bohinji.
— (Meso v Ljubljani) se prodaja po tarifi za december: najboljše od pitanega vola po 30 krajcarjev funt. Slabejše od volov in krav po 27, 23 in 19 krajcarjev.
Politični razgled.
Notranje dežele. — V državnem zboru predsednik Rechbauer ne bode pustil brati spomenice čeških poslancev, zakaj ne pridejo v državni zbor. Kaj se gospodje ustavoverci tako zelo boje svobodne besede protivnikove, dajo morajo tudi na ta način zatirati?
Poslanska zbornica je sprejela spremembe gospodske zbornice o finančni postavi s '135 glasovi proti 118. Slovenci so proti glasovali. Dr. Razlag interpeluje vlado zarad previsokih pristojbin na Kranjskem. Zbornica je odložena do 21. januarja.
Punajski „Vaterland“ in praški „N. Listy“ vesta pripovedovati, da so v višjih krogih zopet enkrat prišli do spoznanja, da seje treba s Cehi pomiriti. — Nam se ta vest kaj neverjetna zdi, da si bi jej radi verovali. Zdaj v tem hipu nij nikjer izgleda, da bi ustavoverni sistem majal se.
V moravskem deželnem zboru se je predsednik branil, da bi se bralo dr. Pra-žakovo pismo, ki protestuje zoper delovanje sedanje vlade. Pražak je vendar prosil, naj se bere, in je malomarno konfiskacijo kot nekaj v parlamentarizmu nezaslišanega imenoval. Pismo se nij bralo.
V gališkem deželnem zboru je — kakor se nam za denašnji list prepozno te-legrafira — knez Čartoriski s 14 tovariši stavil predlog, naj deželni zbor sklicevaje se na pravno obstoječe deželne postave protestira „zoper to, da se mu je vzela pravica, voliti poslance v državni zbor; dalje zoper upeljanje direktnih volitev brez sodelovanja deželnega zbora, akoravno se je temu večkrat ugovarjalo; končno zoper sedanje obravnavanje javnih zadev, katero škoduje državi in deželam. Deželni zbor se zavaruje preti upeljanji direktnih volitev."
Vnanje države. Kakor se kaže, francoska mračnjaška vlada svojih postav, pred vsim razvpite municipalne, ne bo brez vsega protivenja na dan zrinila, in bo bržkone opoziciji morala marsikaj priznati, ki ima v tem vprašanji ne le na levi, ampak tudi v skrajni levici precej borilcev. V narodni skupščini so namreč vendar še nekateri trmasti konservativci, ki decentralizacijo, za katero so se celo svoje politično življenje borili, ne bodo meni nič tebi nič sedemletni diktaturi žrtvovali. Pač je poročilna komisija zložena iz devetih privržencev, a le šestih protivnikov predlage, a iz tega samega se ne da še sklepati, kaka bo razmera večine proti manjšini
v polni hiši. Menda še st eri udje manjšine zastopajo 318, deveteri udje večine pa le 292 glasov. Manjšina komisije je v tem slučaji tedaj faktični izraz zbornične večine, zato nij gotovo, bo-li municipalna postava prikazala se iz debat v oni obleki, v katero bi jo ministri radi napravili.
V Pa zainovi pravdi je vladni komisar končno predlagal v zatožnem pismu navedeni Članek vojaškega kodeksa: degradacijo In smrtno kazen.
Nadškof grof Pedochotvski nij hotel odložiti 1. decembra mitre, kakor se je terjalo od njega. Med tem je bil zarad postav-ljenja nekega duhovna z ozirom na vztrajno upiranje na sedem tisuč tolarjev globe ali pet let ječe obsojen.
Nemška „Germania" objavlja dve pismi, ki sti gotovo najbolj imenitni, kolikor se jih je dozdaj tikoma pruskega cerkvenega prepira pisalo, namreč poziv višjega predsednika Gfintherja na nadškofa Ledohovskega, naj mitro odloži, in pa nadškofov odnikalni odgovor. Prezident našteva cel register grehov, ki jih je nadškof storil, in sicer v resnem in določnem tonu. Dokazuje mu, da nij sam nadškof ustavnim postavam se zoperstavljal, nego da je tudi duhovenstvo in posvetne ljudi zoper vlado šuntal, zaradi česar ga terja, naj škofovski stol zapusti. Nadškof je takoj drugi dan odgovoril, in sicer prav osortio; koncem lista pravi, da vlada nema pojma za katoliško vero. V naučnem mini-sterstvu se je izdelala velika spomenica o pregreških Ledohovskega, katero je Bismark podpisal in ki se je sodnijskemu dvoru za cerkvene zadeve izročila kot zatožno pismo, ker je obrok za nadškofov prostovoljni odstop že potekel.
Zbornica pruska je sprejela predlog tikoma odpravljenja časnikarskega davka z 359 glasovi proti 6. Minister Camphausen je povedal, da je pruska vlada zaveznemu svetu predložila, naj razglasi urno državno tiskovno " postavo, in naj časnikarski davek z državno-tiskovno postavo odpravi.
Gospodarske stvari.
Kako bi se vinoreja povzdignila?
(Konec.)
Dalje se ve si le velika množica enakega pridelka na vinskem trgu zamore veljavo pridobiti. Tedaj je vprašanje, kako bi se dobilo veliko enakaga vina skupaj?
Kaka dežela, ki se vinorejo peča, naj bi razdelila v okraje, kjer raste enako vino.
V vsakem naj bi se osnovalo društvo vinorejcev. Vsak ud tega društva naj bi dajal v društveno klet svoje vino pokusiti. To naj bi se potlej cenilo, in zapisalo.
Ako bi se vino cenilo, bi vsak vedel, kaj je prava cena njegovega pridelka. Zdaj pa večjidel le kraj odločuje, kjer je vino rastlo; in vina, ki se v drugem kraji pridelajo, se slabše plačajo, akoravno so znabiti iz bolj žlahtnega grozdja. Dokler pa se ne bodo skrbno pridelana vina boljše plačevala, tako dolgo se žlahtnejše trte ne bodo sadile.
V tem, da bi se velika vinotržna družba osnovala, zveličanja za vinorejo iskati, se mi zdi napačna misel, kajti družba, ki bi z veliko milijoni delala, bi potlačila vse male vinske trgovce, ona bi določevala vinske cene, se ve da, majhne, kajti to je že v bistvu takih družb, ki bile vsem gospodarjem, ki se z vinorejo pečajo, največja škoda.
Brez dvoma je, da poljedelstvo in vino-reja v primeri manj donašata, nego obrtnija in kupčija. Zadnje namreč tudi vlada podpira; zakaj bi tudi vinoreje in poljedelstva ne? Zakaj ne gleda, da bi se z zboljšanjem vinoreje blagor naroda povzdignil?
Obdarovanje zaradi dobrega vina je neumnost. Vino nij tako zelo od pridnosti vinorejca odvisno, ampak od kraja, kjer raste, tedaj so te premije vse drugačje, kakor postavim premije za lepo živino. Ono si kmet sam se svojo skrbjo zredi, vino pa samo zraste, in se ravna z dobrostjo po kraji, kjer raste.
Se večja neumnost je zapovedovanje, , kdaj naj se grozdje trga. Ta sila je svobodi nasprotna; vsakdo naj spravlja vino, kadar se njemu bolje zdi. Upamo pa, da se bo ta nepriličnost kmalu povsodi odpravila, kajti, ako se bodo vina po dobrosti in pa po kraji, kjer rasto, kupovala, potem ne bo nikdo z trgatvijo hitel.
I
Svojim rojakom v prevdarek.
(Spisal dr. G. J.)
Gospodarji! urno v gozd, in posekajte dr evesa, ki jih mislite rabiti za stavbo, zadnji čas je.
Vsakteri izskušeni človek, kisejekedaj pečal z lesom, bodi si s tesarskim ali drugim, ve, da nij vse eno, kedaj se drevje, katero se ima za stavbo itd. rabiti, poseka; ampak da les, ki se podira, kadar je sok iz njega stopil, to je meseca grudna, veliko dalje trpi, in je jako močneji in trdneji od onega, ki se poseka, kadar je muževen.
V Westfalnu in Lipi so nalašč poskušali drevje za stavbo, v raznih časih sekati, da bi se natanko prepričali o trpečnosti lesa, in ta poskušnja je pokazala ta le nasledek:
Štiri smreke, enake starosti in velikosti, enako zdrave v istem kraji zrasle, so posekali koncem meseca grudna, koncem prosinca, svečana in sušca. Obtesali so jih v 30 čevljev dolge, 6 palcev široke in 5 palcev debele brune, tako da je stržen lepo v sredini ostal. Ko so bile suhe, so jih položili na primerne podloge, potežili in tako .pustili, da bi skušali njih moč in trdnost.
Drevo, ki se je posekalo meseca grudna, je trpelo naj dalje, ono meseca prosinca za 2 procenta mani, — ono meseca svečana za 20 procentov, drevo pa, posekano meseca sušca, celo za 38 procentov manj kakor prvo, ki se je podrlo koncu meseca grudna! To se pravi: bruno, posekano koncu meseca grudna, je nosilo 100 ct. teže, drugo, posekano v prosincu le 82 ct., tretje, podreno v svečanu, 80 ct.; drevo pa, ki so posekali koncu meseca sušca, komaj 62 ct. naložene teže, katera se je bila nakladala tem sicer v debelosti kakor v dolgosti celo enakim brunom, predno so se zlomile! —
Na dalje: Iz enako debelih in dolgih, enako močnih in mladih smrek, kojih so po^ sekali nekatere koncem meseca grudna, druge koncem sušca, o iztesali stebre štiri palce v premeru (Durchmesser) meroče, in ko so bili dovolj suhi, so jih zabili 3 čevlje globoko v zemljo. — Kaj se je pokazalo? — Prvi, meseca grudna posekani stebri so trdno stali in še močni bili do 16 let, med tem ko so sprhneli drugi od meseca sušča že v 3 do 4 letih! —
Od dveh smrek, posekanih, ena koncem grudna, druga koncem svečana, so zakopali vsake en kos v mokro zemljo, — prvi je trpel in je bil še čvrst do 16 let; drugi pa je bil popolnem segnil v — 8 letih! —
Iz tega se mislim jasno razvidi, da gospodar le sam sebi škoduje, ako drevje, katero misli rabiti, ne seka v pravem času, to je, ob koncu meseca grudna.
Iz Srbije se javlja, da ima komisija katera se je že v zadnjem zasedanji skupščine izvolila, že od 15. novembra dela. Finančni minister ji je dozdaj tri predloge uložil: kovanje srbskega srebrnega denarja, ki bo imel ime sr bi jak; dalje, naj se na porabo tobaka naloži davek, (na pridelovanje tobaka ne), in, da naj se upeljejo metrične mere in vage. Minister ima še veliko predložiti. Najvažnejže teh predlogov so: 1. usta-novljenje nacijonelne banke. 2. ustanovljenje borze za blago in efekte. 3. uredjeDje razmer delniških društev. 4. poiskanje sredstev, da se žugajoča realitetna kriza odvrne. Kar se tiče narodnega gospodarstva, bo imela letošnja skupščina veliko važnost.
— Tudi na K us kem kaže zahodno evropska denarna kriza svoj upljiy. Naprvo se je polastila kakor epidemija ruskih luk, ki posredujejo kupčijstvo z inostranstvom-Iz Odese se naznanjajo čedalje bolj banke-roti, zdaj večji, zdaj manjši, ki razširjajo med tamošnjimi kupci velik strah. Med večjimi firmami, ki so v Odesi falirale, je ena, katere pasiva znašajo pol drug milijon sr. rubljev; neka druga pa ima 1,200.000 sr. rubljev pasiv. Pri drugih falimentih plavajo pasiva med 100.000 in 1.000.000 rub. Kreditne banke, ki so povsodi dale, terjajo zdaj, kolikor mogoče hitro, da je zmešnjava še večja.
Razne stvari.
* (Žalosten prizor na morji.) Angleški listi pišejo o čudnih dogodkih, ki so jih mornarji ladije „Eden“ na vožnji v Valparaiso imeli. Na ladiji je bilo 150 sodov smodnika in veliko užigalnega blaga.
Že dvajset duij je plaval „Edenu po gladkem morji, kar se začne kapitan čudno obnašati. O polnoči 7. novembra začne straža vpiti, mornarji se zbude, in ko pridejo iz svojih ut, vidijo kapitana z nabitimi revolverji v roki, ki je žugal, da bo stražo vstrelil. Mornarji so bili v tem, gotovo ne prijetnem položaji zelo hladnokrvni, in so pogovorili kapitana, naj gre v kajuto in naj zaspi. Kapitan to stori, in mornarji zopet pospe. A komaj preteče pol ure, začne straža zopet razsajati. Zopet p vit ek o brodniki, ta pot je bil prizor sc hujši, kakor prej, ko je bil nori kapitan sč samokresi oborožen. Kapitanova uta je bila v ognji. Blizu zraven pa smodnik. Odlašati je bilo nevarno. Drugi Častnik in ladjini tesar gresta in s silo udereta zaklenene duri. Kapitan je veselja skakal, in je bil od glave do peta oborožen, hodeč sem ter tja. Ko zagleda častnika, ga obstreli, da ga je tesar moral ven nesti. Ker je bilo vse s parafinom napojeno, da tedaj nij bilo moč pogasiti, in bi bilo odlašanje prineslo vsem gotovo smrt, šli so brodniki hitro na veliki čoln zraven ladije, katero so brž v morje odrinili. Ko se je to vršilo, skoči kapitan med brodnike, vstreli enega, drugemu pa nož v hrbet zasadi. Brodniki so 'planili na kapitana, ga razorožili, in kmalu je bilo vse v odvezanem čolnu, razen kapitana, katerega so na vso moč silili, naj gre k njim; a on nij hotel, in treba ga je bilo sč silo spraviti z ladije, na kateri mu je ogenj že čez glavo švigal. Ko so bili mornarji malo proč od ladije, treskne na enkrat, in goreči kosi so leteli v zrak, potem pa zopet sikaje v morje padli. Naenkrat je vse tiho. Mornarji se peljejo v temni noči dalje, i k sreči jih je videla drug dan ladija „Juanita“ in jih vzela v svoj brod. Kapitan je bil štiri dni zvezan na ladi ji, potem pa je o priložnosti prišel iz zapora, ter skočil v morje, iz katerega se nij več prikazal. Zakaj ie znorel, nij znano; tudi govoril nij nič.
* (Prepoved.) Ker je nevarnost, da bi se trtna uš „phylloxera vastatrix“ še bolj ne razširila, sklenil je minister poljedelstva v sporazumljenji z ogersko vlado, da prepove uvažanje takih trt, ki imajo že korenine. Bozgovi se smejo uvažati, če nijso zatlačeni z vinčevjem. Ta prepoved velja za vse v državnem zboru zastopane dežele.
* (Z ar a d odpel jan j a svoje žene pred sodnijo.) Preteklo poletje je iz Insbruka odpelial neki podolski mladeneč lepo deklico. Na Dunaji so ga dobili, in ubežnika sta morala neprostovoljno nazaj iti.
Mladi mož je moral pred sodnijo stopiti. Stvar se bo čudno iztekla, ker v tamošnji cerkvi sv. Miklavža sta bila ubežnika v nedeljo v prvič, v dragic in v tretjič oklicana, akoravno je zdaj v adventu „prepovedan čas“, in še tisti dan poročena. Drugi dan pa je bila zoper oženjenega mladenča končna obravnava pri sodniji, ker je bil svojo lastno ženo odpeljal. Medeni tedni so se čudno začeli.
* (Dvoboj.) Maršal Manteuffel se je dueliral zadnje dni z generalom Grobenom. Uzrok je bila že dolgotrajna neprijaznost med obema družinama. V francosko-pruski vojski je prišel Groben pod Manteuffla, in ta mu je večkrat kazal očitno sovraštvo, tako dolgo, da ga je Groben pozval na dvoboj. Manteuffel je to naznanil, in Groben je bil obsojen na eno leto na trdnjavo. A kralj ga je takoj pomilostil. Groben je zopet Manteuffla na dvoboj terjal, ki je pa za Grobena slab konec imel, kajti Manteuffel ga je ustrelil v trebuh, da bo bržkone umri. Takoj po dvoboji je Manteuffel v Peterburg odšel. Vsi možki udje Grobenove družine so se zakleli, da ne bodo prej počivali, da bo Manteuffel ubit. Tako krvavo maščevanje se tudi na Korziki nabaja.
* (Opravičenje nekega časnikarskega urednika.) Če je kateri izgovor opravičen, da kak časopis nij o pravem času izšel, je gotovo oni, ki ga je pisal urednik „Panama Stara“ svojim naročnikom: „Ker so vladni vojaki vedno streljali na vrata mojega uredništva, tako, da mi je dvanajst krogel tik za glavo letelo, prosim vsa če-stite naročnike, naj ta neprijetni slučaj malo premislijo, pa bodo videli, zakaj nam nij bilo mogoče svojih reporterjev in stavcev pregovoriti, da bi v sredi tako motečega streljanja delali. “
* (To je sitno.) Te dni so v neki kavarni na Dunaji tatu ravno takrat prijeli, ko je hotel nekemu slikarju buknjo in 370 »1. ukrasti. Ko so ga pritirali na policijski ko-misarijat, je tat zelo obžaloval, da se mu nij posrečilo izmekmti suknje in lepega denarja, ki je bil notri, in je rekel komisarju: „To je sitno, ravno v naj boljšem letnem času Človeka iz delovanja potegnejo.11 Tudi ono sukno, v kateri je bil, si je tat v tem letnem času „ prideloval “.
* (Tiskovna svoboda v Zedinjenih državah.) Pri nas se listi konfiscirajo, kadar se policiji poljubi, a v Ameriki je to vse drugače. Tam pišejo listi črez vladne može n. pr. tako-le: „Doklerjebil prezident
Grant akcijonar znanega Sanacu - društva, je prav dobro stala. Komaj je g. Grant akcije, do katerih je prišel po potu, kateri njemu nij „nenavaden“, prodal, pa je društvo ban-kerot naredilo.11 Neki drug list unijski piše: „Ker governer Campbell menda ne ve, daje za svojo službo čisto nesposoben, in da ga imajo prebivalci teritorija skoraj vsi brez izjeme za sleparja, vprašamo ga, da-li hoče svojo službo radovoljno popustiti, ako bi ga devet desetin glasovalcev teritorija to terjalo. Prosi se odgovora: Da, ali ne.“
*(Vse nemško.) Tikoma italijanskega prestolnega govora se po Rimu pripoveduje anekdota, ki pojasnuje, kako so Francozi razžaljeni, da se jih Viktor Emanuel v govoru nij nič spomnil. Pravijo, da je koncem seje francoski poslanec k Minghettiju stopil, ga nemški nagovoril, ter ga vprašal, da-li je z govorom zadovoljen. „Seveda, odgovori Minghetti, a zakaj govorite z menoj nemški?•“ Na to mu odgovori francoski poslanec: „0, saj daudenes nij drugega jezika, kakor nemški. Mi smo vsi Nemci! Saj drugega menda ne more na svetu biti, kakor Nemško in nemški jezik.“
* (Igrača se številkami.) Črke imena Mac-Mahon, omenja neki francoski list, imajo v alfabetu sledeča mesta: M=13, a = 1, c = 3, M = 13, a = 1, h =8, o = 15, n = 14. Ako se te številke skupaj seštejejo, se dobi številka večine (68), s katero seje za podaljšanje Mac-Mahonove oblasti glasovalo.
* (Strašna gr oz o vit no st.) V vasi Stermaning na gornjem Avstrijskem je žan-darmerija te dni nečloveškemu dejanju na tled prišla. Neki kmet z imenom Mortelbauer je imel v nekem umazanem kotu svojega živinskega hleva zaboj, v katerem je imel svojega brata zaprtega. Zaboj stoji nad kanalom, skozi kateri se gnojnica odteka, in ima za dno lesene prekle. Nesrečnež je oblečen v umazano srajco, je strašno suh, in ima vse skrivljene noge, da ne more več hoditi. Jed se mu je podajala v lončenem piskru, katerega nij nikoli nihče umil. Jed je moral z roko iz piskra jemati. Mož je nesnage in mrčesa ves poln, ima dolge lase in brado, in je na duhu bolan. Sodnija preiskuje to v nebo vpijočo stvar in žvinski brat bo menda dobil nasluženo kazen.
* (V la Trap p e) je umrl te dni pater Ambros. Bil je deset let trapist; pred ustopom se je imenoval marquis Emil de Beaumont de Montfla, in je bil ob svojem času poslanec Ludovika Filipa na ruskem dvoru, in je sploh imel poprej visoke službe.
Tržna poročila.
Iz Dunaja 6. decembra. Pretekli teden4 se je v enaki meri popraševalo in ponujalo. Iz Galicije in Rusije se je veliko žita pripeljalo. Cene, razun koruzine, se nijso ni na eno ni na drugo stran dosti nagnile. V saboto je bil semenj precej mlačen' kupci so precej velike cene ponujali, pa se nijso nič opravili. Pšenice se je veliko ponujalo, ali kupci so se zelo držali, za to so prodajalci končno morali s cenami preteklega tedna zadovoljni biti. Prodalo se nij več kakor 25.000 c. cen. po 7 gld. 65 kr. do 8 gld. 35 kr. Rež se v ceni nij dosti spremenila. Prodajali so jo po 5 gld. 45 kr. do 6 gld. 50 kr. Ječmen je bil pri vsakem vaganu za 5 kr. dražji, kakor pretekli teden. Prodajali so ga po 5 gld. 10 do 5 gld. 47 kr. Koruza se je spet za 25 kr. proti prekletemu tednu podražila, in so novo blago iz Banata radi po 5 gld. 10 kr. čolni cent plačevali. Oves je imel pa slab trg, cene so pa vendar ostale tiste, kakor oni teden. Bil je po 4 gld. 75 kr. do 5 gold. Moke se je po stari ceni malo prodalo. Črne pšenične moke je bilo več, kakor oni teden.
Iz Peš te 6. dec. Med tem ko so bili vsi tuji trgi mirni, je bil peštauski semenj prav živahen; precej iz začetka tedna so se rade dajale zadnje cene preteklega tedna pri vseh žitih, ker se nij veliko pripeljalo. Malini so se hoteli preskrbeti z dobro pšenico, za to so jo radi plačevali po 5 do 10 kr. dražje, bolj slaba pa je ostala pri zadnji ceni in se je je 13.000 centov poprodalo. Reži se je malo ponujalo, posebno lepe, da se je je komaj 10.000 vaganov prodalo. Lepega ječmena je manjkalo,	za	to	se je	srednji
in slabi po 5 do 10	kr.	dražje	prodajal, ka-
kor pretekli teden. Prodali so ga 30.000 vaganov. Koruze se je malo pripeljalo, in vso so kupci precej po o kr. dražje plačali. Ovsa se je 30.000 vaganov prodalo, proti koncu tedna se je za 2 kr. podražil. — Proso je bilo po 4 gld. 30 do 4 gld. 45 kr., p še n o po 7 gld. 60 do 7 gld. 80 kr. krompirja cent 2	gl.	50	do	2 gl.	75 kr,
fi žol je bil cent po	5 gld.	do	5 gl.	50 kr.,
grah po 6 gld. do 6 gld. 50 kr. Mast po 39—42 gld. ameri kanska po 34—35 gld., Špeh je bil vpo 30 do 31 gld., prekajen po 38—39 gld. Cisti med je bil po 21, boljši celo po 23 gld., vosek slabši po 82—84 gl. boljši po 94—96 gld.
Tržne cene.
V Lj'ubljani 10. decembra 1873.
Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rež 5 gl. — kr.; — ječmen 4 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. 10 kr.; — ajda 4 gl. 20 kr.; — prosd 4 gl. 40 kr.; — koruza 4 gl. 00 kr.; — krompir 2 gl. 30 kr.; — fižol 6 gl. 80 kr.
— masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh frišen — gl. 32 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 28 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slame cent — gl. 70 kr.; — drva trda 8 gld. 20 kr.; — mehka 5 gl. 50 kr.
Eoterijne srečke:
V Trstu 7. dec. 90. 41. 28. 82. 44.
En sreberni goldinar velja 1 gold. 6 kr. v
bankovcih.
čast imamo javno naznanjati, da
smo gospodu
Avflustii Verffiu,
n kateremu smo ob svojem času akvizi-cijsko opravilo izročili, to pošlo vzeli in da smo ga popolno odpustili.
Zastopništvo „Avstr. Krastama"
v Ljubljani.
VALENTIN ZESCHKO.
Učni fant,
kmetskega stanu, prijetne postave, se sprejme takoj v mešani trgovini. Uči se 3—4 leta, se mora z vso obleko od domapreskrbljevati in poroštvo od svojih imeti, da je pošten. Natančneje pove ustno
M. Drobnič,
(10—3) trgovec v Selnici na Dravi.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Matej Stergar.	Tisk	„Narodne	tiskarne"	v	Ljubljani.