IFHE OLDEST AND MOSti POPULAR (SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OR AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Gfsloi Z« |g fcaro d — z« Drayfco in r#ta!c« — od boj« 3» kmagif GLASILO SLOK KATOE, DELAVSTVA K AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
I, E DRUŽBE B.V, MOHORJA K CHICAG1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO,
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ
PRILTUM.JF.N SLOVENSKI,
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 202.
^CHICAGO, ILL., TOREK, 19. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 19, 1926.
LETNIK XXXV.
Parnik zgorel ;1200 mrtvih -Nesreča v reki; 11 utonilo.
EKSPLOZIJA JE NASTALA NA PARNIKU V YANGTZE REKI, KI JE BIL NATOVORJEN Z M U N ICIJO, DROBCI SO LETELI NA VSE STRANI, POLEG MR-TVIH JE MNOGO RANJENIH, PARNIK JE UNIČEN.
NAJBOLJ ZDRAVA MLADA ČLOVEKA V IOWA.
Šangaj, Kitajsko. — V soboto je zadela velika nesreča mesto Kiukiang, ki leži ob reki Yangtze. N.a parniku, na katerem je bilo vse polno mu-»icije, je nastala eksplozija, drobce je metalo daleč naokoli. v mestu je bilo mnogo mrtvih. Kar je bilo vojakov na Parniku so vsi prišli ob življenje, skupno 1200 mož. Parnik je bil namenjen z vojaštvom in ^uničijo, da ustavi prodiranje Kantoncev v Kiangsi provinci.
Parnik je zgorel popolnoma, mnogo vojakov je utonilo, ko so se hoteli s plavanjem rešiti na varno. Tudi drugi parniki, ki so se nahajali v bližini so bili v nevarnosti.
Ponesrečeni parnik je bil last Kitajske trgovske plovbne družbe v službi poveljnika vzhodne Kitajske maršala Sun-čuanfanga.
Guverner Hsia Chao iz Che-kinag, je izjavil, da je njegova provinca neodvisna od vlade maršala Suna, ki je diktator petih vzhodnih provinc, Hsia se hoče pridružiti upornikom.
Sun je svojim vojakom Mkazal razdejati železniško
NESREČA V LAWRENCE, REKI. * K
'"•°go. M.....ypdi V mesto in
tamkaj postavil topove, da bi *"ešil mesto pred vpadom Kan-toncev, ki prodirajo dalje od Hangčova, katero mesto je v njih rokah.
Kakor vsa znamenja kažejo, se bo Sun moral umakniti Rantoncem, katerim je domačega vse ljudstvo naklonjeno. Povprečnemu Kitajcu je sicer Pi'av malo na temu kdo bo vladal, slabše ne bo moglo kiti kakor je sedaj. Nič drugega si ne želi bolj kakor miru.
V mestu je okrog 8000 ino-zemcev. Policija je dotyja oja-Cenja, nalogo ima čuvati nad koncesijami inozemcev.
fcANDITI NAPADLI TOVARNO; PLEN $37,000.
Chicago, 111. — Dobro organizirana roparska druhal, bro-JeČa 16 mož, je napadla tovarno Kellogg Switchboard and Sllpply Co. na 1066 West A-dams cesti, navrtali so blagaj-in odnesli $37,000 v gotovi-Hop se je izvršil v nedeljo 2 jutra j.
Stari parobrod Guide je nasedel in se potopil, enajst oseb je prišlo ob življenje. — Kako je nesreča nastala ni u-gotovljeno.
Quebec. — Osem' milj od Codbout ali 200 milj od Quebec se je na reki Lawrence iz nepojasnjenega vzroka potopili stari polarni parobrod Guide. | Ob življenje je prišlo pet potnikov in šest mornarjev. Sodijo, da se je vsled viharja tovor nagnil preveč na eno stran, kar je povzročilo, da se je parnik prebrnil. Ker ni bilo aparatov za brezžični brzojav, niso bili v stanu pošiljati signale za pomoč. Parnik se je začel hitro potapljati, drugače bi lahko priplul do obrežja, ki ni bilo oddaljeno od mesta nesreče. Kapitan parnika, M. Ca-ron, je tudi utonil. Pet izmed moštva se je rešilo, dobili so prvo pomoč v neki farmarski hiši v bližini kjer se je zgodila nesreča.
Guide je bil star parnik, s katerim so raziskovali severni tečaj pred mnogimi leti. Zgrajen je bil tako trdno, da so rekli, da bi moral kljubovati vsem naporom morja najmanj 100 let.
krauicTmarija y
AMERIKI.
Na sliki vidimo mladeniča najbolj popolnega telesnega ustroja, in najbolj zdravo mladenko v državi Iowa. Mladenič je Van Kinney, star 17 let, iz Cedar Rapids. Van Kinney prizna, da kadi cigarete, a vsak dan povžije en kvort mleka ter dela na očetovi farmi. — Dekle je pa petnajstletna Alberta Hoppe, ki je na tozadevni razstavi dobila prvo darilo kot najbolj zdrava mladenka v državi • Miss Alberta se ne maže ali pudra po obrazu.
razmere ¥ mehiki.
Romunska kraljica ostane v Zed. drž. do božičnih praznikov. — Na parniku je imela tako dobre čase, da ji je bila vožnja prekratka. — Princ Karol dobi svoje pra> vice do prestola.
BRWONING SE KESA KER SE JE ŽENIL.
New York, N. Y. — V pon-deljek je prispela semkaj ro munska kraljica Marija s svojim spremstvom. Podrobnosti o sprejemu še niso objavljene. Vica' Glasom poročila, se je kraljici tako dobro godilo med potjo, da ji je čas le prehitro minul. V Ameriki namerava ostati do božičnih praznikov. Med potjo ji je delala druščino Mrs. Wil-
son, soproga pokojnega pred- katoličanom
Katoličani v Mehiki nasprotujejo Callesovemu načrtu po katerem omejuje število duhovnikov v zveznih okrajih v teritoriju republike.
Mexico City, Mehika. — Voditelji katoličanov v Mehiki bodo apelirali na volivce v Mehiki, da prisilijo kongres, da zavrže načrt predsednika Callesa za omejitev števila duhovnikov po zveznih okrajih v republikanskem ozemlju. Novi predlog določa število duhovnikov za vsak okraj in določa kazen ,ako bi se tej postavi ne pokoroli. Tajnik mehiškega episkopata škof Diatz, izjavlja, da je ta predlog le nakana vlade, da bi vzeLa rimsko-kato-liški hierarhiji administrativno kontrolo nad duhovništVom.
Predlog je predložil kongresu predsednik Calles. Kriki se godi katoličanom v Mehiki je velika, kajti od 900,000 oseb v zveznem okraju jih je 800,000 katoličanov — le 12,400 protestantov. Krivična in teroristična vlada v Mehiki pa določa ravno tolikšno
VILJEM DOBI $3,600.000.
Prusi odobrili zahtevo bivšega
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C. — Mrs. Medill McCormick je bila gost predsednika Coolidgea v Beli hiši. Razpravljala sta o političnem stališču v državi Illinois, podrobnosti razgovora pa niso objavljene.
—	Rim> Italija. — John Hays Hammond Jr., Amerikanec, ki se nahaja v Italiji po kupčij-skih opravkih, je pri eksploziji plinove pečice v stanovanju kjer se je nahajal zadobil težke poškodbe po obrazu, nevarnost je tudi, da oslepi.
—	Mexico City, Mehika. — Naselniške oblasti v Laredo v Mehiki so obdržale 16 deklic, ki so nameravale potovati v San Antonio, Tex., da bi vstopile v zavod "Sacred Heart." Oblasti pravijo, da dekleta, ki
Iz Jugoslavije
PODROBNOSTI O POVODNJI V ŠKOFJI LOKI. — VODA JE VLAČILA V VALOVIH POLJSKE PRIDELKE, GOSPODARSKE PREDMETE, CELO STREHE HIŠ__
DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Povodenj v Škofji Loki.
Okrog poldneva v pondeljek 27. oktobra je odmeval po škofjeloških ulicah gasilski rog.— Gasilci in nebroj Škofjeločanov je hitelo k Poljanščici, ki je hitro in neprestano naraščala. — Nudil se jim je veličasten, a vendar grozen prizor. Voda je vlačila v kalnih valovih najrazličnejše predmete. Največ je bilo lesa: deske, hlodi, trami, brzojavni drogovi, oviti z žico, velika drevesa s polomljenimi vrhovi in vejami, ki jih je izru-vala voda s koreninami vred in
jih je valila po strugi. Med raz-so mladoletne, niso imele po- >nimi poljskimi pridelki, ki jih
, leg!„,d°!0l:iei1'ia od stari" |j'e voda nosila v neverjetni količini, so se pokazali na vodni
sev za potovanje
New Haven, Conn. V tu
gladini razni gospodarski pred-
kajsnem pristanišču so imeli po meti in deli hiš. Vozovi štiri in noči bogataši zabavo n,a jahti, dvokolesni, lestve, cele strehe kjer so pili in plesali. Nasled- so ae trenutno pokazale na po-nje jutro so ljudje našli v bli- vršini in nato zopet izfeinile v
žini ob obrežju trupla dveh
divjih valovih. Obupni klici na
mladih žensk, ki sta tudi bili ;pomoč so odmevali z vseh stra-
SL^f^^ prilH,ob ni- Divji valovi so se razlili v
veliko, mirno, toda usodepolno
jezero in veČ hiš je bilo trenutno odrezanih! Voda je še ved-
življenje še ni znano, preiskava je v teku.
Panama City. — Deževje _ zadnjih dni, ki je bilo v tej o- ino naraščala Wstrahovit je bil cesarja, dobil bo poleg goto- j kohci Silno, je povzročilo, da se prizor, ko so bili gledalci, ki bi vine tudi grad in 167,000 je v Panama prekopu na dveh bili radi pomagali, odrezani od akrov zemlje. — Policija stražila zborovalnico.
mestih podsula zemlja v da- ^srečnežev, nahajdjbčih se , Ijavi ene milje, vendar ne ovi- vodi stoječih poslopjih. Okrog ra plovbo Vzelo bo mnogo pol 2. je bilo, ko sta hotela mle-U'U .a y stroškov> Predno b0 karjeva sinova iz mlekarne, ka-ivljeno.	'tero je voda trenutno objela.
-, New1York' N- Y- - New- Zabrodila sta v vodo; enemu Viljema in konečno s 258. pro- Y*m cija za obrambo je poSrečilo pravočasno priti ti 37. glasovom deloma odobri-, mednarodnega delavstva, je »a'preko plitvine, drugi pa je stoli njegovo zahtevo. Dobil bo. v : seji sklenila, da bodo imeli na pil v kotlino in-bil do vratu y gotovini $3,600,000, en grad,dan prihoda romunske kralji- vodi. Ie težko ge je nil y in 167 akrov zemlje.. Med tem.,™ v Ameriko veliko zborova- hišo in obupno 5akal rešit^.
Berlin, Nemčija. — Veliko dušnivPrusi so uslišali javka- popravljeno./ nje bivšega nemškega cesarja
ko Se je vršilo glasovanje v zb6rnici, je stala zunaj velika množica ljudi, ki so demonstrirali in kazali svojo nevoljo in ogorčenje. Komunisti so prišli do govorniškega odra in v svojih izvanjanjih udrihali po
nje na prostem, kot protest ker v Romuniji postopajo skrajno
Reševanje in obupni prizori.
Mnogo navzočih je poskuša-
S: ~mi ictniki'ka-> « —- *
— Minooka, 111. — Charles F. Dirst, daleč naokrog znani
moč in so zabrodili v vodb', toda, ker je voda brzo naraščala, so se vrnili. Medtem pa je ne-
Ženo poštnega sluge Jenka, invalida? brez roke, pa so rešili trije vrli škofjeloški občinski svetovalci: Matevž Ziherl, Bav-dač in Planina. Ko je žena že obupavala in mislila, da je izgubljena, so omenjeni zagazili do pasu globoko v deročo vodo in oteli življenje obupani družini. Bilo je še nebroj takih prizorov. Z največjim junaštvom so se pri reševanju odlikovali še Pavel Jamnik, Janez Polja-nec in davčni upravitelj Adamič.
Ribe so lovili
pod klavirjem v Škofji Loki v mlinu na Studencu tik ob odneseni fužini. Gospa Polona Pokom je seveda že popoldne morala bezati s svojo hčerko Tončko iz vili podobne hiše s krasnim vrtom. O polnoči so požrtvovalni reševalic s silo odprli vrata v sobo, ki je bila do vrha polna vode. Ko je voda odtekla, je v blatu skakala velika riba.
——o-
Roparski napad pri Karlovcu.
V nedeljo, 26. sept. sta bila v Karlovačkem Logu napadena trgovca Butlovič in Adlešič iz Pribiča.Na cesti sta ju počakala dva maskirana razbojnika, jima vzela uri in verižici ter 18 tisoč dinarjev v gotovini. Orožniki so odšli takoj na zasledovanje in so napadalca aretirali že v ponedeljek. Razbojnika sta zvedela, da se bosta vračala imenovana dva trgovca v nedeljo iz Zagreba, kamor sta odšla, da dvigneta pri neki zavarovalnici denar kot odškodnino za škodo, ki sta jo imela vsled elementarnih nezgod. Oba razbojnika sta bila izročena sodišču v Karlovcu.
Eksplodirala mu bomba v roki.
Na vojaškem vežbaBŠČu pri
žitni prekupčevalec, je v St. 1 Is """V TTV"' ""T buržvazi j'r**Jin"J HohenzoHera- - Lukas bolnišnici preminul. Bil ^ nL ^enuteo se ft	je V0:iaški mo->ster
cem. Vse pa ni nič pomagalo,jie^perii-am kmalu po opera- ^^^in^^h konečno glasovanje je poka-^i.n	^	!je padlo v vodo. Dobrih sto ko-
zalo koliko ima prijateljev ~	N- D- ~ rakov od reševalcev je treščilo
Vilče med Prusi.	&& National Bank v tukajš-; d d	J
Na ealeriiah v zbornici ie nem mestu - e Prenehala s po- L 7' • v° T^ iNa gaierijan v zoormci je	T • . . , di stoječi, občutili električni
su-
New York, N. Y. - Edward j sednika Wilsona, ki je pred S!lluh0Vnik0V kakor pr° ^• Browning, milijonar, star 2 let, ki je pred šestimi meseci Poročil 16 letno "Cinderelo",
bilo vse polno ljudstva, ki soj slovanjem. Ljudje imajo v tej i , N ' . .
tudi protestirali temu da bi se banki naloženega nad $800,- S „ ekaj rmoz je prmes 0 cuui Ijroiesxirdii iemw, oi se	v coin. Privezali so ga na vrv m
kaj vrnilo Viliemu m princom. Kftl 1A	----
Policija, katere je bilo vse polno, je spraznila galerije, prišlo je na več mestih do spopa-
000. Kaj je vzrok ni znano, u-radniki niso hoteli odgovarjati na vprašanja.
mu pa je nedavno ušla, je r*kel — "never again." Niko-
li
več se ne poroči, žal mu je,
er se je sedaj poročil, downing je izjavil, da je potrošil za svojo mlado ženico ln njeno mater v temu kratke-1,1,1 Času $30,000. Pravi, vedno fta hoteli imeti kaj novega, ni-"i nista bile zadovoljne. Ko so poročevalci vprašali ^Puščenega soproga, ako bi nazaj ženico, je odgovo-VU ^ "nikar me kaj tacega ne Pešajte, saj veste, da bi jo. v an} zanjo tri prostore, ona ve kje so." Ko so ga nadalje Pr.ašali, če jo bo sodnisko pre-an3'al ker mu je /ušla, je rekel,
par dnevi obhajala svoj rojstni dan na parniku v družbi kraljice.
Kraljica ima svoje stanovanje v Ambassador hotelu. V sobah, katere so skrbno pripravili za tako visokega gosta, je pohištvo in dekoracija vredno do $300,000.
Poročilo tudi prnvi, da bo dobil princ Karol zopet vse svoje pravice do prestola. Jon Bratino, bivši premier, je dobil od kralja Ferdinanda nalog, naj gre v Pariz in Karola pri. vede v domovino.
da osebo, ki se ljubi, se ne more tožiti.
Advertise in "Amerikanski Slovenec!"
da.
Nasprotniki so vsled tega o-: gorčeni, ker se bojijo, da bo sedaj, ko so dali Viljemu grad Homburg, on to priliko izrabil in prišel semkaj. Ta boja-' zen je pa brez podlage, ker Viljem ne more priti drugače v Nemčijo, kakor če to dovoli pruska vlada, pruski deželni zbor in narodna vlada. Poroči-, Jo pravi, da je s tem vpraša-J nje, Hohenzollerjev- konečno izločeno od nemške politike.
SMRT STARKE V MICHIGAN
Michigan City,; Ind. —. Tu«' pristal na Fordovem' post&ja-j kaj je podlegla vročinski bo-fišču. Los Angeles je preleteli lezni Mrs. Mary Herrman, ki razdaljo iz Lakehurst postaja- jfe dosegla 101. leto. Roj6na je lišča do Dearborna v 16. urah.' bila na Nemškem 11. aprila —t—o——.	< 1 1825. V Ameriko je prišla leta
ŠIRITE MAMER. SLOVENCA"' 1847.
testantom.
Poročila iz Monterey se glasijo, da je prišlo v Neuvo Leon državni zakonodaji do prepira in pretepa, začeli so streljati fs revolverji, tri osebe so bile mrtve in en žasniški poročevalec je zadobil težke poškodbe.
"LOS ANGELES" IZ LAKEHURST DO DEARBORN V 10P URAH.
Detroit, Mich. \— ,'Največji zrakoplov ameriške morna'ric6, Los Angeles, je prispel v petek zjutraj v Dearborn in srečno
Izšel je
KOLEDAR
"Ave Maria"
ZA LETO 1927.
Letošnji koledar je krasna kjnjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slikami. Zanimiva so poročila iz slovenskih naselbin, kakor tudi V3e ostalo čtivo. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da sežejo pridno po njem. Stane s poštnino v„red samo 50c. Naroča se od:
AVE MARIA, Box 443. Lemont, 111.
Bogdan Radovič tako neprevidno manevriral z bombo v roki, da mu je nenadoma eksplodirala in ga težko poškodovala po vsem životu. Radoviča so v nezavestnem stanju prepeljali v bolnico.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka
ljali po teh-le cenah*.
500 Din ......................$ 9.45
1,000 Din ......................$ 18.60
2,500 Din ................._...$ 46.25
5,000 Din ................,.....$ 92.00
10,000 Din ......................$183.00
vrli Ivan Ogorevc, sin kranjskega postajnega načelnika, je neustrašeno zaveslal po nesrečneža, ki j'e že skoraj obupal,
kajti naraščajoča voda ga je _________________ _ ______
vedno bolj oddaljevala. Čeprav! izplačana, ako se poslužite naše banke", je bil čoln privezan, je bil Ogo- .. ?inarie- ozir- lire smo včeraj poši-revc v neprestani nevarnosti, da mu čoln prevrne in da ga pograbijo valovi, posebno še, ker so neprestano butali v čoln hlodi. Končno'se je drugemu oddelku posrečilo, da so' vrgli v bližino nesrečneža železno kljuko, privezano na dolgi vrvi in ga potegnili preko globoke vode.
Malo nižje se je razlila voda okrog hiše, kjer je stanovala ubožna delavka Marija Rudolf. Samo toliko je imela časa, da je spravila iž hiše 751etnega očeta in dete. Komaj so prišli na suho, že so pograbili valovi hišico in jo odnesli z vsem inventarjem, tako da je ostalo ubožici samo to, kar je imela na sebi.
' 100 lir ......v...................$ 4.75
200 lir'	..............$ 9.20
500 lir ......................„....$22.00
}0P9 'lir ...w......................$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa- brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČESAR"!
455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y.
AMERIKANSKl SLOVENEC
fi'vi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
U»tanovijen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkoT in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098,
Naročnina:
Za celo leto ___________________;............$5.00
Za pol leta --------------------------2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ____________________6.00
Za pol leta __________________________________ 3.00
Th« first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Thone: Canal 0098.
Subscriptions:
''or one year ...--------------------—........$5.00
"or half a year-------------------2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year---,----------— 6.00
For half a-year---------------3,00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je 2as do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as' second class matter November 10, 1925, at the post office >t Chicago, Illinois, untlpr tl)R Act of March 3, 1879.
Framasonstvo v Jugoslaviji.
Ni dvoma, da je bilo med slovensko inteligenco že pred vojno tod in tam nekaj framasonov, ki so očito ali prikrito vodili in netili kulturnobojno gonjo, vendar so to bili le posamezniki brez moči in večjega pomena. V novi državi je stvar popolnoma drugačna. Srbi in Hrvati — posebno prvi — So prinesli v novo državo staro, močno vkoreninjeno, vplivno frama-sonstvo, ki je takoj začelo iskati stikov s sorodnimi duhovi v Sloveniji. Danes ne smemo dvomiti, da ima framasonstvo tudi v Sloveniji že svoje vtrjene postojanke, vsekakor le med elementi, ki so versko in politično odpadli od slovenstva in so zato zdravi narodovi množici tuji. Njih' vpliv je zato kolikor toliko omenjen, a njih moč je-znatna, prav ker imajo zaslombo v bel-grajsldh framasonskih krogih. Na vsak način je treba, da smo si na jasnem, kaj je framasonstvo, khkšni so njegovi cilji.
Za široko javnost izveša framasonstvo kot svoj program načela bratstva, miru in svobode; poleg tega se posebno rado predstavlja kot človekoljubna organizacija, ki nima s politiko nobenega posla in ki tudi nima nobene osti proti katerikoli veri. Toda kdor malo pozna zgodovino, kdor je le malo pogledal za kulise framasonstva, ve, da so vsa ta načela le kulise, za kate-* rimi se krije čisto drugačna resnica. Framasonstvo je velepoli-tična organizacija, ki ima namen izpodbijati moč in veljavo katoliške cerkve in preprečiti, da bi dobila vpliv v zakonodaji in ostalem javnem življenju. Sploh je nasprotno vsaki pozitivni veri in vsaki delavni cerkvi; alto1 je nasproti pravoslavju in protestantizmu prijaznejša, je to.le zato, ker je,ta verska indi-ferentnost med inteligenco, ne izvžemši velikega dela duhovščine, popolna in se framasonstvo nima od njih ničesar bati; še več, smatra ju za svoja zaveznika.
Drugi glavni namen framasonstva je: ohraniti političn^ moč kolikor mogoče v rokah posedujočih in inteligenčnih stanov, na katerih ono samo sloni. Ohraniti hoče tem stanovom njihovo posestno stanje; vlado, visoke službe in bogastvo. To so edini pravi cilji framasonstva; vse drugo je samo pretveza, vaba ali sredstvo v dosego cilja. Da je temu res. tako, nas prepričuje že samo dejstvo, da je framasonstvo strogo tajna orga
Ne trdimo, da med framasoni ni tod in tam idealnih, izvrstnih' frioz. Toda takih jih ni naredilo framasonstvo, marveč so svoje vrline prinesli iz svojih krščanskih dbmov, iz krščanske šole, iz splošne krščanske tradicije. Take ljudi je znalo framasonstvo vedno spretno izkoriščati v svoje namene, njihova imena mu služijo kot okrašen ščit.
Framasonstvo s svojimi tajnimi protiverskimi, protisocial-nimi in protidemokratskimi cilji in prav posebno tudi s svojim tajnim delom, s svojim podzemskim rovarjenjem, s svojo absolutno brezobzirnostjo pfci izbiri sredstev, je bilo vselej in je še danes splošnosti nevaren, razkrajajoč element. Da je temu res tako, izkušamo na lastni koži. Kako mogočno je v Jugoslaviji framasonstvo, vemo vsi. Framasonstvo je tisto, ki vodi v boj proti veronauku v šoli, ki ruje proti konkordatu, ki navdihuje državnike, da gmotno prikrajšujejo katoliško duhovščino, ki tudi podpira centralizem v boju zoper ljudsko samoupravo. Nobenega dvoma ni, da vladajo danes v Jugoslaviji framasoni, neposredno in posrqdno. In kakšne so naše razmere? Obupni politični* labirint, brezplodnost zakonodajnega in izvršilnega aparata, gniloba in korupcija v upravi," neomejeno izkoriščanje splošnosti v korist porodic, rapidno obubožavanje širokih slojev.
Prav posebno pa ima slovenski narod s svojo katoliško in demokratsko-socialno politično orijentacijo v framasonstvU svojega strupenega, neizprosnega sovražnika. To čutimo na vsakem koraku. Framasonstvo je dvignilo proti nam vse peklenske sile, da nas uniči kot narodno individualnost in nas iz-premeni v brezlično in brezdušno maso, ki bi bila potem s svojim človeškim materijalom, s svojo zemljo in njenim bogastvom lahek plen framasonskih porodic in posameznih privržencev.
Tako je torej framasonstvo.
zavzema svoje mesto, starejši \na Uro naprej. Po majnah pa
pa se stiskamo v kot, kakor prevžitkarji. Tako bo menda tudi po drugih naselbinah, čas nas je vse prehitel in nas pušča zadaj le z še golimi spomini na nekdanje dni.
Naše mesto je zadnja leta precej napredovalo. "First St.,"
jtese
to je naša glavna ulica, pa Mar- iskreno pozdravljam vse lasall-quette, sta bili do par let nazaj 'ske rojake, kakor tudi vse čita-
zaslužijo od prostora. Najboljše še imajo konipanijski delavci, ki so plačani od dneva in ti navadno tudi bolj stalno delajo kot drugi premogarji, ki delajo na kontrakt. Delo se težko Kakršno vprašanje talc odg°' dobi.	vor. "Slišite prijatelj, pelje ta
H koncu mojega dopisa prav cesta v Cleveland?"
"Ne," odgovori domačin.
edini večji in glavni business, cesti. Na teh so stale glavne trgovine, kot banke in druga podjetja. Danes pa se je prometno okrožje raztegnilo že močno tudi na Second Street. Od Joliet pa do Gooding ceste in še malo naprej so že postavljene vsakovrstne lepe trgovine.na drugi cesti. Stavbe so prenovljene, povečane ali na novo pozidane. Kdor je bil tu namreč pred kakimi 10 leti, bi tega glavnega dela mesta skoro ne poznal. Le hali" je še vedno enaka kot je bila.
^elje tega lista. Poročevalec.
-0-
zanimivosti o Človeškem telesu.
* Človek potrebuje, kadar počiva, 8 litrov zraka v eni minuti, pri hoji 16 litrov, pri napornih turah 24 litrov, pri dirkalnih tekmah pa celo 57 litrov zraka.
Množina krvi v človeškem telesu je navadno v nekem razmerju s telesno težo. Povpreč-
no znaša množina krvi eno tri-The old tswn city najstino do ene osminke teže vsega telesa.
Naša telesna toplota variira Slovencev ima več lepe mo- med 36.5. in 37.5 stopinj Celzija
SMRTNA KOSA.
Willard, Wis
Cenjeni g. urednik: —
člani in njih bodočnost je zasi-gurana.
Frank Perovšek, zastop.
— Po e zopet
kratkem presledku se oglasila kruta smrt v naši naselbini in to pot si je izvolila za svojo žftev rojaka Mr. Štefana Plavca. Pokojni je bil tukajšni okolici dobro poznan, ker se je zadnjih par let bavil s trgovino v Willardu. Bolehal je že več mesecev, vendar je hodil okoli in opravljal svoje' delo v trgovini. Štiri dni pred smrtjo je začutil hude bolečine, vsled katerih je podlegel 11. oktobra v 54. letu svoje starosti.
Pokojni Štefan je bil rojen
-115.
razne vesti iz la salle, r
aprila 1872 v vasi Duplice
nizacija, ki svoje delo skriva, ki ruje prikrito pod tujimi firma- pri Črnomlju. Tukaj zapušča
žalujočo soprogo ter 13 otrok
derne trgovine te in one vrste. Vsi dobro napredujejo in vži-vajo ugled.
Slovenci v La Salle živimo v treh delih mesta. En del naselbine je na vzhodni strani mesta, kjer je tudi slovenska cer-kev. En d^l je na vzhodni strani blizu Peru. En del pa jih živi zuififj za bolnišnico Matere Božje, kjer imajo krasne domove s primernimi zemljišči.
Slovenskih novic se med nami dogodi več, pa največkrat ne pridejo v javnost. Zadnje čase prav pridno sega po naših rojakih bela žena smrt. Šejie dolgo je umrl zadet od električnega toka rojak Frank Podbršček, Pokopan je bil iz
La Salle, III.
Iz naše naselbine so jako jstar 57 let redki dopisi. Poročevalcev ni- istyyenske cerkve sv. Roka. — mamo iil tako je naša lepa na- Zadnjo sredo zjutraj pa je u-selbina v tihoti, da se jako red- mrl v bolnišnici Matere Božje ko kaj čuje iz nje, y slovensko rojak Frank Jerich iz Oglesbya.
ni dandanes Pokopan je bil zadnji petek, 15. oktobra dopoldne s črno
javnost. Seveda pri nas več tiste živahnosti, kakor je« bila pred leti, ko ni bilo
Najvišjo telesno toploto imajo ptice, kjer znaša 40 st. Celzija.
Lobanja odraslega moža je še vedno tako elastična," da se pri močnem udarcu upogne za poldrug centimeter, ne da bi pri tem trpela kaj škode. Samo ob sebi umevno je seveda, da se lobanja za tem zopet popolnoma uravna v prvotni položaj.
Obrvi nad očesi nima 'človek morda zato, da mu je o-braz lepši, temveč da obrvi zaustavijo pot, ki bi curljal s čela navzdol in ga odvajajo ob strani proti licam.
-o——
BRIANDOV HUMOR.
Kakor znano, sta še zadnjič po sprejetju Nem,čije v Društvo narodov sestala gg. Stre-semann in Briand, zunanja ministra Francije in Nemčije, ter se podala v Thoiry, kjer sta
peto mašo. Pokojni je bil član ostala polnih pet ur v intim-
v deželi Volsteadovega zakona, društva sv. Roka, 'N.H.Z., kate- .nem političnem razgovoru. —
"Potem pa ona tam, kaj no? "Tudi ne."
"Katera pa vendar?" i "Prav nobena, vse stoje na mestu, če se hočete peljati, na-
jemite si taxicab!"
^ *i*
Pri vlaku. Mož stoji pri via; j
ku, ženica sedi v kupeju Vn oknu in maha z roko v pozdrav' trpinu možičku. Vlak zažvižga. "Z Bogom, dragica, pazi, da se ti kaj ne pripeti!" — Žena slišala, pravi: "Kaj si rekel, možiček?" — "Nič važnega, ,
in vlak je oddrdral.
* * *
Uljuden za vsako ceno. Pik"
Zakaj si pa vendar dal vedeže-valki kar celih pet dolarjev?
Pok: Povedala mi je srečo, in rekla, da sem jaz, kakor Črte na roki pokazujejO, zelo d<r" režljiv človek; kaj sem potem
hotel, reči ji, da je lažnjivka?
" * *
Prav gotovo. Učitelj: V k-'1* teri bitki je padel Gustavus A" dolphus?
Učenec: V zadnji, ki se je Je udeležil.
* * * 1; Mali modrijan. "Korelček, zakaj se braniš iti v kopel?"
Korelček: Pravijo, da dobri ljudje umirajo mladi, zato ^ bolje, da se držim proč od vode, sicer še utonem.
* * *
Med nežnim spolom. "Kaj je vzrok, da je Mrs. Brown postala tako popularna govornica v vseh ženskih klubih?"
"To, ker govori tako tiho, ne moti navzoče, ki se med seboj pogovarjajo."
v starosti ocl 2. do 26. leta. V Ameriki tudi zapušča dve sestri. Iv društvu ni spadal nobenemu.
Pogreb se je vršil v sredo, 13. oktobra iz slovenske cerkve na
od enega konca do drugega. .Da ni tajnih framasonskih sil, bi ljudstvo — pri nas in drugod — hitro obiačunalo s strankami, ki se v svojem delu izkažejo kot ljudskim težnjam in "koristim sovražne. Tako pa se politični boj vlečeleta in leta, saj se je z nevidnim sovražnikom najtežje boriti; v kalnem začno ribariti tretji in konec je nemalokrat revolucija ali absolutizem.
Kar se tiče framasonskega človekoljubja, se njihovo humanitarno delo omejuje samo ha framasonske "brate;" je torej sebično, kakor je na sebičnosti zgrajeno celo framasonstvo. Kdor si sam ne upa ali ne zna zagotoviti ugodne eksistence, lepe službe ali celo ministrske stoliče, pa bi to vendar rad do-gre v framasone. To je vzajemna zavarovalna družba
mi in gesli. Kdor res zasleduje cilje, katere oznanja javno, temu ni treba skrivati svoja dela.
• Kakor je framasonstvo protisocijalno in protidemokratič-no v svojih glavnih namenih, takšno je tudi v svojem podrobnem delu v posameznih deželah. Pod firmo protiverskih ali vsaj protikatoliskih političnih strank, ki jih podpira s spletkarjenjem in denarjem, se bori za oblast, za ministrske stolce in , visoke službe svojim privržencem. Tu se neha vsak, resen na- 'pokopališče sy. Družine, čelni boj, vsako vpoštevanje volje ih blaginje .splošnosti; demo- ] Ostalim naše sožalje, pokoj-, kratizem se tepta, parlamentarizem ubija, korupcija se razliva nenui naj sveti večna luč!
Tukaj je zopet dokaz, kako potrebno je za človeka, najsibo mlad ali star,'reven ali premožen, da spada vsaj k enemu I društvu in se tako zavaruje za pomoč v slučaju nesreče in smrti.
Tukaj imamo dva društva, namreč moškega in ženskega, spadajoča pod okrilje KSKJ. — Oba sprejemata kandidate (inje) pristopnine prosto za ne-
za udobno življenje. Ta zavarovalnica se izvrstno obnese tudi Jdoločen čas. Toraj rojaki (inje), tedaj, kadar se kak "brat" po nerodnosti zaplete v kak kazen- sedaj imate lepo priliko za pri-sk-i paragraf ali sicer grobo prekrši veljavne običaje; trama- »top vas samih in vaših otrok v sonska organizacija poskrbi za to, da stVar sploh ne pride na dan ali pa se vsaj kasneje "V.atuša."
Prejšnje čase je bilo življenje pri nas. Kako so bile na dnevnem redu vedno razne društvene prireditve! Malo je bilo narodnih praznikov, da bi ne plapolale zastave naših slovenskih društev po naših lasallskih uli-
ro mu je oskrbelo skupno s šo- .Odlična politika se seveda ni-rodniki pokojnega lep pogreb, sta razgo.varjala pri prazni Sorodnikom obeh umrlih roja- 'mizi, nego sta si naročila ve-
kov sožalje! Pokojnima rojakoma pa naj sveti večna luč in naj počivata v miru!
Frances Mišjak, hčerka roja-
cah. Takih obhodov so se na- jka Fr. Mišjaka z 1253 Second vad.no udeležila vsa društva.	--	vr_n.-
Parade so tie navadno vršile da-
leč okrog s prve ulice do Union ceste, odtam na osmo in kje po Jolietski cesti, ali še kje drugje nazaj na prvo.'in nato so otvar-jali veselice. Kako ponosno so
ta lepa in cvetoča društva, ki
tinovci v uniformah. Voditelj je bil navadno Mr. Franlt Mišjak, ki je hodil resnično kot kak vojaški polkovnik. In potem na zabavah, kako se je naše ljudstvo v veselju in prav po domačem načinu pozabavalo! Kje so ti časi? Se jih kdo še spominja? Ej, prijazno je bilo, kakor menda ne bo nikdar več. Še se snidemo kje tuintam, še imamo prireditve, a tistega nekdanjega duha na prireditvah mi, pa ni. Mnogo kajpada jih je že pomrlo tistih, nekaj je še živih, a polagoma pada slana tu
Street, je kritično bolna. Nahaja se doma pod nadzorstvom zdravnika. Želim ji, da okreva in da ji Bog podeli ljubo zdravje nazaj.
Vsled velikega deževja je bila po nižini, zlasti takozvana
čerjo. Tn sedaj je nastalo važno politično vprašanje: kdo je plačal to večerjo?
Na to vprašanje je našel odgovor ženevski dopisnik angleške "Morning Post" —vsaj tako on zatrjuje v svojem listu. Obrnil pa se je naravnost na hotelirja, pri katerem sta se ministra mudila. | Ko sta se Briand in Strese-mann najedla, je pripovedoval
prirožljali s sabljami naši Mar-»nižina "Bottom," okrog reke II- :hotelir, ga je poklical Strese-
sta krepko podprta z mladimi |di na te. Mladina prihaja in že
linois vsa poplavljena. Cesta, ki vodi skozi to nižino iz La Salle na Oglesby; je bila nekaj časa par čevljev pod vodo. Voda je povzročila farmarjem zelo veliko škodo. Nekateri so strašno finančno prizadeti.
Delavske razmere so srednje dobre. Po tovarnah delajo precej, d asi se delo težko dobi. — Premogokopi obratujejo tudi
mann in hotel račun poravnati.
"Oprostite," ga je tedaj zavrnil Briand z lokavim nasmeškom. "Vino in večerjo bom poravnal že jaz. Vi pa boste plačali reparacije!"
Se non e vero . . .
strela JE UDARILA V OVCE.
V Haslingu poleg Merana je srednje. Večkrat se oglasijo si- (te dni pasel pastir čredo ovac. rene —- piščalke — in naznani- Naenkrat se je nebo stemnilo,
jo, naj bodo premogokoparji za prihodnji dan doma. Zaslužek pa je povsod bolj pičel. Po tovarnah plačujejo od 30c ali 40c
nastala je nevihta in v čredo je treščilo. 21 ovac je bilo na mestu-usmrčenih. Pastirja pa je samo neznatno ožgalo.
Še slabše. Gif: Moje srajc" vedno dobim iK pralnice bre^ gumbov.	v
CTuf • To' ;fe U rloU'^-^% navadno dobim le gumbe bi'^ srajc.
Ji:	ti: :':
Izvrsten pripomoček. Vsakd0 ve, da imajo zdravniki prav p°* sebno pisavo. Edino lekarnar,i1 znajo razbrati njihove čire-čare. — Eden mojih znance^ ima za hišnega zdravnika špe" cijalista, ki strahovito čečka-Drugače pa je ljubeznjiv, jakf naobražen mož. Naš pisatelj« ki z največjim veseljem posluša pomenke svojega doktorja, ga je ondan povabil k sebi n» večerjo. "Jako me bo veselih'-" se je glasil odgovor. "Srčno rad ostanem ves večer z vami, art1' pak pismeno vam sporoči"1 dan, kdaj bom prost."
Cez dva dni pride povabljen-čevo pisanje, a ga ni mogoč6 '•azvozljati. Imenitna misel šine našemu znancu v glavo: pismo zanese najbližjemu 'c' karju, ki si natakne naočnike—" in pomoli prišlecu stekleničko-rekoč: "Nate, 25 centov stane?" . . .

Prof. Fr. Pengov:
OJ, TA DIM IN SAJE1
(Konec.)
V tem zadnjem slučaju nastane tudi 4inogo manj vročine nego v prvem. Plamen' mora torej z drugo besedo dobiti dovolj zraka. Toda pri tem se ne sme iti predaleč; kajti če spustiš v peč preveč zraka, se vsled tega ognjeni plini ohlade in efekt kurjave zmanjša. Pa še drugo slabo posledico ima ohladitev vsled prevelike množine mrzlega zraka. Že plinasti ogljik se namreč deloma zopet izpremeni nazaj v trden o-gljenec, v saje. Dobro pomnite: Preveč svežega zraka v peči tvori saje! Treba je sicer dovolj zraka za popolno izgorevanje, toda nikakor ne preveč!"
"Zrak je treba pravilno doJcirati."
"Gotovo. Vi ste gotovo zdravnik."
"Ker govorim o doziranju? Uganili ste ; toda prosim, nadaljujte! Predmet me zanima."
"Torej, skoro pri vseh navadnih pečeh se
da dovajanje zraka v obče regulirati; siato se pri rednem obratovanju razvija na splošno tudi le malo dima in saj. Toda v trenot-ku, ko nasipajo svežega premoga, -je treba odpreti vratca peči in zdaj vdere v peč neznanska množina mrzlega zraka, nova množina pridejanega premoga stori tudi svoje, in po čfebelem črnem dimu, ki se vali iz dimnika, spozna vsa strokovno izobražena okolica: tam nasipajo svežega premoga."
"Pa kako naj se ognejo temu?. Ce hočejo priložiti kuriva, morajo na vsak način odpreti vratca."
"Ne, to ni neobhodno potrebno. Kakor marsikaj drugega v življenju* tako se da
1 udi dokiAdanjfe premoga izvršiti avtomatično. Za i o imamo dovolj zamisli (idej); pa tudi praktičnih izvršitev, ki dokazujejo možnost te ideje: Kot najenostavnejše in 'najcenejši sredstW so v U ftainen ponujali svo je dni "avtomatične lopate za premog." Kako se je to orodje obneslo, mi ni znano;
vl tega sklepam, da nič kaj izborno. Prave avtomatične peči pa so večinoma vzidane naravnost v kotel, kakor na pr. precej znana kurjava s potujočo rešetko. Rešetka je tu sestavljena iz večjega števila vzporedno tekočih verig nalik brezkončnemu pasu, ki se pomika od spredaj navzad in pod ognjiščem spet nazaj. Spredaj naletava iz lijaka neprestano premog na rešetko, ki ga ponaša v ognjeni pas, slednjič pa spušča na tla neizgorljive ostanke. Imamo pa še tudi druge avtomatične načine, ki jih je pa tehnično podrobno težko popisati brez slik."
"Tqrej si je.treba nabaviti nov kotel ali pa vsaj prenarediti starega. Potom seveda razumem, da se mnogi tovarnarji ne marajo lotiti tega."
"Inlvendar taka preuredba ni tako huda stvar in nabava novega kotla se mnogokrat zelo priporoča tudi še iz drugih vzrokov; kajti najnovejše konstrukcije delujejo mnogo bolj ekonomsko nego starejše. Pa tudi z'a slučaj, da dstaiifc stari kotel ibfi miru in ga ne maramo nič prenarejati, je iz-
našla moderna tehnika sredstva, da lahko dosežemo boljše izgorevanje. Tako napravo sem videl pred leti v kraljevem gledališču v Berolinu. Mnogovrstni tozadevni poizkusi so dokazali, da se dado močno kadeče peči izpremenitf v take, ki so praktično brez dima."
"A take naprave so gotovo zelo drage, kajne?"
"Tega vam ne morem povedati tako natančno. Gotovo pa je, da prihranite pri tem precej premoga. Nedavno senrčital važno strokovno poročilo, ki nam daje pravico misliti, da delujejo take naprave ne samo v«, interesu soseščine, ampak tudi lastnika samega."
"Torej zastopate stališče, da pozna moderna tehnika že pota, po katerih se da doseči izgorevanje brez dima?"
"Hočem biti previden in govorim ne o brezdimni, ampak o kurjavi s slabim dimom ali z drugimi besedami: mogoče je danes postaviti peči, katerih tridesetorica ue razvija niti toliko dima, kakor poproje ena sama."
"Ta napredek bi seveda zadostoval."
"Za enkrat prav gotovo."
"No, in kako si mislite, da bi se dalo W spoznanje udejstviti v praktičnem živUe' nju?"
"S poukom, z neprestanim poukom vsd1 krogov, ki prihajajo v poštev in če iln bi'0 potreba, naj bi tudi država malce pritisni';1 na to. Kar se godi v toliko slavij,eni Anglj.1]'' to smemo zahtevati končno tudi od naših oblasti, ne da bi si ravno nakopali na gl"\" očitek, da smatramo sv. Birokracija za boljšega reformatorja sveta. Vse vprek & govoričj in pisari o narodnem zdravstvi'-odstranitev dima in saj pri gorenju premaga je gotovo silno važno, če ne sploh najvažnejše poglavje."
Vlak je drdral zdaj po visokem tu minio sajastih hiš Železniške ulice in nj' mo šupe za lokomotive, iz katere se je Vil __ žoltočrn dim. Nato je zapeljal v sivo, ui'1^ zano in s smrdljivo meglo nasičeno postaj no lopo; potrebno bi bilo, da bi hodila dp va z lepim zgledom naprej 1
^S^^fMJL^t^	podoba V In odgovor bo: Podo-
>
i
Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smole?
»"Vili»»»»»» »m~\i m »» mw v «r »V mvv »»»iiw m ng'trmHw vwwm vmvmm^rm
ba hudičeva. Sodnik pa bo rekel : Dajte torej hudiču, kar je hudičevega!
TEDENSKI KOLEDAR.
22. po bink. — Dajte cesarju, kar je cesarjevega. M. 22.
24	Nedelja — Rafael arhan.
25	Pondeljek — Krizant in Darij, muč.
26	Torek — Evarist p. muč.
27	Sreda — Frumeneij, škof.
28	Četrtek — Simon in Juda, apostola.
• 29 Petek — Serapij.
30 Sobota — Virgilija, Alfonz R.
DVAINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Vemo, da govoriš resnico.
—Mat. 22, 16.
"Učenik, vemo, da govoriš resnico!" Kako krasna pohvala
list Kristusovih sovražnikov samih, iz ust farizejev!
Kristus Gospod je naš učenik h) naš vzor, zato moramo pa tudi mi vedno govoriti resnico, biti pošteni v vsem svojem govorjenju. Prvi kristjani so bili; nikdo si ni upal lagati, rajše je umrl, rajše dal svoje življenje, kakor da bi bil lagal. In dandanes? — kako žalostna izpre-rciemba v tem oziru! Resnicoljubnost je skoro nekaka tujka — kjer se gre za kak dobiček, ljudje lažejo, goljufajo, taje, taje celo to, kar so morda komaj pred dobro uro trdili, in žalostna resnica je, da je dandanes malo ljudi na svetu, o katerih bi mogli reči: Prijatelj, kristijan, vem, da govoriš resnico !
Da se bomo'laži ložje varovali, premišljujmo danes, kako ostudna jo laž pred Bogom, in kako škodljiva je nam samim.
* !|s :]:
Laž je pred Bogom ostudna.
Sledi to že iz tega, ker je Bog Večna resnica, ker je Bog vedno najbolj resničen.
Hudiča imenuje sv. Pismo lažnika in očeta laži.
-^^liiiri'1- ^oe
kep "Rodite popolni, kakor je ^as Oče v nebesih popolen." — Kdor pa laže, ta pa ne gleda na to, ta ne skjbi, da bi bil popolen kakor je nebški Oče, podoben je hudiču, kakor je to Kristus očital farizejem: "Vi ste iz hudiča ... On je bil morilec od početka in ni imel resnica, kajti resnice ni v njem." «1 tak človek, podoben hudiču, je gnusoba pred Bogom.
-Bog človeka od laži nikoli ne osvoboja, nikoli ne oprošča. Nekatere zapovedi nas mnogokrat ne vežejo; tretja zapoved nam pravi: "Posvečuj Gospodov dan!" — prepoveduje to-^e.i težko, hlapčevsko delo. Če Pa nastane potreba, da moramo delati, smo te zapovedi oproščeni. Četrta zapoved nam zapoveduje, da spoštujmo in ubo-#ajmo stariše; če bi nam pa Nariši kaj hudega ukazovali, Jdi nismo dolžni ubogati. Peta Napoved pravi: "Ne ubijaj!" Toda v vb j ni, v samoobrambi snio te zapovedi oproščeni. Ni-pa nismo oproščeni laži.
ka. čakala ga je smrt, ker ni hotel priseči prisege proti cerkvi, kakor so to zahtevali pun-tarji. Mestni župan je imel pa župnika v veliki časti; da bi mu rešil življenje, mu je prigovarjal, da naj izjavi puntarjem, da Kristusu:
Š1R0M SLOVENIJE.
Nevaren tat koles, ki pa tudi drugih stvari gotovo ne prezira, Bog ostro kaznuje laž na 'samo če jih doseže, se je poja-večnosti!	jvil v radovljiškem okraju. Pri-
Zato pa se, prijatelji, varuj- družuje se je skupinam lesnih te tega hudičevega greha, laži! delavcev, par dni dela, pa izgi-Skrbite, da bote'popolni, kakor ne. Ko pa odide, slede vedno je vaš Oče v nebesih popolen, ovadbe o raznih tatvinah. Tako da bote vedno govorili resnico. |je nedavno zopet pobegnil od Daj Bog, da bi o vsakem mo- svoje družbe. Mimogrede pa je gli reči, kar so rekli farizeji o ukradel še posestniku Ivanu Vemo, da govoriš Hanžiču iz Hraš kolo vredno
resnico. Amen.
je prisegel, kakor je bilo zahtevano — ni bila to sicer resnica, vendar pa bi si bil rešil življenje. Toda župnik je kaj takega odločno odklonil. "Ni mi dovoljeno," je rekel, "da bi si z la- v Londonu je prišel na origi- lici Dolgevasi pri Kočevju so se žjo rešil življenje. Ta Bog, ki ,nalno idejo. Zakonca sta bila pojavili zadnje dni znani ciga-mi prepoveduje, da bi položil brez otrok, pa sta sklenila, da m, trije Hudoroviči, Tone, Fran
1000 dinarjev.— Kam se je tat
-o--'sedaj obrnil, ni znano, sumijo
DRUŠTVO NARODOV V pa, da jo je pobrisal preko RODBINSKEM ŽIVLJENJU, meje.	f
Bogat angleški zakonski par j Cigani konjski tatovi. V oko-
zahtevano prisego, mi tudi pre poveduje, da bi goljufal ljudi." Lagati ni hotel in je moral umreti. O njem veljajo besede: "Vemo, da govoriš resnico, da ljubiš resnico." Župnik je vedel, kako gnusobna je laž pred Bogom.
Laž je pa tudi za nas zelo škodljiva.
Najprej radi tega, ker Bog laž pogosto takoj kaznuje.
Pisatelj Nikefor pripoveduje dogodek iz življenja sv. Epifa-|nija. Nekoč je Epifanij srečal clva berača. Dogovorila sta se, da bota z lažjo od njega izbe-račila nekaj denarja. Eden se je vlegel na zemljo, kakor da bi bil mrtev, drugi je pa pri njem jokal in zdihoval. Prosil je Epifanija za podporo, da bi mogel tovariša pokopati. Sv. E-pifanij ga je ostro pogledal in rekel: "Bog bodi milostljiv njegovi duši! Tu imaš denar in preskrbi za tovariša pogreb, ker ta ne bo nikoli več vstal." Berač je
vzameta za svoje šestero sirot, in Jože, v družbi nekega ciga-V to svrho sta se obrnila na 6 na Brajdiča. Igrali so po hišah, zastopnikov različnih držav, jkupovali, sleparili in mešetarili. zastopanih v Društvu narodov, jLepega dne pa jih je vzela noč in jih prosila, naj jima preskr- in drugi dan so ugotovili, da so be enega otroka brez očeta in ukradli posestniku Francetu matere. Otroci smejo biti stari |Wolfu kobilo, vredno 2000 Din. najmanj eno, a največ šest let. [Po izpovedi domačih je odjahal Dobrotnika nameravata te o- 'Anton Hudorovič kobilo preko troke adoptirati in jih vzgojiti jdržavne meje v Italijo, ostali za vredne člane človeške druž- : tri je cigani pa so pobegnili v be.	* ' t:Spgf smeri proti Sodražici.
Kakor javljajo angleški li- | Vlom v Pržanju pri Št. Vidu. sti, bodo deležni dobrote ple- jNeznan vlomilec je vlomil v menitih dveh Angležev en de- jPfžanju v stanovanje Marije ček angleške, ena deklica Ločhikarjeve. Prišel je v hišo
francoske narodnosti ter štirje otroci laškega, španskega, poljskega in švedskega poko-lenja. ;fjfg -1-0-
NAJDRAŽJA KNJIGA SVETU.
Te dni se odpelje iz benediktinskega samostana Sv. Pavla v Lavantinski dolini v A-meriko dragocena Gutenber-
gova biblija, katero je kupil vzel denar, in ko je Epifanij od- za dva milijona avstrijskih ši-šel, je začel klicati tovariša, da jlingov ($285,000) newyorski naj vstane, češ, da že ima de- j zbiratelj starinskih dragoceno-nar. Toda zastonj ga je klical sti dr. Oton Vollbehr. Prodajo
skozi neko luknjo,- ki je bila zabita z deskami. Odtrgal je deske in zlezel skozi nastalo luknjo v hišo. Tam je ukradel orlovski kroj in pa eno staro NA jhranilno knjižico Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu z vložkom 70 goldinarjev.
Udušila se v mostu. V Va»iši-ci pri Splitu je padla 71etna Jo-sipina Malčič v sod, poln mošta, in se v njem zadušila.
tovariš je bil mrtev. Ves prestrašen je tekel berač za Epifa-nijem in priznal vse. In sv. Epifanij mu je rekel: "Bog se ne da norčevati iz sebe. Pojdi in pokoplji tovariša. Bog kaznuje vsakogar, kdor govori laž."
Laž nam škoduje tudi radi tega, ker kaže naš grdi značaj.
Vsaka laž pride prej ali slej na dan. "Laž ima kratke noge," pravi pregovor. In kogar enkrat zasačimo pri kaki laži, mu v drugo ne vrjamemo več. Lažni-, ka zaničuje vsakdo.
In še več! Kdor laže, tega imamo na sumu, da tudi sicer ni pošten. Ne pravi zastonj pregovor: "Kdor laže, ta rad krade." Kdor goljufa, slepi bližnjega z besedo, ta mu pogosto tudi škoduje na njegovem premoženju.
Že pogani .so sovražili laž. Kralj Artakserkses je ukazal vsakemu lažniku z iglami pre-bosti jezik. Na otoku Terieda so imeli pogani navado, da je pri vsaki sodbi bil navzoč tudi trinog z mečem, ki je vsakemu odsekal glavo, če so ga zasačili, da je lagal, ali če je krivo pričal.
Bog kaznuje laž na večnosti. Krasno pravi o tem sV. Tomaž Akvinski: "Kdor laže, ima na sebi podobo hudiča, ki je bil
j!r> • . , -v	, lažnik od početka. Ti, kateri la-
.le vedno grešna, vedno v .	< ' ,
gnusobna pred Bogom, kakor ŽC'10\S0 r1avno lakl' kukor
in'uvisv. Pismo: "Gnusoba pred imre1Jtm dfar'v1» tak P°narc-
te izredne knjige je posredovala knjigotrška firma Kauf-mann v Frankfurtu ob Meni.
Prodana knjiga predstavlja eno največjih redkosti na sve
KARO SE JE IZNE-BILA REVMAT1ZMA,
Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek lipi, kateri ima rcvina-tizem, jc Mrs. Huršt. ki živi na 204 Davis Ave., E-101, Bloomington, III., tako hvaležna, rta si prizadeva, kjer le mow; šc drugim trpečim povedali, ka-
tu. Tiskana je na pergamentu\ko sc la,ll<0 iznd,''° teh bolečin na čisto pripvost način kar na svojem domu
-
m ima samo. devet inačic, katere pa daleko prekaša pa lastni lepoti in izvedbi. Gutenberg jo je natisnil, med 1. 1453. in 1456. v Mainzu na Nemškem. Odkrili so jo šele v 18. stoletju v samostanu- sv. Blaža v nemškem Schwarzwaldu, odkoder so jo prenesli za časa Napoleonskih vojn na Koroško. _
Tam jc ostala do danes.
Avstrijska vlada bo prišla pri prodaji te knjige tudi na svoj račun. Ameriški zbiratelj bo namreč moral plačati 25 tisoč dolarjev izvozne carine.
-o-
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIČI _ l
Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
NenreeeK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
PRODAJA POSESTVA V STAREM KRAJU.
Nova hiša 10 sob, kleti, kozolec, hlev in sadni vrt, velika njiva in travnik. Posestvo se nahaja v Krški vasi pri Brežicah na Dolenjskem. Za podrobnosti vprašajte pri: Anton Ravnikar, 5616 W. 61th PL, Chicago, 111.
NATURALIZIRAN1 DRŽAVLJANI ZA HARDINGA.
Orgauiziral se je odbor odličnih državljanov, ki so prispeli semkaj iz j drugih delov sve-, ta, tukaj pa posta-, li državljani. Ti bodo pomagali, da bo izvoljen Geo. F.j Harding, republi-, kanski kandidat za okrajnega zaklad-ničarja. Imenovani odbor zastopa vse skupini so moški in večje narodnosti, v ženske.
Skozi imenovani odbor, Harding izjavlja volivcem vseh narodnosti sledeče: "Obljubo volivcem uključim moji platformi za kandidaturo okrajnega zakladničarja. Ta obljuba pomeni mnogo, katero bi spoinil ako bi bil izvoljen, v korist davkoplačevavccv.
"Moja obljuba obstoji v telil, da bom ves denar davkoplačevavccv oddal takoj uradom, katerim spada. Prepričan sem, da bo na ta način prihranjenih več milijonov dolarjev na leto, katere se sedaj .morajo plačevati za obresti, ker so nekateri departmenti primoraui | najemati posojilo na bankah.
"Kar jaz nameravam jc to, da bi, ako bi bil zvoljen, n'peljal novi sistem pri uradu zakladničarstva, po katerem bi se moralo takoj denar davkoplačevavccv oddati kamor spada, kdor bi pozneje prjšel na moje mesto, bi se moral tega sistema držati; ker bi ga ljudstvo v to prisililo.
"Pomislite, kaj to pomeni za Chicago in Cook okraj, ako se prihrani od $2,500,600 do $3,000,000 letno. S tem bi se plačalo dolg od School ! Board; torti okrog $40,000,000 bi bilo ' manj za plačati ko bodo otroci, ki ho- ' dijo sedaj v šolo sami davke plačevali.
"Oa se la moj načrt ni že preje u-pelial je vzrok to, ker ,je v navadi pri okrajnem zakladničarstvu, da se ponašajo 7. denarjem, ki ga naložijo na] banke in vlečejo obresti. Vsak p- J klaUničar se baba s tem, če ima v blagajni več denarja, kakor pa ga je pustil njegov prednik.
"Moj načrt bi vse to spremenil. Če bom jaz izvoljen, bo moj naslednik moral tekmovati, da bo kar najhitreje mogoče denar .davkoplačevavccv oddal na mesto kamor spada.
"Pet ill devetdeset odstotkov davkov jc že v rokah okrajnega zakladničarja do 10. maja. To je baš pravi čas, rta se odda delež Board of Education. J'a čas ko so otroci na počitnicah, bi se s tem denarjem lahko popravila šolska poslopja in pripravilo druge stvari, ki ovirajo, da ne dobijo vsi 6-troci šolskega pouka kakor bi ga mo
DOLG ČAS.
2)
»ogom so lažnjive ustnice."* Zato so se pa svetniki vsake tako skrbno varovali. Ko ",w niorali prvi kristjani prena-:'ati najhujša preganjanja, najhujše muke, bi se bil marsikate-
11 Kristijan lahko rešil s samimi hesedajni: "Nisem kristijan!" krute smrti, pa rajši je dal svo-življenje, kakor da bi bil lagal.
Ob času francoske revolucije vri?H so puntarji v mestu Autun v Ječo tudi tamešnjega župni-
\jen denar bo večni Sodnik vprašal na sodnji dan: Čegava je ta
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje toč 1101
Zaloga fotografič. potrebščin.
Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood,
Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste
IN
DR. T F. KONOPA zdravpnoroskurg
x ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in^troških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. 1 »o. Armitagc 0145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo 10-12.	326
Allen's Parlor Furnace
Krasno
Učinkovito
Ekonomično
Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na liaj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Ne kupujte peči dokler niste videli tega!
W. Szymanski
— Dealer in —
FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS
Telephone Canal 597 11)07-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
rali.
"Jaz obljubljam, da bom, za slučaj, da bi bil izvoljen, takoj ves denar davkophucvaveev. oddal lia mesto kamor spada — jaz sem edini kandidat, ki to obljubljam.
"Glas za George R llardiiig-a 2. novembra bo prihranil milijone dolarjev vsako leto davkoplačevalcem v Cook okraju. Grajenji; novih šolskih poslopij je ena izmed dobrih stvari, katere obljubljam, da se bodo izvršile."
kjejF
John Težak, rodom z Dolenje-;ga Suhora pri Metliki št. 10.
'Ako te vrstice sam čita, naj se vsled. važnih zadev oglasi na: Agnes Krnrčar,
Box 128,	E|y> M;nn
ki je navadna posledica pustih jesenskih in zimskih večerov, si najučinkovitejše
PREŽEfiEŠ Z DOBRO KNJIGO. Da omogočimo našim čita-teljem nabavo tega razvedrila, smo sklenili, razprodajati knjige iz naše zaloge po izredno znižanih cenah. Da pa boš deležen te ugodnosti, naroči celo skupino, kakor sledi: 1) Otroka kapitana Gran-ta. Zelo napeta povest, ki te vodi po afriških pustinjah, po Tihem oceanu, te popelje med avstralske divjake in Ijudožrce ter nadalje
okrog sveta. Cena......$2.00
Takšni so. Zgodovinska povest. Begunka. Drama v treh dej. — Obe deli je spisal naš pisatel Detela. Kdor je že čital kako njegovo povest, tistemu ni treba te knjige še priporočati. Cena ..........$0.40
Vrtec. Časopis s slika-kami, namenjen sicer mladini, a je v njem tudi za starejše mnogo koristnega čtiva.
Cena ..........................$0.75
Pamet in vera. Kdor se količkaj zanima za malo z n a nstvenega razmotrivanja, bo z veseljem segel po tej
knjigi. Cena...............$0.45
Prilike patra Bona-venture. Knjiga je sestavljena iz samih mičnih in zanimivih dogodbic iz resničnega življenja. Cena......$0.35
Od srca do srca. To knjižico bi moral Citati vsak, ameriški Slovenec. Cena ..............$0.20
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Koliko je naših rojakov, ki nimajo niti pojma o preteklosti našega naroda. Vzemi v roke to knjižico, da se malo seznaniš z našo zgodovino. Cena....$0.25
go.	S
Tistemu, ki naroči vse knjige skupno, damo izredno visoki popust, skoraj 40%, tako da ga bodo stale knjige le malenkostno svoto $3.00.
Pošli ta znesek v Money Or-dru, Draftu ali pa v gotovini na naslov	(J
KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Obenem nam sporoči, kak« vrste knjigo si želiš kot osmo knjigo, namreč ne imenuj knji« ge z imenom, ampak povej le, ali želiš povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno. Naročilo bomo nemudoma jzvršili.
3)
4)
5)
ŽENITNA PONUDBA.
Samec katoliški, 49 let star, s prihranki, se želi spoznati « katoliško Slovenko v starosti 40 do 55 let, vsled ženitve. Če mogoče brez otrok. Katera se želi v kratkem omožiti, naj takoj naznani svoj naslov ni Samec," c. o. Amer. Slovenec,-1849 W. 22nd St., Chicago.
SLOVENSKO DEKLE
se sprejme za domača gospodinjska dela v dobri hiši. Zvečer hodi lahko domu, ob node« ljali prosta. Perila ni v hiši* Vprašajte pri: Hankan Jewel« ry Co., 2209 West 22nd St., bli« zu Leavitt, Chicago, 111. '
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE,
6)
7)
LASNIK ŽELI v pokoj, proda poslopje restavracijo in trgovino, 5300 Natural Bridge, stanovanje v prveru nadstr. Nasproti General Motor Co. Zu podrobnosti vprašajte Fcinberg & lones Realtors, 2909 N. Union. Forest 8762 St. Louis, Mo. 48-p,s,t
HIŠA 6 SOB moderna; pol bik. da Irving Pk. Blvd. Nizka Cena. Pridite pogledati. 3949 Natchez cesta. Graceland 9451.	39-p.s,t
Skupaj ..................$4.40
Poleg teh sedmih knjig damo še eno, OSMO, katere vsebino si pa lahko vsak sam izbere ,namreč sporoči naj nam, hoče-li povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno knjigo. Nato mu bomo mi izbrali iz določene vrste primerno luiji-
V1NKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar
v Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
Cene zmerne.
mitminimnniimimmniimimnmini
'tftmihmmn^mmmmnmHHi^
OSEMNAJST LET
težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu i Ameriki ima za seboj list
AVE MARIA
Ali ne z;fsluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo!
Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita-telj ?
. Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto.
KRASEN DAR
slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo.
Koledar "Ave Maria" za leto 1927
jc ie dotiskan. Krasen bo. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane Baino bore 50c.
Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER
Z dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo.
St. Francis Magazine
jc izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamo!
Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča Burno $2.00 Uprava teli listov ima v zalogi tudi molitvenike in dcvocijoria-lije.
Franciscan Fathers
LEMONT, ILL.
* * »i <»*j *t»rut« i *iii m« i«»«m».n m i ^yy
3 po 25 čevljev lote; 75 cev.
frontage; vsaka $315, na l.incoln blizu 150. ceste. Tudi na lahka odpl. 1-1. Tealc, 839 N. Waller Ave. Austin 10575.	44-p do p
HIŠA 9 SOB, 2 bik. do "L." 3 do jezera, 50x190 lota, garaža za .! kari. 534 ludson Ave., Evanston, HI.
33-i",p,s
50 CEV "BUSINESS VACANT," čas za zidavo. 4250-52 \V. North Ave. M. lvuhviu, 205» W. Chicago
m
29-6 do č
NIZKA CENA za lote 40x125, mora takoj prodati lOMli in Artesian. II. C. Shnute, 651 Sheridan ltd, Graceland 2467.	32 č do č
NOVI BUNGALOW 5 SOB, "Kclkt-stone," porč v steklu, improvements plačane, furnace ht., nizka cena. —• 2639 — 691 h Ave., Cicero, 111. 30-t,sr
FARME NA PRODAJ
FARMA 200 A K K. 150 akr. čiste, 50 akr. "Bourbcuse bottom"; ribolov; lahka odpl. D. S. Bronson, Island, Mo.	47-p,s,t
FARMA — dobri dom za malega! kmeta; 60 akr. obdelanega, 70 akr. lesa; sadje; pridite ali pišite; cena nizka. Otis Realty Co., Mansfield, Ark.	(,2-t
UGODNA PRILIKA.
PRODA GARAŽO za 100 kar. 4 skladišča, 3 stan. 3514 Indiana Ave. Ph. Do&las 0220.	43-p do p
ČISTOKRVNE ANGLEŠKE "BARRON STRAIN WHITE LEGHORN" piski $8.75 za 100 s poštnino. BROWN LEGHORNS $10.00 za 100. AN CON AS, SHEPPARD STRAIN, dobre za Itestl $11.00 za 100. RHODE ISLAND REDS, $11 za 100. PLYMOUTH ROCKS $11.50 za 100, WHITE ROCKS $13 Jamčimo, da so zdrave in čistokrvne. Ako pride do vas kakšna mrtva, naj da potrdilo pošta, mi vam pošljemo živo.	12-o<l S do 21
THE EIJLGIIUM HATCHERY ____EREEBERG, ILL. _
POHIŠTVO NA PREDAJ
POHIŠTVO "Genuine Mahogany" t dobrem stanju, cena nizka. Martin, 1115 Lunt Ave.	46-p,s,t
"TWIN BAB V CARAGE" proda za $15.00, postelj otročja, $y. — 8229 Ellis. Stewart 10432.	3S-p,s,t
PREDELAN DAVENPORT $25.00 Vel. Apex kabinet pralni stroj, $n5. Brunswick phonograph $100. — 658 Buckingham PI- 3 apt. 37-p.s.t
DELO IN SLUŽBE
DELO DOBI
Moški čedne zunanjosti za posebno delo v mestu. Mora biti vešč angleščine.
Pri nas se lahko povzpele, naprej, dit boste dobro zaslužili.
Pridite: soba 660 First National Bank Bldg., 31 S. Clark St.
63-t,;jr

niiiiiiiiiiiiiuiiiiii
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
Francoski spisal Erckmann»Chatri&n. Poslovenil AJ. B.
mili
^PISANO POLlEj-%
- J. M. Trunk.-« ^
Krščanska morala po leku.
Mo-
)" Ko sem to slišal, sem čutil,, kako so se za-šibile noge pod mano. Sedel sem tu, ne da bi rekel besedo. Gospod Gulden je lepo pisano povelje vzel iz predala in ga pričel s počasnim glasom čitati. Samo to se še spominjam, da je bil Jožef Bertha, rojen v Dagsburgu, okolica Pfalcburg, okraj Saarburg, prideljen šestemu redovnemu polku in da mora 29. januarja priti k svojemu koru v Manjc.
Povelje za odhod je napravilo name tako grozen vtis, kakor da prej prav ničesar nisem yedel o tem. Vse se mi je zdelo nekaj novega in nepričakovanega. Ves razjarjen sem bil radi tega.
Po kratkem molku je gospod Gulden pristavil:
"Lahi odmarširajo danes okrog enajste ,ure."
Hipoma sem se vzdmmil kakor iz groznih feanj ter vzkliknil:
"Potem pa Katarine ne bom videl več?" 1 "Pač, Jože," je odgovoril s tresočim se glasom gospod Gulden. "Obvestil sem mater Marjeto in Katarino. Torej prideta in ti ji še lahko objameš, predno odideš."
Videl sem njegovo žalost in to me je ganilo in potrlo še bolj, tako da sem se moral hudo premagovati, da se nisem spustil v jok.
Potem je nekaj časa molčal in nadaljevaj:
"Tebi ni treba za nič skrbeti — vse sem že pripravil in uredil. Ako se vrneš, Jože, in mi Bog da še tako dolgo živeti, najdeš v meni vedno tistega, kot sem bil. Zdaj, ko sem že v Jetih, bi bila zame največja sreča,ko bi te kot sina mogel obdržati pri sebi, kajti našel sem pri tebi dobro srce in iskrenost poštenjaka. Oddal bi ti kupčijo. . . prav lepo bi živela skupaj. .. Katarina in ti bi bila moja otroka.. Ker pa so zdaj stvari take, se odpovejmo temu. A samo za kratek čas — prepričan sem, da te odpuste: kmalu izprevidijo, da ne moreš delati dolgih maršev."	a
Med tem, ko je on govoril, sem bil jaz glavo položil na kolena in tiho plakal.
Nazadnje je vstal in vzel iz omare vojaško torbo iz kravjega usnja, ter jo položil na mizo. Jaz sem g,a pogledal žalosten in potrt: mislil sem samo na nesrečo, da moram proč.
"Tu je tvoj tornister," je dejal. "Vanj sem 'dejal vse, kar potrebuješ: dve platneni srajci, dve flanelasti jopici in vse drugo. V Majn-cu dobiš še dve srajci — to je vse, česar potrebuješ. Dal pa sem ti tudi narediti čevlje, kajti nič ni slabšega od čevljev vojnega dobavitelja; večinoma so iz konjskega usnja, ki noge dela vroče. Saj sploh nimaš dobrih nog, siromak, zato naj ti bo prihranjena vsaj ta bolečina. Vidiš, tu je vse."
! Položil je torbo na mizo in zopet sedel.
Zunaj se je čulo tekanje Italijanov, ki so se pripravljali za odhod. Nad nami je stotnik Vidal dajal povelja. Svojega konja je imel v orožniški vojašnici. Ukazal je slugi, naj pogleda, če je dobro obdrgnjen in če je že dobil oves.	>
Ves ta hrup in vrvenje je napravilo name Čuden vtis. Še vedno nisem mogel verjeti, da bom moral zapustiti mesto. Ko sem tu sedel v največjem nemiru in zbeganosti, so se naenkrat odprla vrata, Katarina me je ihteč objela in teta Marjeta je vpila.
"Saj> sem ti rekla, da moraš bežati v Švico. . . da te bodo ti lopovi nazadnje vendarle vzeli s sabo. . . saj sem ti i-ekla. . . pa mi nisi hotel verjeti.
"Mati Marjeta," jei odgpvoril gospod Gulden, "v vojno iti, izpolnit'svojo dolžnost, ni tako hudo, kakor zaničevanemu biti od poštenih ljudi. Namesto da kričite in očitate, kar nič ne pomaga, bi bolje storili, ko bi Jožeta tolažili in bodrili."
"Oh!" je rekla ona; "saj mu nič ne očitam. . . Bog ne prizadeni. . . strašno je pa vendar, .ako človek doživi kaj takega."
Katarina me ni pustila od sebe. Sedela je poleg meiie in poljubovala sva se.
"Saj se vrneš," je rekla ter me privila k sebi.
"Seveda. . . seveda. . .", sem tiho odgovoril. "Ti pa boš vedno mislila name. . . ljubila ne boš nobenega drugega!" Ona je ihtela in odgovorila. "O ne. . . samo tebe bom vedno ljubila." To je trajalo že četrt ure, ko so se vrata odprla in je vstopil stotnik Vidal. Zviti plašč mu je kot lovski rog visel čez ramo. "No," je i-ekel, "kaj pa naš vojak?" "Tukaj je," je odgovoril gospod Gulden. "Seveda,' je rekel stotnik, "žalostni ste pred ločitvijo. . . to ne more biti drugače. . ; Poznam to. . . Vsi puščamo doma kogarkoli." In glasno je nadaljeval: "Glavo pokonci, fant, pogum! Za vraga, saj nismo več otroci!"
Potem je pogledal Katarino in rekel gospodu Guldenu:
"Razumem, da ne gre rad v vojsko." Bobnar je bobnal dol po cesti. Stotnik Vidal je rekel:
"Dvajset minut imamo še do odhoda." In ko je bil mene pogledal in gospodu Guldenu stisnil roko, je še pristavil:
"Glejte, da vas ne bo manjkalo pri prvem pozivu."
Nato je odšel. Slišati je bilo, kako je njegov konj pri hišnih vratil hrskal in bil ob tla.
Vreme se je izprevrglo. Žalost me je premagovala. Nikakor se nisem mogel odtrgati od Katarine.
Naenkrat se je oglasilo drobenje na bobnih, vsi bobnarji so se bili zbrali na trgu. Gospod Gulden je na mizi ležečo torbo prijel za jermena in rekel:
"Jože, zdaj nas objemi. . . čas je." Smrtnobled sem se vzravnal in on mi je torbo dejal čez rame. Katarina je obsedela in jokala, zakrivajoč si obraz s predpasnikom. Teta Marjeta je stala tu vzravnana in me gledala s stisnjenimi ustnicami.
Še vedno je bilo slišati bobnov drobenje. Naenkrat je prenehalo.
"Zdaj bo poziv," je rekel gospod Gulden in me objel. In nenadoma so ga premagala čustva, pričel je jokati, me tiho imenoval svojega otroka in rekel : "Pogum! Pogum!"
Mati Marjeta se je usedla. Ko sem se nagnil k njej, me je z obema rokama prijela za glavo ter rekla poljiibivši me:
"Vedno sem te rada imela, Jože, še ko si bil otrok. . . zdaj moraš pa odtod. . . Moj Bog! Moj Bog! Kakšna nesreča!"
Jaz nisem jokal več.
.Že prvi stavek je zgrešen. Glasi se: "Kakor je buržoazna ali posvetna etika, tako je tudi [krščanska morala razrednointe-resna.
kvečemu etičnost oziroma moralnost.
stvari .vsaj nekoliko znanstveno in resno. Moleku so pa pred .očmi gotove vrste poslušalci in predavanje o — morali naj služi demagogičnim namenom. Le tako je umljivo, ako on "modruje:" "Posvetna (etika) služi interesom kapitalizma, krščanska pa interesom cerkve. Cerkev je izvrŠevalka in nad-zoroValka svoje morale. Vse, kar služi cerkvi in njenim inte
Ako se kdo postopi pisati o morali, in g. Molek poudari v začetku, da je to zelo važna
zadeva, potem se mora od nje-fresom, je moralno in dobro, vse Niti etika, niti morala,'ga pričakovati, da se poprimedrugo pa, kar je cerkvenim interesom protivno, je nemoralno, greh ali 'tabu.' Ker cerkev trdi, da predstavlja 'božje kraljestvo' — karkoli že to pomeni — na zemlji in pravi, da izvršuje božjo voljo, so tudi njeni interesi božja volja. Kar cerkev ho-
BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZN1NA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmemejših cenah. Barvam hiše znotraj in 'zunaj. Lepim' stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
segajo zahteve naravnega zakona.
Zopet sledi zabloda. G. Molek piše: "Ker je pa cerkev človeška organizacija in ustanova ter — kakor vsaka veja življenja — podvržena tekočim gospodarskim, političnim In kulturnim razmeram ..." Trditev je prvič gola smela trditev, in drugič se pri trditvi ne loči. Temeljna ustanova cerkve ni človeška organizacija ali ustanova. Kdor trdi nasprotno, mora zanikati vso zgodovino krščanstva. Kaj takega se pogo-stoma zanika, tudi g. Molek zanika zgodovinsko krščanstvo, a kak dokaz se še ni posrečil prav nikomur, trditev je gola trditev. Temelj krščanstva je
noče, tega Bog noče."
jo lili Kositid,ch j Go,e fraze s c6ste in za ce~na tem temei:)u
ljiva je tudi morala, ker sloni
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEJ-EZNINO
1804 West 22nd St.,
Chicago, 111*
Phone: Canal 0490.

•Vf -

Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BlliO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako -se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.	. . . •" A , \
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
TISKARNA -s-
AMERIKANSKl SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOVENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,769,364.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
• t Njeno premoženje znaša $1,577,138.00
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 167 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za prlsfc&p vprašajte kakega uradnika (co) našega, krajevnega društva. — Gleda ustanovitve novega društva (8 članov zadostuj®) pišite »a glavnega tajnika: Jo«. Zalarja, 1004 N. Chi-cago 0t., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
VAŽNO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOl
Drugo je pa pri veri ali krščanstvu v zadevah, ki se ne tikajo temelja, n. pr. predpis celibata, razni obredi ... V tem morejo gospodarske in kulturne razmere vplivati, da se izvrši kaka izprememba.
Ako g. Molek dalje piše: . . je ta cerkvena morala boljinbolj le na papirju. . . Posledica te dogmatičnosti in fo-ziliranosti je, da je postala verska morala negativna in protinaravna in pouzrocila je in še p'ouzroca med ljudmi, ki ji hočejo slediti, veliko hinav-ščino in dvoobraznost," potem je tudi to na eni strani le gola trditev, na drugi strani pa se morala (v teoriji) meša z moralo v praksi ali moralnostjo, ker morala ne predpisuje nobene hinavščine ali dvoobrazno-sti, pač pa more človek moralo izrabiti in postati hinavski ali dvoobrazen.
Da bi bila krščanska morala, ker dogmatizirana in fozilira-^ na, protinaravna, negativna...' hoče g. Molek pokazati konkretno, ko namigav^, na devi-štvo, srečo na svetu, stremljenje po sreči na "unem svetu," puščavnike, umazane in polne mrčesa . . .
Ne vem, če se g. Molek ni malo muzal, ko je v tem smislu predaval in pisal. Saj ne živi na luni, temveč prav v ti solzni dolini. Tudi ne smatram ga za tako zanikanega, da bi vsega tega ne umel, a ko bi jjhotel u-meti, bi padla demagogija skozi in poslušalci aH čitatelji bi ekonomskim, socialnim in kul- 'ne imeli ničesar, da bi mogli zi-turskim razmeram."	|jati in se ogrevati za kako pro-
Niq se ne razume, g. Molek, letarsko moralo. Kdor pozna oziroma Vi ne razumete stvari, 'dejstva in piše tako, je izgubil o kateri pišete. Navedite mi sa- značaj resnega človeka, mo le en temelj krščanske mo- | Sam čuti, da je udaril preda-rale, oziroma etike, v kolikor ]eč v stran, zato nekako retiri-in kadar se sklada s krščarisko 'rai da "niso šli vsi ljudje v pu-moralo, ki bi ne odgovarjal da- 'ščavo . . .," "cerkev sama siste-našnjim razmeram, saj govorite 'matično kršila svoja lastna o temelju, toraj o zahtevi, pred- 'moralična pravila . . pisu morale ali etike, ne pa o 'devištva in uboštva
sto, in če bi bile utemeljene, bi se mogle nanašati kvečemu na uvažanje morale, ne na moralo kot tako. Le en dokaz iz zgodovine. Cerkev je pustila pasti ves angleški narod, in se ni u-klonila Henriku VIII., ki je hotel podreti samo eno točko krščanske morale^
O nastanku morale meni g. Molek:	» <
j "Krščanska morala je že stara. Njene korenine so etični in nravstveni nazori prastarih modrijanov, ki so živeli v Indiji, Perziji, Babiloniji, Egiptu, Judeji, Grški in' v Rimu. Utemeljitelji kristjanstva so vzeli te nazore za svoje in postavili dogmo, da so to zapovedi in obljube Boga. To je temelj krščanske morale."
Zgodovinsko je...stvar zgrešena. Krščanska morala se je pričela samole s krščanstvom, a t.a morala vsebuje splošne moralne ali etične temelje, ki so nekaki aksiomi morale, in tako se naziranja starih paganskih modrijanov ujemajo s krščanskimi načeli, kakor se etika in krščanska morala ujemata tudi z naravnim zakbnpm . moraličnih zahtev, ki je pisan v srce vsakega človeka. Zato tudi obveznost za deset božjih zapovedi, dasi te niso bile izdane v krščanski dobi.
Kako lahko, bolje površno, vzame g. Molek stvar, kaže sledeči odstavek, ko piše: "Razume se, da ta temelj, ki se je pojavil v davnih časih, niti iz daleč ne odgovarja več današnjim
moralnosti. Ekonomske, socialne in kulturne razmere vplivajo na moralnost, nravnost, etičnost, to stoji, a da bi današnje razmere zahtevale druge temelje morale ali etike, bi se bile nekako preživele, to se prav nič ne "razume," oziroma ne razume, kdor kaj takega trdi. Časi postanejo lahko tako moderni, da se bodo ljudje onih časov našim najmodernejšim samole nasmehljali, a temelji morale bodo ostali isti, ako bodo hoteli "moderni" sploh obstati. Če jih bodo pa porušili,
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
" "vzora
sta bila
fiasko . . zbirali zaklade in na vse načine zadostovali svojim nagonom." Uzori ali nazori o devištvu in ubo|tvu s temelji morale nimajo opravka, so le nasveti, cerkev ni kršila nobenega moraličnega predpisa, kvečemu "cerkvenjaki," kar pa zopet spada v moraličnost in ne zadene morale kot take, in za-dostovanje nagonov je deloma kos Molekove — morale, in kolikor resnično zopet le spada po£ — moralnost.
Tako je Molekova "resnica" glede krščanske morale, in če
se bodo sami zvrnili v prepad, so mu nasedli poslušalci in či-ker vsaj krščanska morala ob- itatelji, potem'tičijo v močvirju sega vse zahteve naravnega za- 'modernega veka prav do grl.
kona, narava se pa zgrudi, ko pade naravni zakon. Prešestnik se uniči, enako pijanec, ker je uničil naravni zakon, ki je istoveten z moraličnim temeljem.
Kolikor toliko pravilen je stavek: "Vrhutega je verska morala dogmatična; kakor se vera in verska dogma ne sme spremeniti (resnica se pač ne more spremeniti), tako more jostati tudi morala, ki sloni na veri, neizpremenljiva." Etika se ne ozira na vero, a tudi etični predpisi in zahteve, kolikor se strinjajo s krščansko moralo, 'so neizpremenljive, ker pač ob-
Še migljaj s — kolom.
Menda meri nekam k sosedom v Chicagu. Pripiskar jih poučuje: "Kdor ne more prenesti kritike, konstruktivne kritike (taka je seve samole kritika Zvonka Novaka), je velik samopašnež pred bogom i11 ljudmi."
Čujte, čujte, samopašnost m kaj, a ker je velika, pa le utegne nekaj biti pri ti velikosti.
-o-
S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravniitv° pomagaš veliko liatu.