o
ita]
Leto II - Štev. 12 (36)
UREDNIŠTVO In UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD 15.-30. junija 1975
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja	z	T	T
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Rezultati zadnjih volitev v Beneški Sloveniji imajo zgodovinski pomen
DC IZGUBILA OBČINE GRMEK, S0V0DNJE, SREDNJE, PRAPROTNO IN GORJANE
CHIABUDINI (DC) IN NAPOLI (PSDI) IZVOLJENA V POKRAJINSKI SVET. PETRlČlČ (KPI) PODVOJIL
GLASOVE. DOBRO SE JE UVELJAVIL MARINIG (PSI)
Na nedeljskih volitvah, kakor po vsej Italiji, premik na levo tudi v Beneški Sloveniji. Mladi, ki so prvič volili, niso razočarali tistih, ki so od njih pričakovali bolj odločen glas na levo. Tudi nekaj starejših, tradicionalnih volivcev Krščan ske demokracije, je oddalo svoje glasove naprednejšim delavskim strankam. To nam kažejo rezultati občinskih in pokrajinskih volitev v Beneški Sloveniji. Kandidata komunistične partije Italije in PSI prof. Petričič in prof. Marinič sta se dobro uveljavila. Glavni delavski stranki sta lepo napredovali tudi v tistih občinah, kjer sta prej prejemali neznatno število glasov. V volilnem okrožju Špeter Slovenov ob Nadiži je dobil Petričič 704 glasove, kar je še enkrat toliko kot pred petimi leti, prof. Marinič pa 835. Tem levim glasovom je treba prišteti še one, ki jih je dobil socialdemokratski kandidat Napoli, ker ljudje verujejo v etiketo socializma. Napoli je dobil 1221 glasov in je bil izvoljen. Krščanska demokracija bi bila doživela še večji poraz, če bi ne bila kandidirala za pokrajinski svet človeka, ki je javno pokazal določeno odprtost do našega narodnostnega problema in pripravljenost, da se ta problem vsaj začne resno preučevati,
ker dejansko obstaja.
Za občinske kandidatne liste Krščanske demokracije niso volivci tako glasovali, kakor so glasovali za pokrajinski svet, posebno ne tam, kjer so lokalni voditelji proti odprtosti do naših problemov. Nagradili so kandidata stranke Chiabudinija, ki je bil izvoljen v pokrajinski svet in kaznovali lokalne liste, ki so jih sestavljali ljudje, ki niso dajali jamstva za napredek in demokratični razvoj v naših dolinah. Od osmih občin vzhodne Beneške Slovenije, ki sestavljajo gorsko skupnost Nadiških dolin, je Krščanska demokracija izgubila štiri občine, in sicer Grmek, Srednje, Sovodnje in Prapot-no. Le za las ni padel tudi Špeter Slovenov ob Nadiži, glavna občina naših dolin, kjer se je postavila po robu združena levica:	komunisti,
socialisti, napredni socialdemokrati in neodvisni demokrati.
V Grmeku in v Sovodnjah je Krščanska demokracija izgubila občini prvič po 29 letih upravljanja. Najbolj pekoč poraz je doživela v Grmeku, kjer se je predstavila kot alternativa lista Obnova, katero so podprla kulturna društva naših dolin. Ta lista je bila predmet grobih napadov tudi s strani nekega videmskega
TISKOVNO SPOROČILO STALNEGA SLOVENSKEGA	GLEDA
Izvršni svet Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je obravnaval finančni položaj in upravni status ustanove.
Z obžalovanjem in največjo zaskrbljenostjo je sprejel na znanje izjavo ministra za turizem in prireditve Sartija, da tudi v sezoni 1975/76 Stalno slovensko gledališče ni vključeno v seznam stalnih italijanskih gledališč. To je v nasprotju z odgovorom ministra Sartija na vprašanje poslanca Albina Škerka v parlamentu dne 3. januarja 1975, v katerem je rečeno: «Ker vse kaže, da ima tržaško slovensko gledališče vse značilnosti za vključitev med gledališča z javno upravo, bomo proučili to vprašanje med sestavljanjem okrožnice za gledališke dejavnosti sezone 1975/76».
Izvršni odbor je sprejel na znanje obljubo poslanca Bel-cija, da se bo zanimal na ustrezen način za zakonsko ureditev pravnega statusa Stalnega slovenskega gledališča, in izjavo ministra, da želi v kratkem času dokončno rešiti to vprašanje, kot tudi naklonjenost, ki jo je za tako rešitev pokazal tajnik tržaške federacije Krščanske demokracije Dario Rinaldi.
Znano nam je, da se SSG bori že dalj časa s težkimi finančnimi težavami, zato je zavlačevanje po ureditvi upravnega statusa edinega slovenskega gledališča v Italiji tembolj vredno vse obsodbe.
Da se čimprej uredi to vprašanje, smo globoko zainteresirani tudi mi beneški Slovenci, saj prispeva prav to gledališče velik delež za oživljanje in razvoj naše kulture.
dnevnika, posebno pa lokal-nik voditeljev Krščanske demokracije. Rezultat: za demo-kristjanskega pokrajinskega kandidata Chiabudinija,katerega intervju je objavil Novi Matajur pred volitvami, so oddali v Grmeku 343 glasov, lokalna občinska lista stranke, v kateri so bili tudi socialdemokratski elementi, je prejela 114 glasov, napredna lista pa je dobila kar 251 glasov.
Težko je opisati navdušenje ljudi nad uspehom demokratičnih si v Grmeku Prav tako je tudi v Sovodnjah, kjer je dobila večino združena levica, ki bo imela 10 svetovalcev proti petim, medtem ko jih bo v Grmeku imela lista Obnove 12 proti trem. Prav tako je lista združene levice, katere nosilec je bil socialdemokratski pokrajinski kandidat Napoli, v Prapotnem dobila občino z večino 3 glasov. V Srednjem so dobili občino socialdemokrati in bo Krščanska demokracija v manjšini. Tudi tu se je dobro uveljavila lista Obnove, a na žalost ni bil izvoljen noben kandidat, ker so se razpršli glasovi na četrto listo, ki so jo v zadnjem trenutku predstavili desidenti Krščanske demokracije. V Bardu, v zapadni Benečiji, je dobila krajevna lista, katero so sestavljali napredni in zavedni elementi, 252 glasov, v Foj-di so na drugem mestu komunisti.
Kljub napredku smo z izidi volitev le delno zadovoljni, ker ne izražajo volje najbolj zdravega jedra našega ljudstva. V nekaterih občinah je volila samo polovica vpisanih volivcev, ker so ljudje po svetu, izseljencev ni bilo in jih ne obsojamo, ker vemo, v kakšnih težavah se nahajajo zaradi ekonomske krize, ki je zadela države, v katerih delajo in živijo. Bojijo se odpustov. Dežela pa jim ni hotela priskočiti na pomoč, kakor so zahtevale njihove organizacije, da bi jim povrnili vsaj potne stroške. Na vsak način so zadale te volitve hud udarec nazadnjaškim in reakcionarnim silam in njihov izid predstavlja začetek novega obdobja v naši zgodovini, ne samo po občinah, temveč tudi v gorski skupnosti naših dolin, ki bo delno spremenila svojo politično fiziognomijo. Poslej bomo vodili z večjim uspehom in večjo močjo boj za obnovo Benečije.
PO TAMINESU BULICH PRI ZURIGU
Prisrčno srečanje z našimi emigranti ob praznovanju 30. obletnice osvoboditve
NASTOP STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA, ANSAMBLA VESELI PLANŠARJI IN ANTONA BIRTIČA PRED 500 IZSELJENCI V STATHALU
Biilich je lepo, čisto in simpatično mestece blizu Ziiriga. Vsaj takšen vtis napravi na turista. Seveda, če moraš tu živeti kot emigrant, je stvar drugačna.
V Biilich smo prispeli z avtobusom v petek 6. junija okoli polnoči po našem času. Blizu hotela so nas pričakali voditelji sekcije Zveze beneških emigrantov v Ziirigu. Z avtobusom smo se tja pripeljali skupaj z ansamblom Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, voditelji osrednje organizacije Zveze emigrantov Del Medica in Conta, predsednika beneškega planinskega društva Joška Kukovca, odgovornega urednika našega lista Predana in vodjem društva beneških godcev Antonom Birti-čem, katerega sta spremljala pevca Franko Kukovaz iz Marsina in Adrija Gujon iz Tamor nad Mažerolami. Naslednji dan popoldne so se pripeljali direktno iz Ljubljane še Veseli planšarji.
Ob sobotah so v Švici prosti dela, a predstavniki tamkajšnje sekcije naših emigrantov so imeli tisti dan polne roke dela. Šli smo jih po-gladat. Vsak je vedel, kam mora dati roke. Bilo je ganljivo videti skupino desetih naših mladincev, kako so se marljivo pripravljali na svoj praznik. Treba je bilo
razporediti mize in stolice za številne udeležence kulturnega večera. Treba je bilo pripraviti pijačo in jedačo ter vso potrebno posodo. Nad 350 ljudi je bilo mize že rezerviralo, a zvečer jih je prišlo nad 500.
V soboto, 7. junija, popoldne so pripravili okroglo mizo, kjer so debatirali o težkih problemih emigracije. Ko je bila debata že v teku, je prikorakala v dvorano skupina 50 emigrantov iz Belgije, članov sekcije iz Ta-minesa. «Belgijci» so prinesli na srečanje vzdušje veselega razpoloženja. Prisotni so jih sprejeli s ploskanjem.
Okroglo mizo je odprl sekretar Zveze slovenskih emigrantov iz Benečije Dino Del Medico, ki je takole začel:
«Če nas je sedaj tukaj toliko in nas bo zvečer še več, to pomeni, da je slovenski narod živ in zdrav in da se Beneška Slovenija prebuja kljub temu, da je še daanes, 30 let po osvoboditvi, zatirana in da hočejo reakcionarne sile povsem uničiti njeno slovensko prebivalstvo. Precej naših očetov in bratov se je borilo za svobodo proti nacifašizmu pred 30. leti. Tudi nekateri od tu prisotnih ste se borili v NOB za svoje pravice in za boljše življenje. Teh pravic, ki jih priznava ustava italijanske
republike, katera je sad vašega boja, jih ne uživamo in vi ste se spremenili iz partizanov v emigrante. Toda stvari se spreminjajo.
Vedno je več ljudi in kulturnih društev, ki nas podpirajo v našem boju. Vedno je več ljudi, ki se borijo, da bi se stara politika, politika, ki negira naš obstoj in naše pravice, prenehala. Nismo več pripravljeni prenašati krivic. Želimo se vrniti domov. Zahtevamo delo in zaslužek na svoji zemlji. To smo jasno povedali na deželni konferenci o emigraciji v Vidmu in na državni konferenci Rimu, kjer smo predložili z drugimi emigrantskimi organizacijami skupne dokumente. Načrti nazadnjaških sil, ki stremijo po našem uničenju, doživljajo v zadnjem času poraz za porazom in slovenska manjšina v videmski pokrajini zahteva iz dneva v dan bolj glasno svoje pravice» — je poudaril govornik in nadaljeval: «Pravijo nam, da se pri nas ne more razviti industrije, ker živimo v hribovskem svetu. Ni res, da se ne more ničesar napraviti, manjka samo dobra politična volja. Poglejte tu v Švici, kjer smo sedaj, ali niso bolj visoki hribi kot pri nas? Poglejte pa koliko industrije! Poglejte na Južno Tirolsko (Nadaljevanje na 2. strani)
Odgovorni urednik: Izidor Predan
Izhaja vsakih 15 dni
NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361
• ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir
Na srečanju naših emigrantov v Biilachu
PRISRČNO
Nadaljevanje s 1. strani
in v dolino Aoste, kjer živita priznani nemška in francoska manjšina. Ali niso tam hribi? So, a imajo tudi industrijo ter razvito kmetijstvo in ne vidite ljudi iz teh dežel, da hodijo kot emigranti po svetu, ker dobro živijo doma tudi zato, ker jih priznavajo kot nacionalne manjšine. Podobno priznanje zahtevamo tudi za našo manjšino in ustvaritev takšnih socialnih in gospodarskih pogojev, da se naši številni emigranti vrnejo domov» — je zaključil Del Medico.
K debati se je oglasil prvi Pio Cragnaz, voditelj sekcije v St. Gallu. Rekel je, da je sedaj v Švici najmanj 150 tisoč delavcev brezposelnih. V sedanji ekonomski krizi, ki je zadela tudi Švico, so najprej odpuščeni iz dela tuji delavci. Poudaril je potrebo, da bi emigranti strnili svoje sile, njihove organizacije pa bi morale še bolj enotno nastopati kot do sedaj.
Alfredo Cicigoj, predsednik sekcije iz Taminesa pa je izrazil željo, da bi bila preko tiska bolj obveščena italijanska javnost o problemih emigracije in o boju beneških Slovencev. Odgovorni u-rednik našega lista, Izidor Predan, se je dotaknil problema ekonomske krize, zaradi katere odpuščajo emigrante iz dela. Dejal je, da
... A motivo, anche se inconsciamente, di queste premesse, i sacerdoti sloveni si sono sempre adoperati per la coscienza nazionale della propria gente. Lo sloveno nelle scuole, nel catechismo, le prediche nella lingua materna, i nostri canti, i pellegrinaggi, le diverse fondazioni culturali, tutto era legato strettamente alla fede stessa».
Apparentemente la base su cui poggia il motivo della contestata minoranza etnica della popolazione delle Valli, sembra essere soltanto la parlata che, senza alcun dubbio, è proprio slovena, come può constatare qualsiasi persona che abbia una discreta conoscenza tanto dell’italiano quanto dello sloveno.
Ma viene sgretolata e livellata anche la sua «anima». Sembra essere soltanto la
naše občine, pokrajina in dežela niso pripravljene na povrnitev odpuščenih emigrantov, da bi jim dali primerno zaposlitev. Govoril je tudi o nekaterih specifičnih problemih emigrantov (zdrav stvo), socialno zavorova-nje, penzije in drugo) ter naštel nekaj primerov diskriminacije slovenske manjšine v videmski pokrajini.
Ado Cont je poudaril velik pomen srečanja emigrantov v Biilachu. Povedal je, da je bilo povabljenih več predstavnikov oblasti, strank in družbeno-političnih organizacij. Nekateri so opravičili svojo odsotnost, drugi pa ne.
Debata za okroglo mizo je dokazala, da doživljajo emigranti spet težke čase: strah pred odpustitvijo in da ne bodo našli zaposlitve doma. Ni več časa za neskončno «proučevanje» problemov e-migracije. Resnost trenutka zahteva takojšnje posege in ukrepe s strani pristojnih o-blasti, na nivoju države, dežele, pokrajine in občin. Naši emigranti so mnogo prispevali za razvoj italijanskega gospodarstva, saj so celo vrsto let polnili blagajne s pošiljanjem žlahtnih valut, ne da bi kaj zahtevali. Zdaj pa zahtevajo delo in socialno varnost zase in za svoje družine doma.
Preden se povrnemo na
parlata, perchè questa è la caratteristica più appariscente. Meno appariscenti, ma non meno caratterizzanti, sono le qualità morali della gente che vi abita.
il periodo consumistico e spersonalizzante che attraversiamo ha contribuito a ridurre al minimo comune multiplo qualsiasi individualità, Rimangono pur sempre, oltre alla lingua, valori che non permettono di ridurre tutta la problematica al semplice folclore che consisterebbe in quattro canti popolari e nella confezione di gubane.
E' pacifico che chi vede la vita unicamente sotto l’aspetto materialistico, questo discorso sui valori morali è arabo, incomprensibile ed è portato ad interpretare l’opera delle persone che se ne preoccupano, nel modo peggiore.
Ad esempio non ha mai
večerno prireditev, naj povemo, da je prišlo še do drugega važnega dogodka. Švicarsko glavno gledališče v Ziiri-gu - SCHAÌJSPIELHAUSE-je sprejelo v soboto dopoldne direktorja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu F. Benedetiča, s katerim so navezali dobre stike za umetniško sodelovanje.
Velika slovenska kulturna prireditev se je začela nekaj po osmi uri v veliki dvorani «Stathal». Na oder je stopil predsednik sekcije Zveze beneških emigrantov Danilo Chiacig in je pozdravil vse prisotne. Potem, ko je predstavil nastopajoče, o katerih je bilo že govora, je dejal, da je ta praznik posvečen 30. obletnici osvoboditve, obenem pa praznuje sekcija svojo uradno otvoritev. «Želim vam» — je zaključil Chiacig — «da bi se nocoj lepo počutili, obenem pa razmišljali o težkih problemih naše Benečije in se skupno z nami borili povsod po svetu, da bi čimprej dosegli naše slovenske pravice in se vrnili kot svobodni ljudje na 'našo zemljo».
Nato je nastopil beneški glasbenik Anton Birtič, ki je najprej prebral priložnostno poezijo, potem pa s pevcema Adrio Gujonom in Frankom Kukovcem. Ob spremljavi Birtičeve harmonike sta zapela več Birtičevih in narodnih pesmi. Skupina je doživela velik uspeh. Aplavzov ni bilo konca.
Po Birtičevem nastopu je
compreso il perchè i sacerdoti delle Valli, almeno quelli che non si sono lasciati intimidire, continuino a dire la Messa, a predicare e fare il catechismo nella lingua corrente del popolo. Crede che lo facciano per interesse. Eppure non è venuto mai nessuno da Lubiana a proporre loro: «Quanto vi diamo perchè teniate duro?: come mai è venuto nessuno da Roma a dire:	«Quanto	volete	per
smetterla?».
A parte il fatto che nella Slovenia non sembra che esisti una istituzione tipo Dante Alighieri per la protezione ed incremento della propria cultura nel mondo, e che a Roma, culla di brillanti idee, una siffatta non ne abbiano ancora avuta, in entrambi i casi i denari sarebbero stati sprecati, perchè i sopradetti sacerdoti si comportano in tal modo per intima persuasione che così deve essere fatto e non per interesse materiale.
Per reciprocità i sacerdoti delle Valli nutrono la speranza di essere seguiti ed incoraggiati da tutti quelli tra la loro gente che intendono dare testimonianza della propria
imel nagovor Pio Cragnaz. V svojem govoru je obravnaval vse probleme, ki danes ta-rajo emigrante. Žal nam je, da ga ne moremo objaviti, zaradi pomanjkanja prostora.
Po Cragnazovem govoru so nastopili člani SSG s Što-kovo enodejanko Mutasti muzikant. Povedati moramo, da so ti igralci vsega občudovanja vredni, saj so nastopili v zelo težkih pogojih. Mize gledalcev so bile precej oddaljene od odra, hkrati pa se je ob mizah pilo in jedlo. Zato so morali igralci pokazati vso svojo spretnost, potrpežljivost, skratka dati vse od sebe, da so lahko vzpostavili stik z. gledalci. Mnogi naši rojaki so poslušali slovensko umetno besedo prvič v življenju, zato so tem bolj paz-
V soboto, 7. junija zvečer se je zaključil v Gorenjem Tarbilju s kulturno manifestacijo pošolski pouk, ki so ga organizirala kulturna društva Beneške Slovenije.
Pošolskega pouka, ki je trajal več mesecev, se je u-deleževalo vseh 14 otrok iz Gorenjega Trbilja, tako iz osnovne kot iz srednje šole.
Najprej je vodila pouk slovenska učiteljica, mlada Iris Battaino iz Ažle, potem pa so nadaljevali pouk prof. Giorgio Qualizza iz Gorenjega Trbilja, prof. Viljem Cerno, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko», prof. Crisetig iz Škratovega, prof. Petričič, vodja študijskega centra «Nediža», prof. Beu-zer iz Ažle in drugi.
Za zaključek so pripravili organizatorji lepo kulturno manifestacijo. Nastopila je folklorna skupina iz slovenskega Dijaškega Doma iz Gorice, glasbeni ansambel ter goriški in naši otroci z recitacijami.
Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Z otroki so prišli vsi starši pa tudi drugi.
Še pred začetkom kultur-
fede ricevuta in eredità dai maggiori, nella maniera e nella espressione verbale più consona al proprio carattere congenito.
Dell’intimo rapporto tra fede, moralità e fedeltà all’eredità etnica, di cui il linguaggio è come un tessuto connettivo, ciascun abitante delle Valli che si ritiene cristiano, potrebbe rendersi personalmente ragione se, sinceramente, esaminasse questa fedeltà e la coerenza della propria condotta alla vocazione di cristiano.
tempi nuovi
Oltre al complesso di inferiorità, la minaccia maggiore al nostro retaggio culturale resta il destino cui soggiacciono tutti i dialetti e la scuola.
Secondo quanto è stato recentemente lamentato in un simposio di competenti, sono la massificazione e la spersonalizzazione, prodotti del progresso tecnico, che provocano il livellamento dei valori.
Questo livellamento è maggiormente avvertibile nelle nuove generazioni. C’è però
Ijivo siedili dogajanju na o-dru. Tako je bilo tudi med prvimi nastopi gledališča v Benečiji in v Belgiji. Hvaležni smo SSG iz Trsta za kulturno poslanstvo, ki ga izvaja pri nas in med našimi izseljenci. Po Belgiji je nastopilo v Švici in smo prepričani, da jih bodo vabili naši e-migranti tudi v druge države. Po vsakem nastopu bolj spoznavamo, da je SSG iz Trsta tudi naše gledališče, v pravem pomenu te besede, da igra med celotno slovensko manjšino v Italiji in med našimi izseljenci nenadomestljivo kulturno vlogo, zato ne moremo razumeti, da mu ne odmerijo predpostavljene oblasti tistih sredstev, ki so potrebni za nemoten raz,-voj in delovanje ter za izvajanje njegovega poslanstva.
ne prireditve je imel gospod Cenčič priložnostni nagovor, v katerem je poudaril pomen takšnega pošolskega pouka, na katerem so se o-troci lahko učili tudi našega jezika, kar se je prvič zgodilo po sto letih. Zahvalil se je vsem tistim, ki so prispevali, da je pouk uspel.
Na koncu so si prisotni o-gledali razstavo številnih le-
Organizatorji 27. mednarodnega velesejma v Trstu, ki bo trajal od 17. do 29. junija, so objavili njegov program. Posebno pozornost bodo posvetili tržaški luki v zvezi s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa, zavarovalnemu sektorju. Tradicionalnima artikloma kavi in lesu ter gradbeništvu.
Mislimo, da ni treba posebej povdariti, kakšen gospodarski pomen bo imela za Trst ponovna odprtost Sue-
qualche elemento che non consente di dare ragione a chi generalizza il fenomeno del rigetto, da parte dei giovani, di tutto ciò che abbia un addentellato col passato, quasi fosse un sacco di derrate andate a male.
Sul piano psicologico, questo fatto è analogo a quanto è avvenuto in Russia dove i giovani, educati al più ortodosso ateismo, ad un certo punto, hanno voluto vederci chiaro e si sono dati al contrabbando di bibbie.
Altrettanto nelle Valli: diversi elementi, liberi dalla passionalità dei loro immediati padri, grazie anche alla maggiore istruzione, vogliono rendersi conto della propria posizione etnica, scoprendo così che non tutto è da scartare.
Per cui non è vero che l’apporto delle nuove generazioni. nei riguardi della etnicità, sia soltanto negativo.
D’altra parte molti preconcetti stanno tramontando, mentre la visuale della vita sta aprendosi su di un orizzonte più vasto.
I «sacri confini» stanno perdendo la loro sacralità; molta gente si gloria di qualifi-
Po gledališki predstavi so do štirih zjutraj zabavali Veseli planšarji, ki so navdušili vse prisotne. Čustva vseh je izrazila na skromen, a hkrati ganljiv način, mala deklica, hčerkica naših emigrantov, Suzana Kromac iz Brdc.
Stopila je na oder med planšarje in rekla: «Zveza beneških Slovencev iz Ziiri-ga se vam prisrčno zahvaljuje za obisk in vam želi še naprej veliko sreče in uspeha v vašem nadaljnjem delu».
Beneški fantje in dekleta, ki živijo v Ziirigu, so poskrbeli, da ni manjkalo ničesar, ne pijače ne jedače, kar je dobro teknilo pred plesom in po plesu. Srečanje emi-gratnov v Biilachu bo ostalo dolgo v spominu vsem tistim, ki so se ga udeležili.
pih risb, ki so jih pripravili otroci pod mojstrskim vodstvom prof. Petričiča.
Vsi so bili zadovoljni z uspehi, otroci in starši, in so izrazili željo, da bi nadaljevali z iniciativo tudi v prihodnjem šolskem letu.
Organizatorji niso samo za to, pač pa za raztegnitev eksperimenta tudi na druge večje vasi naše Benečije.
škega prekopa. Ako bo znala naša dežela izkoristiti pogoje za blagovno izmenjavo in vsestransko gospodarsko sodelovanje tudi s svojim zaledjem, predvsem z Jugoslavijo, bo Trst še dočakal boljše čase. Zgleda, da so za to tudi v Rimu. V zadnjem času so tam razpravljali o poživitvi italijansko - jugoslovanskega sodelovanja tudi na področju izkoriščanja jedrske energije za miroljubne namene.
carsi cittadina del mondo; gli uomini vogliono conoscersi meglio; tutte le persone civili condannano il razzismo, l’oppressione e l’emarginazione: convengono che bisogna rispettarsi ed aiutarsi vicendevolmente. Ripeto cose che tutti sanno a memoria.
A pensarci bene nelle Valli qualche idea dovrebbe essere corretta.
Per esempio l’idea di Patria. Per gli antenati «domovina» o «dom» (patria o casa) erano soltanto le Valli e non Venezia, benché fossero suoi cittadini. Ma allora si era all’epoca dei turriti castelli e delle cintate città.
Patria è letteralmente la terra dei padri, ossia il luogo dove sono nati e vissuti i propri padri, «dove riposano le ossa dei suoi antenati, dove ci sono uomini che parlano la sua lingua ed hanno le stesse costumanze che egli si è formato da fanciullo ed ha ereditato dai suoi maggiori», dice il Dott. Gregori.
Ora sembra che da noi se ne abbia un concetto soltanto politico con un significato di esclusivismo e di opposizione.
(Continua)
Okrogla miza o prablemih emigracije. Stoje govori D. Del Medico.
DON PASQUALE GUJON
BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI
27	_	=====
ZAKLJUČIL SE JE Z USPEHOM POSOLSKI POUK V GORENJEM TRBILJU
POLEG PISANJA ŠOLSKIH NALOG SE JE 14 OTROK UČILO TUDI NAŠEGA JEZIKA
TRŽAŠKI VELESEJM (FIERA) IN ITALIIANSKO--JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE
Due simpatici incontri di calcio fra Drenchia e Grimacco
Dreška nogometna ekipa.	Grmiška	nogometna	ekipa.
PIŠE PET AR MATA JURAC
Primo incontro: Drenchia-Grimacco 0:3
Secondo incontro: Grimacco:Drenchia 1:2
Domenica 18 maggio si è disputata a Scrutto, sul campo sportivo del G.S. Audace del comune di S. Leonardo, la partita tra il comune di Grimacco e quello di Drenchia !a quale era molto attesa.
Le squadre erano scese in campo per scaldarsi già alle 16.
Ad assistere la partita c'erano circa cento persone, le quali tifavano sia per l'una che per l'altra squadra.
Le squadre erano così composte:
DRENCHIA
1 - Tomasetig Marco
2 - Zufferli Silvano
3 - Crainich Silvano
4 - Rucchin Donato
5 - Rucchin Paolo
6 - Ruttar Adriano
7 - Bordon Bruno
8 - Rucchin Giorgio
9 - Rucchin Alberto 10 - Cicigoi Mario
(Tomasetig Ugo dal 45.o) 1 - Trusgnach Marino
GRIMACCO
1 - Predan Vladimiro
2 - Chiabai Paolo
3 - Chiuch Giordano
4 - Craghil Giorgio
5 - Trusgnach Romeo
6 - Giro Paolo
li 30 maggio u.s. si è riunita a San Pietro al Natisone l'assemblea straordinaria della Comunità Montana delle Valli del Natisone. Sono state esaminate alcune modifiche allo statuto imposte dalla Commissione regionale di con trolo, presieduta dal prof. Ribezzi. Nel corso della discussione sono emerse varie critiche alle limitazioni restrittive dello statuto proposte in particolare in materia di competenze sanitarie e urbanistiche. Le prime sono state completamente tolte, dando così un grave colpo all’attuazione più ampia della riforma sanitaria, le seconde sono condizionate alla emanazione dei decreti del presidente della Giunta Regionale.
Su proposta del Consigliere avv. Battocletti, accolta dalla presidenza, è stato votato all’unanimità un ordine del giorno di protesta per dette limitazioni e auspicante un reale rispetto anche da parte dell’Assessorato regionale degli enti locali e delle competenze comunitarie. Peccato che nessun rilievo è stato fatto per la questione della tutela delle tradizioni culturali ed etniche delle nostre Popolazioni.
L’assemblea ha discusso anche del piano del Pronto Intervento che ha avuto un fondo di 202 milioni di lire.
7 - Canalaz Paolo
8 - Primosig Antonio
9 - Chiabai Gianfranco
10 - Vogrig Bruno
11 - Drezzach Mauro
Dirigeva l’incontro il Sig. Chiuch Bruno di S. Leonardo.
Al 28.0 del primo tempo il Grimacco passava in vantaggio con il n. 10, Vogrig Bruno, il quale con un tiro da fuori area infilava la traversa.
Il primo tempo si concludeva con 1:0.
Al 12.o dalla ripresa il n. 8, Primosig Antonio, andava in rete per la seconda volta. Dopo quella rete gli avversari si innervosirono per cui subirono il terzo goal per merito del n. 9, Chiabai Gianfranco. Nonostante ciò il Drenchia si è battuto coraggiosamente fino all'ultimo minuto, ma sfortunatamente aveva incontrato una squadra atleticamente più preparata e più forte. Alla fine si era deciso di scendere nuovamente sullo stesso campo il 2-6-75. Abbiamo a-vuto così il secondo incontro. Questa volta il Drenchia fu più fortunato. Ha concluso la partita con 2:1 a suo favore. Da notare, però, che nel secondo incontro vi fu un cambiamento nella squadra.
Viva è l’attesa nei due comuni per il terzo incontro, nel quale si disputerà lo spareggio.
Dal consigliere Battocletti è stato segnalato, in via prioritaria il problema degli acquedotti di Prepotto e Tor-reano, del risanamento delle concimaie, delle fognature, degli isolati paesi di Montefosca e Reant e della sistemazione delle strade interpode-rali. E’ stata accolta anche la proposta del sindaco di S. Leonardo, Sidar, per l'acquisto di una raspa per l'aper tura di piste.
Viva preoccupazione e grande perplessità ha destato nella nostra popolazione la notizia per la facilità con cui la Comunità ha concesso 50 dei 202 milioni di lire, avuti dal Pronto intervento, alla Società di sciovie del Matajur, capeggiata dai signori di Ci-vidale, la quale si trova in difficoltà finanziarie.
Alcune critiche sono state fatte già dai consiglieri stessi per il tipo di funzionamento della società, che potrebbe diventare una botte senza fondo, sia per la priorità e generosità dimostrata dai dirigenti della nostra Comunità montana nei confronti della stessa, dimenticando che ci sono ancora tanti nostri paesi senz’acqua, per non parlare di altre carenze. Un nostro vecchio amministratore ha voluto ironizzare sul fatto, dicendo: «Hanno cominciato bene!».
Dragi brauci!
Sem vam že enkrat pisu o dogodivščinah naših te starin rajnkih, kiso hodili «hu-zirat» na uogarsko, kjer so prodajati razno blaguo, platno, srajce, malinge svečenikov an druge drobnarije.
Sada vam napišem njeki o dogodivščinah rajnkega Stefana iz Gorenjega Brda. Rajnik Stefan je pripovedovat: «i\a Uogarskem sem bil dvaindvajset krat.	Odhajati
smo spomladi an se vračali na zimo. Na zimo smo se par-šli gret u pastjeje naših zen. Tuo gretje u postjeji je biu rezultat, da ko smo odhajali, smo pustili doma žene z debelimi trebuhi. Rodilo se mi je dvanajst otruok, a njesem biu doma za obedno rojstvo. U parvih Ijetih je šlo use le-puo na Uogarskem. Judje so dobro živjeli an imjeli puno denarja, takuo da smo lahko prodajali naše blaguo. Kadar se je bližala parva svetovna uejska, je paršla stiska tudi za Uogre. Ne samuo, da smo s težavo prodajali naše drobnarije, a je tudi usak dan naraščala nevarnost, da te okradejo, da te ubijejo. Nje-ko nuoč sem prosu za prenočišče u hotelu velikega mje-sta. Gospodar hotela an njega žena sta mi hitro določila kambro. Mož je imel gard, srjep pogled, žena pa je bla previč parlaznjena, zatuo mi njesta bla pru nič ušeč. Kadar sem paršu u kambro, se mi je zdjelo use njeki čudno.
Prestrašu sem se. Začel sem ogledovat na desno an na levo. Pregledu sem use piče, pod mano an nad mano. Legnu sem u pastjejo, a nisem mogu zaspat. Paržgal sem luč an tedaj sem zagleda pod šofitom nad pastjejo njeki čudnega, njeka rječ, ki je bla velika ku pastjeja, po-
krita z rušim platnom. Zdjelo se mi je, da je pod podom parpeta. Ustu sem an zviu ariuhe an koutro takuo, da je zgledalo kakor, da spije človek u pastjeji. Potle sem se umaknu za vrata an prestrašeno čaku, kaj se bo zgodilo.
O punoči prideta pred vrata mož an žena. Ču sem jih že kadar sta parhajala gor po štengah. Stisnu, zamaknil sem se u pič, blizu urat. Se vje, da sem imeu luč ugasnjeno. Tedaj se odpre u zidu blizu urat majhna luknja, ne bui debela ku oreh. Skuo-ze njo sta posvetila z lučjo.
«Spije!» je jau mož.
«Spije» ja. Sada je žlah! je odgovorila žena.
Mene je od strahu puot o-bliu. Zdjelo se mi je, da je krvau.
«Partisni na boton!» je kuazu mož ženi.
Naenkrat čujem: «brunf». Na pastjejo je padu tisti «stroj» ki je biu nad njo.
«Sada je martu!» je jala žena.
«Ne, njesam martu an če prideta notar, vajo bom streju, imam revolver! sem zarju. Nje bluo ries. Magari da bi ga biu imeu, a moja grožnja je zalegla. Razbojnika sta se prestrašla an utekla.
Odparu sem okno, začeti arjut an klicat na pomuoč. Obedan se mi nije oglasu. U kajšan hudiču barlog sem zaljezu? Al je mogoče da nije obednega človjeka u hotelu al pa u bližini, da me čuje? Kadar se mi nje obedan oglasu, sem se še biti prestrašu. Zbau sem se, da sta šla klicat še druge razbuojnike, da me bojo pokončali, še buj sem se stisnu u pič an se tresti po usem žuotu. Mislit sem začeti na mojo Vančo, na o-troke, na duom. Bluo je hu-duo, altroke velika nuoč. Ti-
sta je bla narbuj dtiga nuoč mojega življenja an jest sem karvavi puot potiu!
Kadar se je začelo zoriti, se mi je zdjelo, da sem zaprt u kambri že Ijeto dni. Začeti sem spet arjut an klicat na pomuoč. Tedaj se mi je oglasu, deleč, u središču mjesta, človek. Z usim glasom, ki sem ga zmogu, sem mu po-vjedu, kje sem an kaj se mi je zgodilo. Še srečen sem biu, da je biu tisti človek policaj. Kmalu so paršli an me rešili iz obupnega stanja. Na pastjeji je biu stroj podo-ban gr ep jam za rahljanje zemlje, u katerim je bluo nasajenih nad 20 nožu, ki so predarli pastjejo od uznožja do uzglavja. Joj, kaj je bluo ratalo z mamo, če sem piti notar spau! Za gospodar jam an njega ženo nije bluo obednega sledu. Policija je pregledala ves hram.
U kljeti so izkopali puno človjeških kosti. Tajšan ko-nac bi biu tudi jest naredu, če bi ne biu no malo previ-dan.
Za njeki dni potle so moža ujeli. Biu je pravi razbuoj-nik, ki je pobu an okradu vič jtidi.
Sodišče ga je obsodilo na smart. Na to mojo strašno dogodivščino sem biu že skor pozabu, ko sem se znajdu u mjestu blizu Budimpešte. Bluo je njek petak popudne. Po cjesti, ki je bla spejana ob rjeki, je teklo puno jtidi. Tudi jest sem začeti teči po tej poti, ne da bi vjedu zakaj. Doteku sem skupino policaju u uniformi, ki so peja-li za sabo zvezanega človjeka. Policaji so imjeli usi rje-sne obraze. «Kam hite usi ti judje?» sem jih pouprašu.
«Tjale na traunik pejejo na gauge, pejejo bjesit nega človjeka, a naj se jim ne nič mudi, brez mene ne bo nič!»
mi je odgovoriti an se zare-žu zvezan mož med policaji. Pejali so bjesit njega an pru u tistem momentu sem ga prepoznu. Biu je tisti raz-buojnik, ki mi je ten u hotelu slječi preluknjeno kožo. Njesam mogu iti naprej. Njesam imeu korajže iti gledat, kakuo ga bojo bjesli an ka-kuo bo majau. Drugi so mi potle povjedali, kakuo je šlo. Prej, ko so ga začeli o-bješat, so ga uprašali, kaj želi za zadnjo uro. Tajšna je bla pač navada.
Želen je še enkrat pokaditi iz fajfe. Uslišali so ga. Naba-su je fajfo s tobakom an par-žgau. Pouljeku je parkrat, potle je jau, da ima zadost. Začeli so ga bjesit an kadar je bluo že use parpraujeno, kadar je imeu varco za vratom, so cabnili stou pod njega nogami, namest, da bi zamajan, je padu na tla, ker se je bla varca utargala. Na Uogarskem so bli tajšni leč, da če se je človek rješu var-ce, so ga muorli pomilostit. Takuo se je zgodilo tudi z njim. Pobrau se je gor, par-bližu fajfi an jo luožu spet tu usta. «Na, sada, skuoze vaše Štorje an opravila se mi je še fajfa ugasnila!» je jau an se hladnokarvno zasmejati u žendarje.
Kadar sem zvjedeu za tuo-le, sem jo popihu iz Uogar-skega, ker se njesam želen vič srečjati z njim!».
Tole zgodbo nam jo je čestokrat pravu rajnik Štefan iz Gorenjega Brda, Buog mu daj večni mjer an pokoj. Al je bla resnična? Ne morem tarditi. Tudi če nje bluo rjes, muoramo priznati, da je imeu dobro fantazijo. Za vas sem jo napisu tajšno, kot sem jo čti.
Vas pozdravja vaš Petar Matajurac
Assemblea straordinaria della Comunità Montana a S. Pietro al Natisone
Limitazioni restrittive dello Statuto imposte dalla Commissione Regionale di Controllo. Dei 202 milioni di lire avute dalla Comunità dal pronto intervento 50 sono stati generosamente regalati alla Società dello Skilift sul Matajur
POZITIVNI VOLILNI REZULTATI PO NAŠIH DOLINAH SAD DOLGOLETNEGA DELA DEMOKRATIČNIH SIL IN SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
PORUŠENA MIT IN MNENJE, DA NA LISTI DC PRIDE LAHKO VEDNO IZVOLJEN VSAK. VOLILCI SPREJELI APEL NOVEGA MATAJURJA. VOLILI SO ZA MOŽE. IZTRGANI KOMUNI IZ ROK DC: GRMEK, SOVODNJE, SREDNJE, PRAPOTNO IN GORJANI (MONTENARS).
REZULTATI ZA PROVINCIALNI SVET
KOMUNI	PCI		MSI	DN	Fog.	PRI	PSDI		PSI		Unità	PLI		MF	DC		PSIUP
	1975	1970	1975	1970	furlan 1975	1975 1970	1975 1	970	1975	1970	pop. 1975	1970	1970	1975	1975	1970	1970
Ahten	269	229	43	56	19	10 14	106	155	209	117	31	6	29	63	614	742	55
Fojda	431	301	68	40	8	30 29	88	148	210	190	40	20	26	58	1.218	1.287	66
Špeter	236	145	35	38	5	31 11	136	262	318	304	19	49	17	7	721	639	32
Dreka	37	4	9	5	2	3 2	35	62	59	49	1	1	1	0	212	280	6
Grmek	75	45	14	18	3	13 2	63	178	85	33	2	2	4	3	343	325	10
Praprotno	70	51	19	21	6	8 3	324	209	41	68	4	1	12	3	334	404	17
Podbonesec	72	34	28	12	1	5 3	192	147	58	41	10	7	11	2	953	1.206	6
Sv. Lenart	55	31	30	35	4	8 4	107	305	140	72	3	12	9	4	547	506	15
Sovodnje	107	54	21	41	3	2 1	155	168	93	46	5	8	4	0	333	391	4
Srednje	52	13	5	6	11	3 1	209	227	31	16	4	0	0	2	277	330	4
Brdo	81	28	18	15	3	6 3	37	69	183	237	3	2	3	36	394	467	7
Gorjani	68	59	24	20	2	4 10	13	29	133	65	4	3	6	13	189	177	18
Neme	394	532	108	79	13	20 27	130	137	264	145	25	32	61	95	988	989	51
Tipana	94	78	27	17	3	2 5	149	123	93	120	5	4	2	6	492	536	3
TAKOLE BODO SESTAVLJENI NASI KOMUNSKI SVETI:
SPJETAR
DC - Gino Corredig, Gino Becia, Marcello Bevilacqua, Elio Birtig, Marco Blasutig, Claudio Bordon, Giuseppe Mattelig, Renzo Onesti, Dario Pittioni, Mario Scrignaro, Silvio Venturini, Ferruccio Zuf-ferli.
LISTA CIVICA - Claudio A-dami, Giuseppe Marinig, Renato Qualizza.
SREDNJE
PSDI - Qualizza Romeo, Du-riava Antonio, Veneto Vincenzo, Zufferli Giovanni, Timpani Raffaele, Qualizza Giuseppe, Balus Franco, Drecogna Maurizio, Dugaro Ferruccio, Saligoi Luciano, Bledig Adriano, Floreancig Giuseppe.
DC - Predan Aldo, Rucchin Giuseppe, Crisetig Augusto.
FOJDA
DC - Giuseppe Basso, Maino Belligoi, Marino Bertolut-, Arrigo Bertossi, Marino Ca-
ruzzi, Roberto Celledoni, Giovanni De Luca, Lorenzo Fat-tor, Paolo Giavitto, Federico Grando, Carlo Gubiani, Leo lacobuzio, Romano Perabò, Giampaolo Pividori, Ermanno Toffoletti, Elvio Zani.
PCI - Renato luri, Pietro Moroso, Dino Miconi, Diego Perabò.
GRMEK
RINNOVAMENTO - Bonini Fabio, Canalaz Lucio Paolo, Canalaz Romano, Floreancig Gianni, Gariup Renzo, Marinig Giorgio, Marinig Lino, Rucchin Armando, Rudi Renzo, Sdraulig Giuseppe, Vogrig Elio, Zufferli Rosina.
DC - Ruttar Mario, Vogrig Luigi, Chiabai Natale.
DREKA
DC - Livio Cicigoi, Umberto Cicigoi, Renato Crainich, Dario Drescig, Silvio Floreancig, Liliana Namor, Mario Na-mor, Silvano Rucchin, Pietro Scuderin, Gianni Tomasetig, Pietro Trusgnah, Sergio Zufferli.
PSI - Mario Bergnach, Gino Cicigoi, Ettore Trusgnach.
SV. LJENART
DC - Luciano Bledig, Giuseppe Valentino Chiuch, Lino Clinaz, Augusto Lauretig, Pio Francesco Macorig, Renato Luigi Osgnach, Giorgio Predan, Luciano Pietro Simaz, Renato Giuseppe Simaz, Aldo Giuseppe Stanig, Giuseppe Antonio Tomasetig, Raffaele Vogrig.
LISTA CIVICA - Crisetig Beppino, Bernardini Augusto, Obit Eugenio.
SOVODNJE
PSI-PSDI - Dus Basilio, Marchig Marino, Martinig Lorenzo, Petricig Elio, Podorie-szach Giorgio, Ros Daniele, Velicaz Pietro, Vogrig Pietro, Zuanella Pietro.
DC - Emilio Cudrig, Renato Massera, Giovanni Pagon, Giuseppe Trinco, Marcello Velicaz.
Podbonesec
DC - Paolo Brescon, Mario Domeniš, Franco Gubana, Antonio Manzini, Nicola Marse-glia, Mario Melissa, Giovanni P.natto, Sergio Qualla, Giuseppe Romano Specogna, Pio Specogna, Giorgio Vogrig, Luciano Zorza.
PSDI - Silvano Domeniš, Vittorio luretig, Camillo Melissa.
PRAPOTNO
PSDI - Ivo Napoli, Mario Codromaz, Giordano Pizzulin, Vincenzo Sirch, Luciano Marinig, Bruno Petrussa, Guido Marinig, Mario Cabai.
DC - Luciano Berdussin, Bruno Bernardo, Silvano Macorig, Danilo Marinig, Mafalda Orsettig, Marino Quercig, Clinaz Giovanni.
TIPANA
DC - Fortunato Tomasino, Attilio Levan, Giovanni Zus-sino, Gino Berrà, Renato Spe-lat, Bruno Noacco, Evaristo Melissa, Giuseppe Filippig, Gino Sturma, Ettore Sedola, Giovanni Miscoria, Alberto Tomasino.
PSDI - Berrà Roberto, Noacco Ezio, Vazzaz Franco.
BARDO
DC - Mizza Renato, Lenda-ro Giovanni, Jacolutti Valerio, Lendaro Livio, Battoia Ezio, De Bellis Pietro, Negro Egidio, Pinosa Giorgio, Negro Franco, Sinicco Guido, Mizza Giovanni, Sinicco Sergio.
UNIONE DEMOCRATICA VAL TORRE - Cerno Guglielmo, Molaro Dario, Negro Nilde.
AHTEN
REZIJA
DC - Romano Binutti, Giovanni Cisilino, Enzo Degano, Giulio Emerati, Umberto Giu-seppini, Gianfranco Ronchi, Giordano Scubla, Marcellino Tomasino, Renato Tracogna.
SINISTRA UNITA - Gianluigi Silvestro, Maria Lidia Bro-vedani, Sergio Petri, Italo Fattori, Aldo Binutti, Giuseppe Cracigna.
Matajur.
DC - Barbarino Antonio, Beltrame Pericle, Bobaz Luciano, Bartolotti Dario, But-tolo Luigino, Clemente Danilo, Cossatti Lino, Di Lenardo Sergio, Gri Giovanni, Letig Antonio, Madotto Renato, Paletti Antonio.
PSI - Paletti Gino, Di Floriano Umberto, Di Lenardo Giuseppe.
GORJANI
PSI - Castenetto Augusto, Dusetante Eliseo, Ermacora Vittorio, Fadi Bruno, Fadini Vittorio, Fratte Sergio, Lucar-di Rina, Micco Renato, Pla-cereani Giordano, Pontinelli Agostino, Ridotti Enzo, Zanit-ti Amerigo.
DC - Aldo Placereani, Sergio Manganelli, Italo Zanitti.
Takole so votali po Italiji 15. in 16. junija
Stranke	Reg. - Prov. Voti	1975 %	Reg. - Prov. Voti	1970 %	Politiche Voti	1972 %
PCI	11.263.173	32,4	8.364.992	26,9	9.032.468	27,5
PCI-altri	—	—	2.024	—	—	—
PSIUP	—	—	1.039.732	3,4	642 110	1,9
PDUP e PDUP-AO	442.278	1,3	—	—	220.864	0,7
PC marxista-len.	—	—	11.853	—	93.426	0,3
MPL	—	—	—	—	117.496	0,4
PSI	4.193.146	12.1	3.263.981	10,5	3.172.962	9,7
PSDI	1.964.384	5.6	2.155.396	6,9	1.692.490	5,1
PRI	1.145.700	3,3	945.510	3,0	944.697	2,9
DC	12.367.000	35,6	11.856.832	38,1	12.717.211	38,7
PLI	879.595	2,5	1.480.476	4,8	1.282.028	3,9
MSI	2.388.054	6.9	1.933.383	6,2	2.873.840	8,8
Desne	—	—	7.579	—	—	—
Drugi	128.126	0,3	61.263	0,2	42.839	0,1
SKUPNO	34.771.495	—	31.123.021	—	32.832.431	—
Grmek - Vasi Platac, Gorenje in Dolenje Brdo, Lesa in v ozadju Hum. Po dugi slabi uri je spet zasijalo sonce.