Izhaja razen nedelj in praznikov ==	vsak dan opoldne.	==
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., •	Učiteljska tiskarna.  ------
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. ==
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v.
lnserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 60 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 117.
V Ljubljani, petek dne 30. novembra 1917.
Manifestirajmo za mir!
r&V nedeljo dne 2. decembra se vrše manife-Stačni shodi za mir. Udeležimo se jih vsi do za-dnjega, da povemo imperialistom javno m jasno, da je mir nujna zahteva! V ta namen se vrše shodi in sicer v teh-le krajih:
Ljubljana	Jesenice
ob 10. uri dopoldne v ob 10. uri dopoldne^pri Mestnem domu. Poroča Jelenu. Poroča g sodrug Anton Kristan.	Kopač.
Borovnica	Trbovlje
ob 2 uri popoldne v ob 4. uri dopoldne v lostflni pri PpoPstaji. Po- Delavskem domu. Poro-roča sodrug Zor*.	Ca	s.	Sitter.
Hrastnik	Trži5
ob S uri nnnnldne v ob 3. uri popoldne pri Zadružni gostilni. Poro- Pelarju. Poroča sodrug ča sodrug Malovrh.	Peteja	.
Idrija	Zagorje ob Savi
ob 9. uri dopoldne pri ob 2. popoldne v dvo-Črnetn orlu. Poroča so- rani g. Mihelčiča. Poro-
drug Štravs.	ča sodrug Cobal.
Po vseh deželah narašča gibanje za mir. Rusija kliče narode k delu zanj. In mi, lu smo neprijatelji vojnega nasilstva, ki P°jn?m?..g^ in posledice vojne, tudi mi moramo dvigniti svoj glasi To storimo na nedeljskih shodih. Z neumorno neutrudnostjo se hočemo lotiti dela. Ne prepuščajmo sveta bridki usodi, ki mu preti. Zadnji čas je, da rešimo, kar se še da rešiti.
Nihče naj ne ostane doma! Prvo je mir!
Državna konferenca
avstrijskih strokovnih organizacij.
V petek je pričela zborovati na Dunaju državna konferenca avstrijskih strokovnih organizacij. Dnevni red konference obsega sledeče tri točke: 1. Demobilizacija in posredovanje dela. (Poroča Hueber.) 2. Ustanovitev delavskih zbornic. (Poroča Domes.) 3. Organizacija in povišanje priiapevfcov. (Poroča Weigl.) Na konferenco je priglašenih 236 delegatov, kar kaže, kakšno važnost polaga avstrijsko organizirano delavstvo na sklepe te konference.
Konferenco je otvoril sodrug Hanusch, ki je bil izvoljen poleg Mullerja in Mierte v predsedstvo.
O prvi točki dnevnega reda »Demobilizacija in posredovanje dela« je poročal sodrug Hueber. Poročilo in debata sta trajala ves dan. Po temeljiti razpravi je bila sprejeta sledeča ■resolucija:
Zastopniki strokovnih organizacij v generalnem komisariatu za vojno in prehodno gospodarstvo naj glasujejo po svoji preudarnosti In upoštevajoč stvarni položaj za sledeča, od vlade predlagana navodila:
.1. Za najvažnejše stanovske panoge v trgovini, obrti in industriji se lehko osnujejo posebne državne organizacije za strokovno posredovani© deda; najbolj smotremo je, če se priklopijo te organizacije obstoječim vojnim zvezam.
2. Predpogoj, da se proglasi strokovno posredovanje dela za javno in da postane deležno državne podpore, je stroga nepristranost v vodstvu. Ta nepristranost se zajamči s tem:
a) da so v vodstvu zastopani v enakem številu delodajalci in delojemalci;
b) predsedstvo naj ima oseba, ki ne pripada nobeni teh skupin;
c) če pride do sporov, zlasti Če delavci ustavijo delo ali so izprti, odloči vsakokrat odbor, ali naj preneha s posredovanjem ali ne.
3. Priporoča se, da se včleni strokovno posredovanje dela v splošno organizacijo, ki naj obsega vse posredovanje oela ratz&n obrt-
^Na željo tiskarjev, se je vršilo glasovanje ločeno in sicer tako, da se je glasovalo o točki c posebej. Zastopniki nekaterih strok so zahtevali, da preneha odbor s posredovanjem prav Pr* vsakem konfliktu. Ta točka je bila sprejeta z večino glasov, ostala resolucija soglasno.
_ Na koncu seje je predlagal Hueber sledečo rpirovno izjavo: Državna konferenca sklene:
Stanje naše produkcije zahteva, da se sklene mir prej ko mogoče; drugače bo naše narodno gospodarstvo neozdravljivo .razrušeno, a delavstvo, na kaiterem sloni narodno gospodarstvo, bo vsled prenapora in pomanjkanja, trajno obubožano. Državna konferenca strokovnih organizacij potrjuje z najtoplejšim so-glašanjem mirovno akcijo, ki jo vodi politično zastopstvo avstrijskega proletariata in pozdravlja odločni upor delavnih razredov na Ruskem proti poizkusom imperialistične burž-vazije, ki hoče ogoljufati rusko ljudstvo za cilj in sad revolucije, za splošni' mir. Poživlja vlado, da sprejme takoj vsako možnost za premirje In da vpliva v enakem zmislu na zavezniške vlade.
Resolucija je bila sprejeta soglasno in z
živahnim odobravanjem.
O ustanovitvi delavskih zbornic je ^ pojoča! Domes in predlagal sledečo resolucijo:
Čeprav si je ustvarilo delavstvo s strokovnimi organizacijami zanesljivo in dostikrat preizkušeno sredstvo za varstvo svojih interesov v boju s podjetniki, vendar občutijo težko, da se njihovi interesi vse premalo upoštevajo v upravi in zakonodaji napram veljavnim upravnim uredbam. Ta nedostatek postaja v vojnem in prehodnem gospodarstvu še bolj občutljiv. Toda za bodočnost potrebuje delavstvo še vse bolj direktne zveze z vsemi novimi, globoko segajočimi nalogami socialne politike in zahteva zato enako zastopstvo, kakršnega imajo že posedujoči razredi. Ti imajo, v kolikor so lastniki direktne produkcije, v deželnih kulturnih svetih in poljedelskih korporacijah, v kolikor obvladajo industrijo, trgovino in obrt, v trgovskih in obrtnih zbornicah važne organe za varovanje svojih interesov, za vplivanje na državno upravo in za orientacijo zakonodaje. Delavstvo nima nobene enake oficielne naprave. Iz teh vzrokov zahteva državna konferenca ustanovitev delavskih zboi-nic na sledečih podlagah:
1. Povsod, kjer je sedež obrtne in trgovske zbornice, se ustanovi še delavska zbornica.	,. , .
2. Delavske zbornice so organ, ki aaje nasvete in strokovnjaška mnenja o vseh delavskih in narodnogospodarskih zadevah, ki spadajo v delokrog vlade. Delavske zbornice se lehko pritrgnejo k delu za izvedbo odredb vojnega in prehodnega gospodarstva.
3. Delavske zbornice so upravičene, da zahtevajo od vseh obratov svojega območja podatke in statistične izkaze; obvezane so, da sprejemajo in rešujejo predloge in pritožbe iz krogov svojih članov in njihovih organizacij.
4. Delavske zbornice objavljajo vsako leto javno poročilo o splošnem gospodarskem položaju delavstva, o njegovi zaposlenosti, o mezdnem razmerju in drugih delavskih zadevah.
5. člani zbornice so vsi delavci in nastavljen ci njenega območja, brez razlike spola, ki so podrejeni javnopravni zavarovalni dolžnosti ali ki šele bodo podrejeni tej dolžnosti.
6. Člani izvolijo na podlagi enake, enotne, sorazmerne volilne pravice edibor, ki šteje 25 do 100 članov. Odbor izvoli iz svoje srede predsednika in načelstvo, ki šteje 5 do 10 članov.
7. Da izvršujejo delavske zbornice že navedene naloge in naloge, ki bodo vbodoče potrebne, morajo biti neodvisne, k čemur spada tudi zavarovanje članov vodstva v vsakem oziru. Za člane vodstva se določi dnevna odškodnina.
8. Stroške za prvo napravo oskrbi država. Stroški za tekočo upravo se dobe na ta način, da se pobira odstotna doklada od bolniškega in penzijskega zavarovalnega prispevka. To doklado odračunajo dotični zavodi vsak mesec.
Strokovni komisiji se naroča, da izdela v sporazumu s klubom socialno demokratičnih poslancev zakonski načrt na tej podlagi in ga predloži parlamentu.
Po obširni debati je bila sprejeta ta resolucija.
Krinko z obraza!
Imperializem je povsod enak; povsod hoče osvajati dežele in zatirati narode, da pridobi gospodujočim večjo oblast, kapitalistom pa večji dobiček. Metode imperializma so pa vendar jako različne.
V Nemčiji nastopa imperializem javno. Za-smehuje hlinstvo, ki ga smatra za uklanjanje greha pred čednostjo. Govori rad osorno, toda odkrito. Kdor čita bojevne spise vsenemške »domovinske stranke", naleti v njih vedno odkrito priznanje politike po oblasti, ki nima prav nobenega drugega razloga, kakor interese svojega lastnega „narodatt, ki se ne zanaša na prav nič drugega kakor na puške in topove, ki odklanja ošabno vse potrebe, ozire in mnenja drug h narodov kot nezmiselno sentimentalnost. Nemški imperializem se je pokazal tak kakršen je; in prav zaraditega si je nakopal strastno sovraštvo drugih narodov.
Angleški in francoski imperializem pa imata drugačne metode. Gole brutalnosti vsenemcev ne poznata. Zato pa je pri njima razvita umetnost političnega hinavstva prav imenitno. Če hočeta osvojiti deželo, storita to v imenu „civiliz,cijea. Če hočeta podjarmiti narode, deklamirata o „svo bodi narodov*. Če hočeta ohraniti svetovno go-spodstvo, oznanjata »uničenje militarizma." Ne da se tajiti, da se je ta metoda mnogo bolj obnesla kakor nemška Miljoni ljudi po vseh delih sveta so res pošteno verovali, da je sporazum pričel vojno res le zato, da izvede po vsem svetu demokracijo, pribori svobodo malim narodom, uniči pruski militarizem in s tem zagotovi trajni mir.	.	■
Toda sedaj je ruska revolucijska vlada imperialistom sporazuma potegnila lepo krinko z obraza. Objavila je tajne pogodbe, ki jih je sklenila carska vlada z vladama Anglije in Francije. Sedaj ne more nihče več dvomiti, kaj tiči za ie pitni govori o demokraciji! Govorili so o nacionalnem principu, a so hoteli Nemčiji odtrgati
ne le Alzacijo in Loreno, marveč tudi nemško ozemlje ob levem bregu Rena! Hlinili so se kot varuhe malih narodov, pa so hoteli razkosati Turčijo in razdeliti Perzijo, napraviti arabskega kalifa za angleškega vazala in gospoda izlama! Govorili so o svobodi in enakosti, o važnih ljudskih zahtevah, mislili pa so vedno le na armenske rude, na cilicijsko pavolo, na perzijsko olje! Govorili so o demokraciji toda mislili so na dobičke.
Da, gospoda Lloyd George in Clemenceau sta dobra demokrata. Toda od prvega dneva, ko je nastala ruska revolucija — tudi to so dokazali dokumenti, ki jih je objavil Trocki j — sta se zarotila z vsemi protirevolucionarnimi elementi v Rusiji, da bi prisilila prosti ruski narod, da nadaljuje vojno proti svoji potrebi in proti svoji volji I Republikanci v Parizu bi raje imeli danes kakor jutri zopet monarhijo v Rusiji! Demokrati v Londonu ne žele ničesar bolj, kakor da bi v Rusiji zopet odpravili demokracijo l Zakaj le njih zunanjost je demokratična; a njih duša ni nič drugega kakor pohlep po zlatu, zlasti zakladih ki se nahajajo v tujih deželah, ki jih jim na! pribori ruski vojak. To je meščanska demokracija I
Ruska revolucijska vlada si je z objavo tajnih pogodeb pridobila veliko zaslugo. Danes ne more nihče več dvomiti, kako je umeti kapitalistične vlade, kadar govore o ljudski vladi in o svobodi narodov. Naj priznavajo imperialisti svoje smotre očitno in izzivajoče, kakor delajo vse-nemci, ali pa naj prikrivajo svoj namen z najlepšimi govori — ipak so različne te fraze; stvar je pa tukaj in tam popolnoma enaka.
Politični pregled.
= Jezikovne naredbe za železnice. V železniškem 'odseku državnega zbora je v razpravi o jezikovnih naredbah za avstrijske železnice branibni minister pl. Gzapp izjavil, da .mora s stališča vojaške uprave vztrajati, da ostanejo v veljavi določila § 20 razglasa z dne 19. januvarja 1896 in temeljna načela naredbe železniškega ministrstva z dne 6. julija 1915. Železniški promet da zahteva enotnost službenega jezika. Brambni minister se je izjavil proti razveljavljenju omenjenih jezikovnih naredeb. Enako stališče je zastopal tudi železniški minister, ki je izjavil, da bi nikakor ne bilo umestno, izpreiminjati organizacijski šta-tut. Kar se tiče jezikovne odredbe, je minister nagJašal, da naredba ne zahteva popolnega znanja službenega jetika, ampak le znanje službenega jezika v izmeri, ki zadošča službenim zahtevam. Debata se bo še nadaljevala.
= Obramba častnikov z orožjem. Z ozirom na razsodbo proti poročniku Zerdiku in nadporočniku Reckziigelu je poslanec Lisy v poslanski zbornici vložil interpelacijo na hram-bnega ministra, v kateri zahteva, naj se obstoječi predpisi glede rabe orožja v častni obrambi brez odloga izpremene tako, da se sme orožje rabiti le tedaj, če je življenja napadenega neposredno ogroženo. Poslanec Stanek zahteva, da minister za deželno brambo takoj predloži zbornici vse spise, tičoče se smrti dragonca Moriitza.
— Socialno zavarovanje. Državnozborski odsek za socialno zavarovanje je sprejel zakonsko osnovo glede zavarovanja rudarskih delavcev proti nezgodam z izpremembami kakor jih je sklenila gosposka zbornica. Minister dr. Mataja je naglašal resno namero vlade, skrbeti za to, da zakon glede socialnega zavarovanja stopi čim prej v veljavo.
- = Zdravstveno ministrstvo. S cesarskim ročnim pismom se odreja ustanovitev ministrstva za ljudsko zdravje. Ministrski predsednik je pooblaščen, da tozadevno zakonsko osnovo izroči državnemu zboru.
= Nemčija in vlada boljševikov. Iz Berlina se poroča oficiozni »Kolnische Zeitung«: Vlada boljševikov se polagoma utrjuje. Objava tajnih pogodeb vkljub grožnjam iz Pariza in Londona je značilna za odločnost voditeljev, ki so z objavo storili odločilen korak. Z nemške strani se je opetovano naglašalo, da se Nemčija ne namerava vmešavati v ruske notranje zadeve. Če se izkaže, da je petrograška vlada močna doivoij, da uveljavi svojo voljo, potem bi bilo samo po sebi rešeno važno vprašanje, je-li je vlada sposobna za pogajanja. Če se z močjo spoji tudi volja za mir, potem ne uvidevamo, zakaj bi vlado boljševikov ne smatrali za ravno tako sposobno za pogajanja, kakor vsako' drugo.
= Rusija za takojšen mir. Petrograška agentura poroča: Komisar za vnanje zadeve je poslanikom nevtralnih držav naznanil ukrepe, ki jih je vlada odredila v svrho, da se čim prej sklene premirje. Nota izjavlja, da je dosega takojšnjega miru zdravilo za vse vojujoče se in nevtralne države. Ruska vlada računa na odločno podporo	delavcev	vseli držav,	da	se
uspešno izvojuje	borba za	mir.
= Kavkaška republika. Kakor javljajo petrograška »Izvestija«, se je ves Kavkaz odcepil od Rusije ter ustanovil svojo republiko. Vladna oblast je prešla v roke parlamentarki obstoji iz 40 socialistov. Red je zopet vpo-stavljen.
= Angleški vojni cilj: zmaga. Reuterjev urad poroča: Minister za blokado lord Robert Cecil je govoril	na shodu	v Norvichu	tej-	Izvajal, da Anglija	ni vama,	dokler ne bo	Nem-
Leto I.
čija popolnem premagana. Nekaiteri so mislili, da nemško ljudstvo zahteva mir; kot dokaz so navajali, da je baje Nemčija pripravljena, Belgijo zopet vposftaviti teT jo odškodovati za krivico, te se ji je zgodila. A Nemčija na to ni dala odgovora. Ce se to mišljenje ne lzpre-meni, bi bilo naravnost hudodelstvo misliti, da se zamore s tako državo skleniti trajen mir. Naš prvi vojni cilj mora biti: zmaga. Lord Cecil je nadalje izvajal: Dogodki v Rusiji so brez dvoma velika nezgoda. Upamo pa, da bo veliki ruski narod še enkrat pokazal, da zaupanje vanj ni bilo neopravičeno. Kar se dogaja v Italiji, ni tako resnega pomena. Čeravno naša škoda ni majhna, pa tudi pridobitek sovražnika ni velik. Če — kakor upamo — italijanske armade vztrajajo, nam ni treba misliti, da bi dogodki v Italiji na končni izid vojne bistveno vplivali. Najresnejšega pomena je vprašanje ladijskega prostora. Mislim, da nam še ne i>retl lakota; mislim tudi, da smemo, če se podmorska vojna razvija še nadalje le v sedanji izmeri, trdno upati, da bomo preprečili vsako resno nevarnost.
= Razpoloženje v Italiji. Švicarskim listom se od italijanske meje poroča, da se je splošno razpoloženje v Italiji vsled uspešnega odpora italijanskih čet ob Piavi in v odsekih Asiago-Brenta zopet izboljšalo. Zaupanje v armado se je zopet dvignilo in vodilni krogi upajo, da se bo vsled dohajajoče angleške pomoči posrečilo, do prihodnje spomladi nadomestiti izgubljeni vojni materija!. Vendar pa časopisje svari pred neopravičenim optimizmom z ozirom na neugodni strategični položaj italijanske armade in z ozirom na velika ojačenja sovražnikovih čet. Italija mora biti pripravljena na to, da se sedanji pozicijski boj nenadoma zopet spremeni v pretmikalni boj.
Dnevne beležke.
— Članicam ženske organizacije bomo poslali 30. t. m. in 1. dec. naš dnevnik »Naprej 1“ na ogled. Vsaka članica, ki ni se naročena na „Naprej“, naj se takoj naroči, ker je njena prva dolžnost, da eita in podpira delavsko časopisje.
— Železničarski shod na Jesenicah bo v
nedeljo. Nihče naj ne manjka, ker je dnevni red važen.
— Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
je podpisala 5000 K sedmega vojnega posojila pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani.
— Dr. Šušteršič zopet insultiran. V torek se je prigodil pred frančiškansko cerkvijo nov mučen incident z drjem Šušteršičem. Deželni glavar je šel s slovensko damo, s katero je ostentativno in glasno nemško govoril. Srečali ste ga dve slovenski dami, ki ste dali duška svojemu ogorčenju nad obnašanjem nedavnega načelnika S. L. S. in sedanjega voditelja Slovenske kmečke stranke. Da se izogne na-daljnim neljubim prizorom, se je moral dr. Šušteršič umakniti v frančiškansko cerkev.
— Slovenske šolske knjige. Knezoškof ljubljanski dr. Anton Jeglič je daroval 100000 K za izdajo slovensko latinskega slovarja, ki naj za* ključi serijo slovenskih učnih knjig za gimnazije.
— Deželnim zakladom se nakaže za leti 1917 in 1918 iz državnih sredstev, in sicer: Kranjski 2.246.320 kron, Koroški 2.292.530 K, Štajerski 7.258.970 kron, Trstu 1,178.360 kron, Istri 773.590 kron, Goriški - Gradiščanski 589.860 kron, Dalmaciji 742.940 kron.
— Železniška vožnja se podraži. V železniškem svetu je predvčerajšnjem vladni zastopnik vitez Solvis podal izjavo, da je železniško ministrstvo — kakor se je to tudi na Nemškem zgodilo — z oziram na prometne razmere bilo prisiljeno, vožnje cene na avstrijskih državnih železnicah zvišati za 50 odstotkov. Zvišane cene stopijo že 1. decembra v veljavo. Ker je bila zadeva zelo nujna, ni bilo mogoče, vprašati za mnenje železniški svet. Železniški svet je vzel izjavo vladnega zastopnika v znanje.
— Smrtna poškodba z bencinom. Vreček Ivana, 40 let stara žena kajžarja Franca iz Podgore občina St. Vid nad Ljubljano, je v petek ob pol 6. uri zvečer kurila doma v kuhinji v peči in polivala z bencinom' drva, ki se niso hotela hitro vneti. Poleg na ognjišču je imela posodo z bencinom, ki se je od ognja v peči naenkrat vnel, plamen pa je švignil vanjo. Naenkrat je bila vsa v ognju. Na obupni klic prihiteli ljudje so ogenj pogasili, toda žena se je bila že tako močno opekla po celem telesu, da je v tukajšnji bolnišnici, kamor so jo bili naslednji dan prepeljali, podlegla opeklinam, še tisti dan. Ostavlja moža-vojaka in nedorasle otroke.
— Slepar v vojaški obleki. Te dni je prišel k posestniku Antonu Kendi v Lomeh neki narednik, češ, da potrebuje v kraju hlevov za 30 konj in bivališč za vojaštvo Narednik je šel k več posestnikom in najel potrebna bivališča. Prenočil je pri Kendi. Drugo jutro je odšel, rekoč, da gre k svojemu oddelku naproti, kateri ima kmalu priti v vas. Ali ker le ni bilo nazaj narednika in tudi ni prišel napovedani oddelek, se je zdela Kendi vsa stvar sumljiva, vsled česar je malo pogledal po svojih omarah in se kmalu prepričal, da je z narednikom izginila denarnica z okoli 1000 K.
&AFUU, at 11?, SO. novembra 1917.
Ljubljanska sodruge, ki bi opravljali službo rediteljev na mirovnem shodu, ki bo v nedeljo v Mestnem domu, prosimo, da se zglase v soboto, 1. dec. ob 6. zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova ul. 6.1.
Vojna.
Dunaj, 29. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Ob Brenti in na Monte Tombasmo zavrnili italijanske napade. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 29. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:	Z a p a d n o bojišče: Močni
napadalni oddelki so zajeli vzhodno od Merc-kema v belgijskih črtah enega častnika, 46 mož in dve strojni puški. Čez dan je bil močan ogenj pri Poelcapelle in med Becelaere in Ghe-luvelt. Vzhodno od Arrasa močnejše artilerijsko delovanje. Južnozapadno od Cambrai ni bilo včeraj boja. Med Meuvres in Bourion, pri Fontaine in Crevecoenr je bil ogenj od časa do časa močnejši. Angleži so obstreljavali Cambrai. Manjši boji na predpolju so nam prinesli ujetnike in strojne puške. — Na obeh bregovih Moze je popoldne ogenj oživel. Naši poizvedovalni boji so bili uspešni. Pri Dieppe smo zavrnili francoski sunek. — Na vzhodnem bojišču in na m a c e d on stk i fronti ni bilo večjih bojnih dejanj. — Na italijanski fronti so se izjalovili italijanski napadi proti našim višinskim postojankam na vzhodnem bregu Brente in na Monte Tomba. — Lu-dendorff.
Državni zbor.
Na Dunaju, 29. novembra.
Ministrski predsednik predloži zakonski načrt, s katerim se izpreminja delokrog različnih ministrstev, ker se ustanovi novo ministrstvo za. ljudsko zdravje. Nato sprejme zbornica predlogo o davku na vojne dobičke v obliki, kakor jo predlaga odsek. Zbornica razpravlja potem o predlogu ju,stičnega odseka, da se pregledajo obsodbe vojaških sodišč, o izročitvi civilnih oseb vojaškemu sodstvu in o sestavi porodniških seznamov. Poročevalec dr. Ofner priporoča, da se pridruži poslanska zbornica glede prvega zakona sklepu gosposke zbornice, glede drugih dveh zakonov pa naj ostane pri svojih prvotnih sklepih. Predlaga, da se pozoveta justični minister in minister za deželno hrambo, da se še enkrat pregledajo obsodbe vojaških sodišč, ker so ta sodišča izrekala dostikrat prav trde obsodbe in da se izposluje potem znižanje ali spregled k a zn L Končno predlaga, naj se pozove skupno ministrstvo, da razveljavi odredbo po § 14, s katero se je vpostavil vojaški kazenski red. Poslanec Neumann predlaga k členu 17. o zakonu porotniških seznamov sledeče: Kdor je bil med sedanjo vojno pravnoveljavno obsojen od senata, poslujočega namesto porotnih sodišč, zahteva lehko razveljavljenje obsodbe in novo obravnavo in razsodbo pred porotnimi sodišči, če se trdi v kazenskem postopanju, da se je izvršilo dejanje pod pritiskam razmer ali vsled posebnega duševnega razpoloženja, a ne iz brezčastnega mišljenja. Dr. Stransky predlaga, naj se dostavi še to, da se lehko zahteva obnovitev postopanja tudi tedaj, če je izšlo dejanje, zaradi katerega je bil kdo obsojen, iz političnih nagibov. Pri glasovanju se sprejmejo predlogi odsekov!, Neumannov in Stranskijev predlog se odkaže justičnemin odseku.
Prihodnja seja jutri.
A provizacija.
Uradniške skupine dobe meso v soboto,
1. decembra popoldne v cerkvi sv. Jožefa. — Določen, je ta-le red: prva uradniška skupina od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do konca, druga in tretja uradniška skupina od 3. do %4, četrta uradniška skupina od 3/,4. do 4. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg,
3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg.
Meso na rdeče in rumene izkaznico A dobe stranke v soboto, 1. decembra popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do pol 5.
Oddaja cenejšega mesa na Viču. Stranke zi Viča, ki imajo rumene B in C izkaznice prejmejo goveje meso v soboto, dne 1. decembra popoldne v mesnici gosp. Arkla na Viču. Določen je ta-le red: Od 2. do pol 3. stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 3. do
3.	št. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do konca, od pol 4. do 4. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 101 do 200, od pol 5. do 5. št. 201 do 300, od 5. do pol
6.	št. 301 do 400, od pol 6. do 6. št. 401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in
4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 kroni.
« ddaja cenejšega mesa v Mostčli. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C dobijo goveje meso v nedeljo,
dne 2.v decembra dopoldne v mesnici gospoda Karla Štruklja na Zaloški cesti št. 14. Določen je	ta-le red:	od 7 do pol 8	ure zjutraj	stranke
z	rumenimi	izkaznicami B	štev.	1 do	100, od
pok 8 do 8 številka 101 do 200, od 8 do pol 9	§tev. 201	do konca. Od	pol 9	do 9	stranke
z	rumenimi	izkaznicami C	štev.	1 do	100, od
9 do pol 10 štev. 101 do 200, od pol 10 do 10 štev. 201 do 300, od 10 do pol 11 štev. 301 do 400,	od pol 11	do 11 štev.	401 do konca.
1 oseba	dobi	četrt	kg, 2 osebi	pol kg, 3 in 4
osebe 3	četrt	kg,	5 in 6 oseb	1 in četrt kg,
več oseb 1 in	pol kg. Kilogram	stane 2 K.
Zadnje vesti. Mirovna ponudba ruske vlade.
Avstro Ogrska pripravljena za pogajanja.
Dunaj, 29. novembra. (Kor. urad).
C. in kr. armadno vrhovno poveljstvo je prejelo deloma pomanjkljivo brezžično brzojavko, ki se je — kolikor mogoče — spopolnila. Brzojavka se glasi:
Carskoje Selo 28. novembra. Narodom voju-jočih se držav! Zmagovita delavska iti kmečka revolucija v Rusiji je postavila mirovno vprašanje v prvo vrsto. Doba kolebanja, odlaganja in birokratizma je končana. Sedaj se poživljajo vse vlade, vsi razredi, vse stranke vseh vojujočih se držav, da kategorično odgovore na vprašanje, je-li hočejo skupno z nami pričeti pogajanja za takojšnje premirje in za splošen mir ali ne. Od odgovora na to vprašanje je odvisno, je-li se bomo izognili novi zimski vojni z vsemi njenimi strahotami, ali pa se bo še v Evropi še nadalje pretakala kri. Mi sovjet ljudskih komisarjev, se obračamo s tem vprašanjem na vlade naših zaveznikov: Francije, Velike Britanije, Italije, Združenih držav, Belgije, Srbije, Rumunske, Japonske in Kitajske. Vprašamo jih pred obličjem njihovih narodov, pred vsem svetom, je-li so voljni pričeti z mirovnimi pogajanji? Mi, sovjet ljudskih komisarjev, se obračamo na zavezniške narode, v prvi vrsti na delavske množice, je - li so voljni, da to brezmiselno moritev nadaljujejo, da slepo drve v propast evropske kulture. Mi zahtevamo, da delavske stranke zavezniških držav brez odlašanja odgovore na vprašanje, je - li so pripravljeni takoj pričeti z mirovnimi pogajanji. To vprašanje postavimo v prvo vrsto.
Mir, katerega predlagamo, naj bo ljudski mir, naj bo časten mir sporazumljenja, ki vsakemu narodu zagotavlja svobodo gospodarskega in kulturnega razvoja. Delavska in kmečka revolucija je že naznanila mirovni program. Objavili smo tajne pogodbe carja in buržvazije z zavezniki ter smo izjavili, da te pogodbe za ruski narod niso obvezne. Vsem narodom javno predlagamo, da sklenejo novo pogodbo na podlagi sporazuma in skupnega dela. Odgovarjajoč na naš predlog oficelni in oficiozni zastopniki vladajočih razredov zavezniških držav niso priznale vlade sovjetov, niso bili pripravljeni sporazumeti se ž njo o mirovnih pogajanjih, z vlado zmagovite revolucije; a mi vprašamo narode, je li njihovi akcionelni diplomati res izražajo njihove misli in stremljenja, je-li narodi dovolijo diplo maciji, da omalovažuje veliko mirovno možnost, ki jo je povzročila ruska revolucija? Odgovor na to vprašanje ... (Tu je brzojavka pomanjkljiva). Proč z zimsko vojno! Živel mir! Živelo braistvo narodov!
Ljudski komisar za vnanje zadeve: T r oc k y; predsednika sovjeta ljudski komisarjev: Uljanov — Ljenjin.
Odgovor avstro-ogrske vlade.
Na to brzojavko je c. in kr. vlada ruski vladi dne 29. novembra tako-le odgovorila:
Vladi ruske republike! Avstro-ogrska vlada je prejela brzojavko sovjeta ljudskih komisarjev z dne 28. novembra t. 1., s katero ruska vlada izraža svojo pripravljenost, pričeti pogajanja za takojšnje premirje in za sklenitev
pogodbe za splošen mir. Od ruske vlade naznanjeno vodilo za sklepanje premirja in mirovne pogodbe, o katerih ruska vlada pričakuje protipredlogov, tvori po mnenju avstro-ogrske vlade pripravno podlago za uvedbo pogajanj. Vlada avstro-ogrske monarhije izjavlja, da je pripravljena, pričeti od ruske vlade predlagana pogajanja za takojšnje premirje in splošen mir.
C. in kr. minister za vnanje zadeve:
C z e r n i n.
Nemčija pripravljena za pogajanja.
Berlin, 29. novembra. ' j
Državni kancler grof Hertling je danes v državnem zboru naznanil:
Ruska vlada je včeraj iz Carskega Sela razposlala brezžično brzojavko vsem vladam hi narodom vojujočih se držav, v kateri predlaga, naj se čim prej prično pogajanja za nre-mirje in splošen mir.
Izjavljam brez obotavljanja, da so doslej znani predlogi ruske vlade pripravna podlaga za pogajanja, in da sem pripravljen, pričeti pogajanja, čim ruska vlada imenuje svoje pooblaščene zastopnike.
Upam in želim, da se ta stremljenja kmalu uresničijo in nam prineso mir.
Razno.
* Premočne smotke? »Pester L!oyd“ poroča z Dunaja: V marmorni dvorani cesarskega dvorca se je priredil na čast predsedniku . nemškega Rdečega križa banket. Po banketu so nekateri udeleženci kadili smotke, ki so bile udeležencem na razpolago. Ker so bile menda smotke premočne je nekoliko gospodov obolelo. Z rešilnim vozom so jih prepeljali na stanovanja.
* Času primerno! Mesno karto dobro operi jo, razreži na male kosce, priden! malo jajčne in prav malo krompirjeve karte; ko si mešal že vse skupaj, % ure. popraši malo z močno karto, mešaj še nekaj časa in zlij v ponev dobro namazano z maščobno karto. Naredi ogenj v štedilniku z premogovo karto1 in peci na ne prehudem ognju Vi ure in pazi da si ti ne prismodi. Za zajutrek si skuhaj kavino karto in prideni malo tnlečne karte (če si tako srečen, da jo imaš)! Če knaš rad tudi sladko kavo, prideni še košček sladkorne karte. Po jedi se umij z milno karto in se obriši z nakazilom za obri-šače. Če zvečer rad čitaš si sveti z petroiiejno karto.
* Dr. Leander Jameson umrl. Iz Londona poročajo, da je južnoafriški državnik dr. Leander Jameson umrl. Bil je to najmarkantnejša oseba v celi južnoafriški politiki. Slaboten in kakor so zatrjevali zdravniki, s kaljo smrti v prsih se je izselil iz Angleške k nekemu sorodniku v južno Afriko. Nekaj časa se je mudil v Kimberleyu, pozneje pa je vstopil v kapeto-vensko vlado, kjer se je povzpel v kratkem do glavnega posvetovalen vsemogočnega Cecila Rhodesa. 1 njim je brezobzirno in dosledno stremil za ustanovitvijo velike južnoafriške angleške države. Prvi njegov vpad v bursko deželo leta 1895., ni uspel. Bil je premagan in vjet, pozneje pa izročen Angliji, kjer je bil obsojen na 10 mesecev ječe. Zlasti v Johanes-burgu pa se je tudi potem gospodstvo Yitlan-derjev vedno bolj širilo. Prišlo je večkrat do očitnih uporov in končno na zahtevo teh tako-zvanih tujcev 1900 do znane južnoafriške vojne. V tej vojni so končno Buri podlegli, Jamesom pa je igral tudi pozneje še v politiki južne Afrike odločilno vlogo. Bil je najprej član zakonodajnega zbora in je bil leta 1904. imenovan za ministrskega predsednika.
* 38 milijonov mož pod orožjem. »Basler Anzeiger« poroča: Ameriško vojno ministrstvo je izračunalo, da se nahaja pod orožjem v vseh vojskujočih se državah 38 milijonov mož; na strani sporazuma 27,500.000 in na strani osrednjih velesil 10,500.000 mož. — Dejansko pa moramo odbiti 9 milijonov Rusov, 1 milijon Američanov, 1,400.000 Japoncev in 500.000 Kitajcev; na avstrijsko-nemški fronti stoji torej 10
milijonov vojakov nasproti 14 milijonom vojakov sporazuma, med katerimi je 3 milijone Italijanov. V vojsko je zapletenih 22 držav.
* Carjeva hči pobegnila. Velika kueginja Tatjana, druga hči bivšega carja je pobegnila iz Sibirije. Cez Japonsko se pelje v Ameriko.
* Veliki knez Mihael ujet. »Vossische Zei-tung" poroča iz Curiha: Veliki knez Mihael je zaprt v zavodu Smolna. Bivši državni vojni podtajnik se nahaja v hišnem zaporu.
* Stavka telefonistinj v Budapešti. V Bu-dapešti so predvčerajšnjim zjutraj vse telefonis-tinje stopile v stavko. Ob eni popoldne so službo zopet nastopile, ker se je ugodilo njihovim zahtevam. Vsled stavke je bila nastala velika zmeda, ker je pet ur bil ustavljen ves telefonični promet.
* Nadomestilo za caj. Lastniki tvrdke Maksimilijan Freund na Dunaju so bili zaradi navijanja cen z nadomestili za čaj aretovani. Tvrdka je imela v dveh mesecih 1,456.000 K prometa, ter je za prav malo vredna nadomestila imela čez 400.000 K čistega dobička.
* Zamotana kupčija s sladKorjem. Iz Prage poročajo: 13. novembra je naznanila neka prodajalka slaščic pri praški policijski direkciji, da jej je ponudila neka dama en vagon sladkorja za -nezaslišano ceno po 16 K 50 vinarjev za kilogram. Da skleneta kupčijo, jo je povabila v kavarno Metropol na Vaclavskem trgu. Policija je poslala detektiva v kavarno. Detektiv je spoznal v tej navijalki cen Ano Benda, učiteljico elektro-tehničnega zavoda na Hradžinn. Ta je poveda'a, da je dobila sladkor v revizijskem uradu Gellerja. Nato so aretirali Gellerja, ki je izpovedal, da mu je dal sladkor stavbenik Urban z Vinohradov. Preiskava je šla dalje in je dognala, da sta težko osumljena tudi sluga deželnega odbora Hodek in dijak Urban. Zadnja dva člena te odeiuške verige sta bila agent Wetzler in zasebni uradnik Sabath. Sladkor je veljal prvotno 3 K 50 vinarjev in je dosegel, ko je romal skozi toliko rok, ceno 16 K 50 vin. Vse prizadete osebe so aretirali.
* Ugotovitev privatnih zalog živil se bo vršila na Ogrskem. Kakor poročajo iz Budimpešte, je minister za prehrano grof Hadik odredil, da se morajo po celi deželi izvršiti preiskave, v koliko so si posamezni privatniki nabavili preveč živil. Ta živila jim bodo brez odškodnine odvzeta. Če bo le res.
* Matija Gubec v filmu. V zagrebških kinomatografih so pričeli predvajati velik narodni film iz časa kmečkih uporov — tragedijo slovensko - hrvatskega kmečkega kralja Matije Gubca. Prizori se odigravajo deloma na historičnih krajih in film vzbuja med narodom naj-globokejši vtis. Sestavila ga je znana pisateljica Marija Zagorka, izdelal pa ga je hrvatski filmski zavod „Croatia“.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
F. BATJEL
■■■■II—um Prej V Gorici.	mmmmmmm
Ljubljana, Stari trg 28
Moška In 2en-ska dvokolesa
Se s stare pnevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke.
NajboljSe baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica
na Starem trgu št. 11.
r
a«
»c
M
99
IL1AVORATORE
II glasilo ital, soc, dem stranke v AVSTRIJI
rt
izhaja v Trstu dvakrat na dan, je največji in najbolj razširjeni italijanski list v Avstriji. — Prinaša naj-novejša poročila iz vseh krajev. — Naprodaj je po vseh večjih krajih Avstro-Ogrske, — Inseriranje v tem listu je najbolj priporočljivo, ker je ta list najbolj razširjen. — Naročnina na obe izdaji K 4 —,
samo na jutranjo K 2-40, samo na večerno K 2 — na mesec. Trgovske inserate računa po 40 v petit vrsto.
/
Naslov lista je: „ I L LAVORATORE“ Trst.
— DelnISka glavnica —• K lO.OOO.OOO.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči, račun proti ugodnemu obrestovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. d. v Ljubljani) in Celju.
Rezervni fondi okroglo K 1,300.000.
Kupuje in prodaja vB_e_v£a_te vrednostnih pnpirjev1_financira erarične dobave ig dovoljuje
——- aprovizacilske kredite —*