Neyarne pijavke Ijudstva. yd Save koncem septembra. Med rodoljabi se ^azpravlja večkrat vpraaaaje, kako bi ae dalo aeareeao pijaačevaaje izmed ljudstva iztrebiti. To vprašaaje pa je tudi sila važao, zakaj zmerom bolj se ta kužaa bolezea razširja tudi po naši lepi domovini. Ko bi torej naši, za blagor Ijudatva vaeti možje v tej reui kaj storili, gotovo bi jim to bilo v veliko zaalužeaje. Hi aismo za to, da vržemo vsa bremeaa, ki jih terja vzboljševaaje aaših žaloatnih razmer, vladi aa rameaa, toda ko bi ae, tudi a pomocjo vlade, zdatai pripomoeki zoper pijanoe vaaje v življeaje vpeljali, bilo bi tega vse ljudatvo veselo ia aaši potomci bili bi aam za to tudi hvaležai. Poti so v tem pa« različai, prav kakor so različai uzroki pijaačevaaja. V aekaterih krajih bi pa že to veliko izdalo, ko bi ae oae krčme odstraaile. ki so se v dobi liberalizma, izlasti v obrtaili krajih, kakor a. pr. krog toyarea, radaikov i. t. a. kakor gobe v dežju aamaožile. Kmečki k-laper*. ali delomrzai rokodelec, ki se je vsekako oženiti hotel, vzel 8i je kako bajto ali klet v aajem ia polovajak viaa pa sodček špirita dobil je aa upaaje, dovoljenje krčme ae je v oai lažiliberalai dobi dobilo celo zlehka, z najo" pa sta ai že itak bila dobra ia aov zakoa pa aova oštarija bila sta gotova, oboje aeveda eiato po poatavi. Eaake vrste kremarji ravaajo sedaj po vzgledu aekedaajih poljakili židov, ki so nmužikom" ob aedeljah iz cerkve ae vračajočim ceato z žgaajem pomočili ia jih tako na avoje limaaice vlovili, da ae jim aiao aič več mogli iztrgati. Blizo tako delajo tudi aaši krčmarji. Kedar vedo, da bode tovaraiški delalec ali rudar svoj težko prialažeai deaar ob tedau ali mesecu prejel, tedaj si priskrbe harmoaikarjaškripaea, če že ai domac sia za ta maloprida poeel dorasel. Ko pride torej delalec mimo take krčme vračajoo se z deaarjem domov, tedaj ga krčmar, pa škripač z vso svojo zgovoraostjo zvabita v krčmo ia ae pustita ga iz aje, dokler še glešta kaj pod palcem. Povrh se klati še po tacih krčmah maloprida ženstvo ia gode se po ajih že o belem daeva aajgrša pohajšauja ib to pogostem vpričo aedoraalih otrok, vse drago, kar aledi še iz tega le aaravao, lehko si častiti bralci sami povzemo, saj je sprideaoat tacia delalcev glaaaa priča. Ko bi ae tacim aičvredaežem vzela pravica krčme. bilo bi veliko maaj pobojev, pretepanja ia eaacih aeredaoati. Pisatelj teh vratic pozaa več harmoaikarjev-akripaiev, ki se pečajo ediao s tem poslom, rajši trpe glad, kakor bi ae kacega pošteBega dela poprijeli. Tu, sodimo, bi prišla dobro tudi postava zoper potepabe: aaj bi ae le zvesto izpolaje vala, gotovo bi ae tacim leaahom do živega prialo. Morebiti bi se dalo tadi s tem kaj pomagati, ko bi se aeka mera nradao odločila, čez katero bi ae ameli krčrnarji eaemu človeku alkolioličae tekočine zliti v grlo. Revščiae ia prosijakov postaja (¦•emdalje več ia kaj še le bode ? Sedaaji mladi tovaraiški delalci, ne da bi si čeaa za stara leta priliranjevali, raji v impuovaaih krčmab zapravijo ves zaslažek ia zdravje pa pošteaje še povrh. Le v tovaraah, kjer veje še aekoliko dah krščaastva,— vaajvei-ih seveda mu ni več aledu — le tam se asmili še delalca tovaraska gospoda ter ga drži aa varoaoat. Ne vselej, včasih pa to veadar pomaga ia želeti je, da bi bilo vec take gospode. V korist bi bilo gotovo tudi to mladiai, ko bi se ob aedeljah ia prazaikib, bodi že v šoli ali pa v č-italaici zbirala. Tam bi se ji leliko iz krščaaskib ia v aarodaem duhu piaaaih bakev prebiralo ali tudi ustaieao kaj učilo; tako bi se oaa od aevaraih oštarij ia valed tega tudi od pijaačevaaja odvračala. Naj pa bo to že kakor koli, vaekako je dolžaost rodoljubov delati aa to, da ae iztrebi aesrečao pijaačevaaje izmed aašega ljudatva.