?-itovTw^m
CELOVEC SREDA 21. OKT. 1987
Letnik XL!I. Štev. 43 (2350)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenturt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena:7šii.
300 din
P. b.b.
A!pe-Jadran: PoročRo o manjšinah kmaiu gotovo
Poročilo o položaju manjšin v prostoru Aipe-Jadran je v zakijučni fazi, tako da bodo to poročiio že kmaiu obravnavati v pristojnih forumih te deiovne skupnosti. To je ob koncu dvodnevnega skupnega zasedanja, deiovnih skupnostih Aipe-Jadran in alpskih dežei na Bledu izjavil predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj (slika). Predsednik Šinigoj, ki je predsedoval srečanju na Bledu, pa je s tem v zvezi poudaril, da predstavljajo manjšine v prostoru Aipe-Jadran važen del delovnega programa te delovne skupnosti. Glavna točka na Blejskem zasedanju pa je bilo umiranje gozdov oz. skupni ukrepi za reševanje tega problema. Več o Blejskem sestanku na 2. strani.
Nobene spremembe šolstva!
„Vsaka manjšina mora v prvi vrsti sama skrbeti za svoj kulturni in ekonomski razvoj. Če pa tega iz lastnih moči ne zmore, je dolžnost države, dežele in občine, da skrbi za socialne in gospodarske ureditve za zaščito ekonomske in kulturne samostojnosti manjšin na njihovem življenjskem prostoru". To je poudaril juž-notirolski deželni glavar Magnago na XH. srečanju narodnosti sosednjih dežel, katerega gostitelj je bila letos
ladinska manjšina na Južnem Tirolskem.
Srečanja v San Martin de Tor/St. Martin in Thurn na temo „Socioekonomski aspekti manjšinske problematike" so se udeležili zastopniki sedemnajstih narodnosti iz Avstrije, Jugoslavije, Italije in Švice - torej klasičnega področja večjezične srednje Evrope. Med seboj so se informirali o posebnih problemih in težavah prizadetih narodnosti. V
imenu slovenske delegacije je podal poročilo Franc Kukoviča, ki je posebej poudaril pereči problem šolstva, nei-zdatno gmotno podporo za kulturne potrebe koroških Slovencev ter nerešeno problematiko slovenskih televizijskih oddaj na južnem Koroškem. Navzoči zastopniki raznih narodnosti so se docela solidarizirali s skrbmi in zahtevami koroških Slovencev,kar pride do izraza v zaključni izjavi XII. srečanja:
..Vsakršna sprememba manjšinskega šolstva brez pristanka prizadetih nasprotuje demokratičnim principom mirnega sožitja".
Ob koncu dnodnevnega kongresa je bil dosedanji organizator teh srečanj dr. Franci Zwitter st. ponovno soglasno potrjen kot koordinator narodnosti sosednjih dežel in dobil mandat in nalog za apel na dunajsko srečanje KVSE. (Obširne bomo poročali v prihodnji številki SV)
Scheucher skuša izsi!iti !očevanje!
Potem ko zvezna strokovna komisija v zaključnem poročilu o razpravi o dvojezičnem šolstvu ni hotela podpreti ločitvenega modela koroških strank, se vrstijo živčne reakcije politikov. Najnovejši primer je izjava predsednika koroške OVP Haralda Scheucher-ja, ki ja zagrozil, da bo zahteval v deželni vladi razpis ljudskega povpraševanja o dvojezičnem šolstvu, če pristojna ministrica dr. Hawli-cek ne bo ugodila do naslednjega šolskega leta željam koroških strank.
Na to izjavo Scheucherja je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm v posebni tiskovni izjavi ugotovil.
da je tako izjavo Scheucherja mogoče razumeti le kot poskus izsiljevanja. Hkrati da je Scheucher s to izjavo ponovno dokazal, da koroška OVP nima interesa, da bi se o vprašanju dvojezičnega šolstva stvarno in pedagoškoznan-stveno razpravljalo. Povrhu tega pa bi pomenila izvedba takega ljudskega povpraševanja tudi zlorabo sicer demokratičnega inštrumenta soodločanja prebivalstva.
Tajnik ZSO je tudi še poudaril, da ima Scheucherjeva napoved en sam cilj: pristojno ministrico hoče prisiliti, da bi uresničila koroški ločitveni model.
Praznik dvojezičnosti
Dvojezična ljudska šola v Celovcu bi bila gotovo pridobitev za vse. To je prepričanje vseh udeležencev nedeljskega dvojezičnega otroškega praznika v Celovcu. Za vsakega slovenskega oz. dvojezičnega otroka bi bilo zelo boleče, če bi se v starosti šestih let moral v šoli posluževati le še nemškega jezika.
(<fn(/e nn 2. strani).
Slovenci iz zamejstva so se predstaviii
PREBER!TE
na
strani
2	Deželni proračun 1988: 12,6 milijard šilingov
3	Celovec: Spomenik nacistom?
4	KarntnerLands-mannschaft izgubila proces
5	Poziv na demonstracijo
6	Tedenski pregled televizije in radia
8 Na koroških odrih:
Rodil se je oče
9 Borštnikovo srečnje v Mariboru
10 Tedenski horoskop
12 „črni vikend" za
slovenske nogometaše
3. Primorski dnevi '87 na Koroškem, v okviru katerih so se srečali kulturniki, gospodarstveniki in politiki, so izzveneli s prikazom šeg in navad iz Devina. V soboto zvečer so se na pobudo KM in SKS v Modestovem domu v
Celovcu srečali zastopniki mladine iz Gorice in Trsta, ki so predstavili okvir njihovih dejavnosti v zamestjvu. Kulturni spored so oblikovali Fabjan Hafner, ki je ob spremljavi Marja Feinigove bral svoja prozna besedila,
sodelovali pa so tudi Martina Habernik (klavir) in brata Filipič (prečni flavti). O okrogli mizi gospodarstvenikov v okviru Primorskih dnevov '87, ki je bila v sredo zvečer, lahko več preberete na 2. strani Slovenskega vestnika.
Stovenska skupnost iz itaiije na obisku
V soboto in nedeljo se je na obisku pri Klubu slovenskih občinskih odbornikov mudila delegacija Slovenske skupnosti iz Italije. Ker je Klub občinskih odbornikov preteklo leto obiskal Slovensko skupnost v Italiji, se je le-ta odločila, da v okviru .primorskih dnevov na Koroškem" vrne obisk. Delegacijo SK je v soboto zvečer sprejel predsednik kluba Fritz Kum-mer s svojimi sodelavci, prisotni pa so bili tudi predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (tajnik dr. Marjan Sturm) in Narodnega sveta koroških Slovencev. V nedeljo je delegacijo sprejelo občinsko predstojništvo občine Globasnica, kjer so imeli izmenjavo mnenj in izkušenj, nato so si ogledali Peršmanov muzej, zvečer pa je bila zaključna prireditev v Selah.
Umirajoči gozdovi: Skupno ukrepanje!
Dežele članice Delovne skupnosti Alpe-Jadran in Delovne skupnosti alpskih dežel so na tretjem srečanju na Bledu v četrtek in petek sklenile bolj efektivno, skupno ukrepanje proti umirajočim gozdovom v tem delu Evrope.
Predsednik IS Slovenije, Dušan Šinigoj, je v zvezi z umirajočimi gozdovi v srednji Evropi dejal, da ta problematika ni več problem ene same države. „To je življenjski problem, ki seže daleč preko meja", je poudaril Šinigoj in podprl novo metodologijo spremljanja in merjenja umirajočih gozdov.
Na skupnem srečanju predsednikov dežel članic teh dveh delovnih skupnosti -Koroško je zastopal namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer - je bila sprejeta resolucija tudi o drugih problemih. Tako so se predstavniki dežel dogovorili za izboljšanje infrastrukture pomembnih prometnih osi sever-jug in zahod - vzhod za mednarodni cestni in želežni-ški transport in pri tem posebno poudarili zahtevo po hitrem izboljšanju pogojev za želežniški transport.
zastopanih dežel domenili za srečanje na Bavarskem, da bi le tam preučili ta problem. Resolucijo okrogle mize v Mariboru, v kateri so se Koroška iniciativa proti jedrski elektrarni Krško, Mirovni komite Beljak, Zveza društev za varstvo okolja Slovenije in Iniciativa štajerskih nasprotnikov jedrske energije izrekli za odpravo uporabe jedrske energije v deželah Alpe-Jadran, tako v vojaške kakor tudi civilne namene, so predsedniki „vze!i na znanje".
Predsednik Šinigoj je še informiral novinarje o želji Lombardije (Italija), ki hoče postati polnopravna članica delovne skupnosti Alpe-Jadran. Odločitv v tej zadevi bo sprejeta na naslednjem zasedanju te skupnosti.
Praznik
dvojezičnosti
A
fuudu//)'vonje s 7. strun/J
Otroški dvojezični praznik je bil prvotno sicer načrtovan na trgu pred celovško stolnico, vendar je dež preprečil najlepše načrte. Kljub temu je okoli 60 otrok s svojimi starši sodelovalo pri posrečenem sporedu v prostorih Kulturne taberne Pri Joklnu, kjer je bil prvotno načrtovan le nastop čarodeja.
Otroci so se ustavljali pri osmih postajah, prejeli lepak z geslom „Velik plus za vse -Dvojezična ljudska šola v Celovcu", na hrbtno stran letaka so risali in ga nato privezali na balon. Risali so, metali žogice, s kladivom lovili šilinge in groše, izdelovali čelne trakove in s kuhalnico prenašali krompirje po strmih stopnjicah. Z vnemo so sodelovali in si zbirali točke na kartici, ki jo je krasila mala otroška raketa in stavka:	„Mit	2 Sprachen
schneller unterwegs - 2 jezika govorimo, druge prehitimo".
Navdušeno so odrasli in otroci sledili tudi spretnim rokam čarodeja Marja Pogačnika. Višek popoldneva pa je bilo prav gotovo spuščanje balonov, ki so iz središča Celovca na vse strani raznesli sporočilo, da je dvojezična ljudska šola v Celovcu „Velik plus za vse!"
Provokacija: Mačk
Pod geslom „V senci miru" je Lorenz Mačk v Kleine Zei-tung začetka maja 1987 sprožil „pobudo", naj bi državni predsednik posmrtno odlikoval 128 koroških odvedencev z „odlikovanjem za zasluge za osvoboditev Avstrije". Tedaj smo obširno poročali in razkrili dejanska ozadja oziroma „zasluge" predlaganih. Ob primeru predlaganih iz občine Pliberk smo tudi nazorno dokazali, da hoče Mačk odlikovati prav tiste, ki so po večini že pred anšlusom oziroma ob anšlusu postali člani NSDAP ter si kot taki pridobili „zasluge" pri izseljevanju koroških Slovencev in v funkcijah za časa Hitlerjevega fašizma.
gačen. Jasno je, da je ta delovna skupnost že vložila svojo zahtevo za postavitev spomenika tem NSDAP-jev-cem v celovškem mestnem svetu, ter da je ta o tem že tudi razpravljal - le da tudi tu o rezultatu pogajanj še molčijo. Če pa vemo, s kako vnemo celovški mestni očetje leto za letom „romajo" k drugim podobnim spomenikom, si lahko predstavljamo, da se kar tako ne bodo izrekli proti postavitvi tega spomenika nacistom.
Toda pobuda je bila očitno le prvi balonček. Kakor zdaj poročata „Kleine Zeitung" in „Neue Volkszeitung", je Mačk ustanovil neko delovno skupnost za postavitev spomenika vsem, ki so bili leta 1945 odvedeni". Jasno je, da gre Mačku za prav tistih 128 ljudi, manjka le informacija, kdo v tej delovni skupnosti še sodeluje. Te podatke pa skrbno varujejo, očitno so v tem sestavu tudi vidnejše osebnosti (iz politike in medijev)?
Pa bodi sestav tak ali dru-
Naravnost nesramno pa je dejstvo, da Mačk in njegovi somišljeniki zahtevajo postavitev spomenika prav na zelenici pred celovško stolnico, tam kjer je bila prej jezuitska kasarna. Mačk pravi, da se je prav v tej kasarni „začelo nasilje proti pozneje odvedenim", zavestno pa izpušča dejstvo", da so prav v tej kasarni pripravljali Hitlerjeve tolpe za pohode proti Slovencem in nemškogovorečim borcem za svobodo ter da so po koncu vojne v isto kasarno za nekaj dni tudi novi oblastniki „st!ači!i" tiste slovenske izseljene družine, ki so jim hoteli sprva celo preprečiti vrnitev na svoje domove, s katerih so jih izselili v Nemčijo med drugimi tudi prav s
V slovenskem gospodarstvu so še možnosti za razcvet
Predsedniki vlad so se v resoluciji ponovno izrekli za izboljšave medregionalnega letalskega prometa, za skupne ukrepe za varstvo tal in voda, za intenzivnejše sodelovanje RTV-centrov, za skupne ukrepe pri varčevanju z energijo itd.
Glede uporabe jedrske energije v civilne namene v deželah Alpe-Jadran so si predstavniki na srečanju
Slovenski gospodarstveniki na Koroškem in v Italiji bodo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti še neizčrpanim gospodarskim virom, ki so jih doslej zanemarjali v prepričanju, da ne prinašajo dohodka. Morali bodo razmišljati o novih pobudah, ki so dolgoročno perspektivne, opustiti pa dejavnosti, ki ustvarjajo prevelike izgube. V tem so bili istega mnenja dis-kutanti okrogle mize v okviru Primorskih dni na Koroškem. Na temo ..Gospodarsko stanje v zamejstvu" so spregovorili Hadrian Koršič iz Števerja-na, Mauricio Namor in Fe-rucco Klavora iz Čedada in
prof. Aleš Lokar iz Trsta. O slovenskem gospodarstvu na Koroškem pa Liza Hobel (Intrade), mag. Filip Wa-rasch (Korotan) in dipl. trg. Joža Habernik (ZSZ v Celovcu). So bili ti res reprezentativni za celotno slovensko gospodarstvo na Koroškem? Diskusijo je vodil dr. Matevž Grilc. Kljub zastavljeni temi je bilo dosti govora o slovenskih podjetjih na Koroškem. Medtem, ko so govorniki v svojih referatih več ali manj označili gospodarski položaj v obeh regijah pozitivno, je bilo v diskusiji predvsem iz vrst publike slišati dosti kritičnih pripomb in tudi novih po-
bud za vnaprej. Izraženo je bilo n. pr., da bi bila v Celovcu potrebna trgovina, ki bi nudila ..biološke" kmečke produkte, v sodelovanju s Slovenci v Italiji bi morali bolj razvijati izletniški turizem ob koncu tedna.
Poleg drugih pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva je bilo iz vrst publike slišati predvsem kritiko na račun togosti pri bančnih ugodnostih kakor tudi pri obrestnih merah slovenskih bančnih ustanov na Koroškem in v Italiji, kar ima za posledico odhod strank k drugim bančnim ustanovam.
Miha Pastcrk
VeMkovec: škandala ni konec!
Kot smo poročali, je veli-kovški mestni svet potrdil stari sklep, da slovenska pesem ali beseda slej ko prej ne smeta v Neue Burg. Tokrat je hotel koroški deželni studio ORF v okviru ..srečanj z radiom" oddajati v živo tudi slovenska voščila, po škandaloznem sklepu mestnega sveta pa je celotno oddajo odpovedal.
Seveda so se politični duhovi oh odločitvi intendanta koroške radijske in televizijske hiše Felsbacha raznetili. Predvsem velikov-ški predstavniki političnih strank so ORF hudo napadali, toda Felsbach je ostal pri
svoji odločitvi. Prejšnji torek pa je bila v Velikovcu tudi občinska seja, na kateri je odbornik Zelenih Zirgoi vložil nujnostno zahtevo, naj občinski svet svoj sklep razveljavi. Toda občinski odborniki SP, VP iti FP tej zahtevi nujnosti niso priznali, tako da glasovanja o predlogu ni bilo. Zahtevo odbornika Zelenih so posredovali v obravnavo mestnemu svetu, ki jo mora po (časovno neomejeni) razpravi predložiti na glasovanje občinskem odboru.
V Velikovcu ostaja torej še vedno pri škandaloznem sklepu, da slovenska beseda ali pesem ne smeta imeti pro-
stora v glavnem mestu okraja, v katerem živi največ koroških Slovencev. Po volji odgovornih politikov v Velikovcu naj bi torej ostalo „plc-hiscitno mesto" neokrnjeno, naj bi bilo ..nemška hastija" v boju za ..svobodno Koroško" v smislu znane Haiderjeve napovedi, da bo Koroška le tedaj svobodna, ko bo samo še nemška.
Sramotni sklep velikov-škega občinskega in mestnega sveta pa bo obravnavalo tudi Ustavno sodišče, saj je državni poslanec ZAL Geyer najavil, da bo dal preveriti, ali je ta sklep v skladu z avstrijsko ustavo.
Vokalni ansambel Velikovec, ki je bil pripravljen sodelovati v slovenski voščilni odaji iz Neue Burg, je to svoje stališče podkrepil tudi o tem, da je kljub sklepu mestnega sveta slej ko prej pripravljen sodelovati na taki prireditvi. Kot znano, je voditeljica ansambla na 10.-oktobrski prireditvi OVP v Velikovcu javno izjavila, da sc ne strinja s škandaloznim sklepom mestnega sveta. Poudarila je, da bi skupni nastop nemških in slovenskih pevcev za Velikovec pomenil velik napredek in doprinos k mirnemu sožitju in prijateljstvu, med obema n a ro d n i m a s k u p n os t i m a.
12,6 milijard za dežeini proračun '88
Klub socialističnih deželnih poslancev je prejšnji teden v Beljaku obravnaval deželni proračun za leto 1988. Izdatki se bodo povečali za 1,45 odstotkov na skupno 12,6 milijard šilingov, tako da se lahko govori o varčevalnem proračunu. Za ceste bo znatno manj denarja, subvencijo za dnevnike (letos 3 milijone šilingov) so v celoti črtali. V deželnem zboru zastopane stranke bodo dobile isto podporo kot leta 1977: SPO 18 milijonov, OVP 10,7 in FPO 3 milijone šilingov.
Kranj: Sejem stanovanske
opreme <ma perspektivo!
Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju so pretekli petek odprli 20. jubilejni sejem stanovanske opreme, ki traja še do danes. Na sejmu razstavlja skupno 238 razstav-ljalcev, od tega 221 domačih in 17 tujih. Avstrijo zastopajo tri firme. Domači razstav-ljalci predstavljajo dekorati-vo, notranje pohištvo, stavbno pohištvo, gradbeni material, peči in kamine, ter solarno tehniko. Na sejmu je videti tudi mnogo specializiranih razstav, med drugim tradicionalno razstavo gob, likovno razstavo o stanovan-skih okoljih, razstavo stilnega pohištva iz 19. stoletja itd. Sejem ima brez dvoma veliko perspektivo zaradi specializacije.

terja spomenik NSDAP-jevcem
strani Mačka predlagani „he-roji".
V člankih v Kleine Zei-tung" in „Volkszeitung" napoveduje Mačk (oziroma pisca) zahtevo za pomoč pri financiranju tega spomenika od mesta Celovec, ter da želi postaviti spomenik leta 1989, tako da bi se med drugim ognil tudi „prireditev v spominskem letu 1988". Že sama oznaka „spominsko leto" nakazuje smer in politično vsebino zahteve same. Česa pa naj se - morda celo svečano — spomnimo naslednje leto? Pa ne menda anšlusa in zbrisanja Avstrije iz zemljevi-! da?
Priključitev k nemškemu ! rajhu ostaja za koroške Slovence in vse demokrate slej ko prej najtemnejši zgodovinski dogodek ter začetek tistega nasilja in gorja, zaradi česar je padlo mnogo milijonov ljudi, ki so hrepeneli po svobodi in neodvisnosti. Prav zaradi tega pa je tudi zahteva po postavitvi spomenika soo-i blikovalcem Hitlerjevega fašizma slej ko prej provokacija; da, celo politični akt, katerega bi morala avstrijska oblast v bistvu prepovedati, če bi resno jemala antifašistično izročilo avstrijske s državne pogodbe.
Andrej Mohar
=^==
O [E: Vsestranske aktivnosti
Iz poročila o dejavnostih Avstrijske informacijske službe za razvojno politiko (OIE) v prvi polovici tega leta so razvidna interesna področja, katerim se je posvečala organizacija.	Razstava
„Otroci v Afriki" je bila težišče dela v tem času. Nad 2000 ljudi je obiskalo razstavo slik, in drugih vsakodnevnih potrebščin iz afriškega vsakdana.
Iz obširnega poročila o dejavnostih OIE so razvidne vsestranske aktivnosti te organizacije: strokovni šemi-
Kajžnikov
Hanža
Zdcj je Slovenski vestnik enakopravn z druj ni' cajtngam'. Tud' h'n ea dohojo več subvencij z deželna piskra!
narji za učitelje, ki nova spoznanja lahko vpletejo v svoj pouk, mladinci in odrasli so vabljeni na seminarje ob koncu tedna, na večerna predavanja, na informacijske mize v najrazličnejših krajih Koroške.
Mnogim Korošcem je ostal najbolj v spominu večer „Ni-caraguami amor", ki ga je z diapozitivi in pripovedovanjem oblikoval Dietmar Schonherr. Svoje vtise iz Nikaragve je Schonherr posredoval tudi v dveh radijskih oddajah. Avstrijska
informacijska služba za razvojno politiko tesno sodeluje z raznimi iniciativnimi skupinami, n. pr. solidarnostnimi skupinami, ženskimi in nenazadnje tudi s posameznimi angažiranimi osebami. Istočasno je možno s strokovno kompetenco vnesti vprašanja tretjega sveta v obstoječe institucije in z njimi kooperi-rati.
Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije pri OIE, Rathausgasse 4, 9500 Beljak. Tel.: 0 4242/24 6 17.
Obisk iz Nove Gorice
Za poglabljanje stikov med občino Nova Gorica in Slovenci na Koroškem sta se izrekli delegacija iz Nove Gorice, ki je prejšnji teden obiskala Celovec, in predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Na sedežu ZSO je prišlo do intenzivne razprave o možnostih sodelovanja, govora pa je bilo tudi o rezultatih sodelovanja med poobratenima mestoma Nova Gorica in Celovec, ki naj bi bilo koristno tudi za Slovence v koroški prestolnici.
Gostje iz Slovenije so izjavili, da pozorno spremljajo položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, posebno pa še razvoj problematike dvojezičnega šolstva. Obe strani sta si bili enotni v prepričanju, da je treba kontakte med obema regijama in-
tenzivirati. Posebno za sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju je veliko možnostih. Obstajajo pa tudi druga področja, na katerih bi se razvilo za obe strani koristno sodelovanje.
V Novogorški delegaciji so sodelovali predsednik skupščine Danilo Bašin, podpredsednik skupščine Aleksander Lovec, predsednica izvršnega sveta Jolanda Slokar, tajnik občinskega komiteja ZKS Igor Lučovnik, predsednik OK ZSMS Valter Figar ter predsednik OK SZDL Branko Dolenc. S strani ZSO so goste sprejeli predsednik dipl. inž. Feliks Wiescr in tajnik dr. Marjan Sturm, dr. Janko Malic (Slovenska prosvetna zveza) in glavni urednik Slovenskega vestnika Ivan Lukan.

Rekordno števHo stavk
BEOGRAD. V Jugoslaviji so v prvih devetih mesecih tega leta zabeležili blizu 900 stavk, kar zaenkrat presega vse podatke preteklih let. Število stavkajočih delavcev se je povečalo v primerjavi z lanskim letom za 165 odstotkov. To je preko jugoslovanskega časopisja sporočil notranji minister Dobroslav Čulafič.
Reforme na Potjskem
VARŠAVA. Centralni komite Poljske združene delavske stranke se je izrekel za vseobsežno državno in gospodarsko reformo. Predvideni so protibirokratski ukrepi, redukcija števila ministrstev, znižanje subvencij, zvišanje cen, podpora malih privatnih podjetij . O obsegu in hitrosti uveljavitve sprememb naj odloča prebivalstvo s posebnim referendumom.
Nobelova mirovna nagrada za srednjeameriški mirovni načrt
STOCKHOLM/SAN JOSE. Predsednik srednjeameriške republike Costa Rica (špansko: bogata obala) Oscar Arias Sanchez je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Komisija v Stockholmu je utemeljila svojo odločitev z dejstvom, da je Arias kot iniciator tako imenovanega srednjeameriškega mirovnega načrta podal odločilne smernice za pomiritev in stabilizacijo centralnoame-riškega kriznega področja.
Predsedniki petih držav regije - Costa Rice, Guate-male, Hondurasa, El Salvadorja in Nikaragve - so na pobudo Ariasa 17. avgusta v
nika Duarteja je tudi v El Salvadorju v preteklih letih terjala na desettisoče žrtev. Gospodarski razvoj je v takih razmerah kajpada v celi regiji nazadoval, pojavile so se mnoge druge težave: begunci, politična in gospodarska odvisnost, brezposelnost, lakota, propadanje demokratične ureditve, itd. Ne glede na to, da mirovni načrt costariškega predsednika še zdaleč ne obeta rešitve vseh problemov, je vendarle prvi konkretni korak k pomiritvi, demokratizaciji in stabilizaciji prizadetih držav srednjeameriške regije. Prvič v zgodovini so se voditelji
glavnem mestu Guatemale podpisali mirovni sporazum. S tem so se obvezali, da v svojih državah do 7. novembra poskrbijo za ukinitev državljanskih vojn, za pogajanja z opozicijskimi silami, za prenehanje tuje vojaške pomoči, za demokratizacijo in za svobodne volitve. Od vojaških nemirov sta bili do zdaj najbolj prizadeti državi Nikaragva in El Salvador'. Prva že nekaj let ne najde oddiha v vojni proti antisandinistič-nim napadalcem - Contra-som, ki s finančno in vojaško pomočjo Združenih držav Amerike vodijo svoje vojaške akcije z ozemlja Guatemale in Hondurasa z namenom, strmoglaviti san-diničistno vlado v Managvi. Državljanska vojna levo usmerjenih osvobodilnih organizacij proti nedemokratičnemu režimu predsed-
držav, ki do zdaj nikakor niso imele ne skupnih teženj ne skupnega (političnega) imenovalca, zedinili o tem, da bodo v skupni akciji vzeli usodo krizne regije v svoje roke in brez zunanjega vpliva odločali o bodočnosti Srednje Amerike. Mirovni načrt za Srednjo Ameriko je tudi jasen znak močnemu severnemu sosedu - Združenim državam Amerike, da se prizadete države -kljub mnogim odprtim vprašanjem in medsebojnim problemom - ne mislijo še naprej podrejati diktatu ameriške administracije ali ameriških transnacionalnih koncernov. V tem smislu iniciativa predsednika Ariasa ni samo važna pobuda za mir, temveč tudi pomemben nadaljnji korak za politično in gospodarsko osamosvojitev prizadetih latinskoameriških držav.
Graško sodišče obsodiio Karntner Landsmannschaft
Deponija za smeti biizu Homberka
Ni še dolgo tega, ko je bila na deželnem	sodišču	v
Celovcu obravnava tožbe Alojza Hoznerja iz Mežice proti glasilu Karntner Lands-mannschaft oz. proti Ingo-marju Pustu. Kakor smo poročali, je Pust na podlagi ..anonimnega"	pisma	v
članku ponavljal trditve, da so menda partizani na Svinški planini leta 1945 posilili neko dekle, jo nato ubili ter sesekljali, kuhar (tožnik Hozner) pa naj bi iz nje skuhal golaž,
Oj, prostave
..Proslave, proslave" mrzi gospod Tomaž Ogris - predsednik SPZ. Ne, on se ne izreka proti proslavi pred nacističnim spomenikom v Šentjakobu. temveč proti proslavljanju spomina generala Majs-tra v Mariboru. Vprašuje se „kaj bi počel koroški Slovenec na Majstrovih proslavah"?
Takih vprašanj smo običajno vajeni od Stritzla, Fel-dnerja, včasih tudi od Inzka in Vospernika; od predsednika SPZ takega vprašanja nismo pričakovali.
General Majster - pa naj njegovo politično ozadje ocenjujemo kakorkoli že - je vsekakor simbol zedinjene Slovenije, ki je od Matije Majar-Zilj-skega naprej izpovedana želja in zahteva celotnega slovenskega naroda. General Majster je tudi vojaško zagotovil vsaj enega od slovenskih mejnikov, ki jih omenja Župančič: „0 kaj bi z vami, v mejniki štirje: Celovec, Maribor, Gorica, Trst?". Brez generala Majstra bi bil tudi Maribor le Marburg, kakor je danes naš Celovec Klagenfurt. In tega našega človeka se ne bi smeli slovesno spominjati?
Po Ogrisovi logiki očitno ne: saj imenuje plebiscit „lepo, demokratično, recimo ljudsko odločitev" (za teror heimat-dienstovskih tolp očitno ne ve, pravtako malo kot za mahinacije takratkih velesil, ki so izid plebiscita vnaprej odtočile). Še več, gospod Ogris „si ne more kaj, vesel je danes, da je bilo takrat tako in ne drugače"!
Vesel je torej, da prva in druga republika (da pustimo ob strani vojno izselitev, zapore in kacete) teptata naše narodne pravice; vesel vseh ponižanj, od nastopov na raznih kolodvorih pa do ločevanja slovenskih otrok; vesel številčnega nazadovanja slovenskega ljudstva na Koroškem od okoli 120.000 na 16.000 (po uradnih podatkih med 1910 in 1980)? In vesel je tudi vedno hitrejšega nazadovanja slovenskega jezika v koroški javnosti?
..Proslave, proslave" mrzi gospod Ogris, ki sam letno organizira proslave „Dober večer, sosed" za avstrijski nacionalni praznik, ob katerih so prav koroški Slovenci pravilo-
katerega so potem partizani pojedli.
Koroško deželno sodišče je ugodilo zahtevi tožnika, da mora Pust oz. glasilo Karntner Landsmannschaft po 37. paragrafu	medijskega
zakona objaviti obvestilo, da te trditve ne držijo ter da se distancira od takega podtikanja in blatenja partizanstva. Obtoženca (Pust in Karntner Landsmannschaft kot izdajatelj glasila) sta nato vložila priziv proti razsodbi dežel-
ma primorani reči „Guten Abend, Nachbar", kajti dvojezičnost je dobra samo, če vlada nemška enojezičnost - od Radiš do Djekš in Šmohorja.
Gospod Ogris je „(danes) vesel, da je bilo takrat tako in ne drugače". Tega mu ni zameriti: šiling je res več vreden kot dinar. Vprašanje je, kako se da valutizirati ponosna narodna zavest.
P. S. Na Majstrovem spomeniku na slovenskem Štajerskem piše: „0, jaz ne spim, le čakam čas in čakam vas, da gremo skupno čez Šentvid med brate našo slovensko Ziljo pit!" - Ob takih naših funkcionarjih bo mora! general Majster še dolgo čakati.
dr. Franci Zvvitter ml.
Gegen jeden Fanatismus
Haltet Euch tern von Fanatismus! Er zerstort men-schenahnliches Verhalten, erzeugt HaBgefuhle, laBt Ob-jektivitat und Frieden nicht zu.
Oas Attentat auf LH Wag-ner ist nicht mehr ruckgangig zu machen. Auch nicht gut-zuheiBen! Herr Rieser wird seine gerechte Strafe erhal-ten. Jedoch wir, die wir zu Landeshauptmann VVagner stehen, uber den Anschlag, der sein Leben hatte auslo-schen konnen, zutiefst er-schuttert sind, durfen uns dennoch nicht anmaBen, uns als Richter uber Rieser auf-zuspielen.
Unser Landesvater hat -Gott sei Dank - uberlebt.
Aber, da6 die gesamte Fa-milie Rieser terrorisiert, mit gefahrlichen Drohungen uberschuttet wird, des Le-bens in Ferlach nicht mehr si-cher ist, entspricht in keiner VVeise irgendeiner Gerech-tigkeit. Jene Existenz, die in hoffnungsvoller Zeit ge-schaffen worden ist, soli nun verloren sein? Diese fatalen Folgen liegen nicht im Sinne von LH VVagner,
Davon bin ich uberzeugt!
Auch vermute ich, daB Landeshauptmann VVagner eine Bitte um Verzeihung nicht kalten Herzens zuruck-vveisen vvurde.
Maria Guttmann, Klagenfurt
nega sodišča, toda Vrhovno deželno sodišče v Gradcu, ki je pristojno obravnavati prizive proti razsodbam deželnega sodišča v Celovcu, prizivu Karntner Landsmann-schafta ni ugodilo. Obratno: potrdilo je razsodbo koroškega sodišča. Tako bo torej glasilo Karntner Landsmannschaft v svoji naslednji številki moralo objaviti popravek in se distancirati od vsebine Pustovega članka oz. ..anonimnega" pisma.
Kostanje:
Slovenščina
izrinjena!
Slovenske družine v dvojezični fari Kostanje nad Vrbo so razočarane, ogorčene! Vzrok je obnašanje župnika Marka Jerneja, ki je očitno že popolnoma klonil nemškona-cionalnim pritiskom na tem obrobnem območju dvojezičnega ozemlja na Koroškem.
Zadnji dokaz za to je bila birma na Kostanjah. Prvič po dolgih letih se je namreč v tej dvojezični fari pojavil transparent pred cerkvijo z dobrodošlico samo še v nemškem jeziku; - za slovenščino na tem transparentu ni bilo več prostora!
Za izrivanje slovenskega jezika je brez dvoma odgovoren župnik Jernej, katerega dolžnost bi bila, da zagotovi dvojezičnost v uradno priznani dvojezični fari. Župnik Jernej, ki izhaja iz zavedne slovenske družine, se je očitno že oddaljil od svojega porekla in tudi od materinščine, drugače si ni mogoče predstavljati, da je dopustil izobesiti transparent samo v nemščini.
Številni slovenski farani pa nad Jernejem niso razočarani samo zaradi tega dogodka. Že v preteklosti se je izkazalo, da noče imeti veliko opravka s slovenskimi družinami in tudi ne z domačim slovenskim društvom „Dra-bosnjak". Tako na primer še nikoli ni obiskal novi „Drabo-snjakov dom", muzej, pa tudi s slovenskimi družinami v fari ne kontaktira več.
Slučaj enojezičnega transparenta ob priliki birme na Kostanjah pa je brez dvoma tudi vreden obravnave v pristojnih organih krške škofije!
SJza„OB!R'
Pod geslom „Z ramo ob rami proti mladinski brezposelnosti" prireja Socialistična mladina vrsto predavanj in razvija druge dejavnosti v letošnji jeseni. Podpira pa tudi razne kulturne iniciative, ki izjavnih sredstev ne dobijo podpore. Predsednik koroške SJ Peter Kaiser je tudi najavil, da se ho SJ zavzemala za uresničitev načrtov tovarne ..Obir" na Rebrci.
Predvidoma konec novembra t l. naj bi začela obratovati deponija za odpadke blizu Homberka pri Tinjah. Nosilec projekta je Zveza za odstranjevanje odpadkov Velikovec - Šentvid. Deponija je zgrajena po najnovejših tehničnih spoznanjih in naj bi preprečila onesnaževanje okolja, če izvzamemo smrad, ki nastaja na taki deponiji. Vanjo bodo odlagali odpadke okrajev Velikovec in Šentvid, v katerih živi
103.000	prebivalcev. Letno se bo nabralo okoli 35.000 ton smeti.
Prvi del. ki ga bodo v kratkem predali namenu, je velik
Razprava o vstopu Avstrije v Evropsko skupnost (ES) je danes bolj aktualna kot kdaj prej. Vendar ni ne na gospodarskem, ne na političnem in tudi ne na pravnem področju niti enega izvedeniškega poročila ali študije o tem, kakšne prednosti oziroma škodo bi pomenil ta korak.
To pa je posledica štirinajstletnega molka. Od leta 1972 dalje je namreč Avstrija z EGS v odnosih prostocarin-ske cone in od takrat naprej ni bilo več govora o vstopu v ES. Pred ponovno oživitvijo tega problema se je izkazalo, da Avstrija v tem času ni prišla niti korak naprej, kar utemeljujejo s tem, da pristop ni v skladu z avstrijsko ncvtral-
3,5 ha in zajame 750.000 nC; celoten obseg deponije pa bo 20 ha s prostornino 3,500.000 m\ Bazo deponije sestavlja HDPE-folija, nadalje kompliciran sistem, ki naj bi že vnaprej izključil vsakršno možnost	onesnaženja
talne vode. Vodo, nabrano pod deponijo, bodo zbirali in jo čistili. Nadalje bo na razpolago tudi vmesno skladišče za posebne odpadke. Deponijo bodo razplinjali, plin pa gospodarsko koristili. S tremi sondami bodo polletno kontrolirali talno vodo, stalno pa bodo preverjali površinsko vodo. Prvi del deponije bo zadoščal potrebam za pribl. 15 let.
nostjo.
Dddr. Waldenrar Hum-mer, profesor za narodno pravo na univerzi v Innsbrucku jc o vstopu Avstrije v ES predaval na eelovški univerzi in je prišel do zgoraj omenjenih zaključkov. Huni-trter je mnenja, da hi bil vstop po mednarodnem pravu možen, saj ima EGS štiri vrste članstva, med drugim tudi članstvo s pridržkom nevtralnosti. Edino odprto vprašanje pri tem je, če jc poziv na klavzulo o nevtralnosti zloraba. Kdor se upravičeno sklicuje na to klavzulo, je ne zlorablja, protekcionizem pa ni v skladu s pravnimi določili o nevtralnosti, je menil prof. dddr. Hummcr.
TR!BUNA BRALCEV
Pred obnovo stare ljudske šo!e
Edina točka občinske seje v Kotmari vasi je bila oddaja del za sanacijo stare ljudske šole, ki bo stala približno 1,5 milijona. Zidarska delaje dobilo celovško podjetje Josef Malte, tesarska bilčovško podjetje Franc Gasser, kleparska in krovska Fleischmann & Petschnig iz Celovca, mizarska dela (okna) fa. Urabl iz Celovca, pleskarska pa fa. Hubert Arich iz Šentjakoba v Rožu; keramične plošče bo položila celovška firma Krainer, izvedbo sanitarnih inštalacij pa jc dobila fa. Pintcr iz Celovca.
Občinski odbornik EL Štanko AdlaBnig jc med razpravo predlagal, naj dobi zidarska dela domače podjetje Pack, ki je bilo v ponudbi sicer šele tretje; podjetje Pack namreč zaposluje domačine in tudi plačuje občinske davke v Kotmari vasi. Toda odbornik EL ni dobil potrebnih glasov.
Po koncu dnevnega reda jc župan poročal o nujnih popravilih v novem strojnem centru, o napredovanju del pri regulaciji kotmirškega potoka in o škodi, ki so jo povzročila dela pri plinovodu na poljih in v gozdovih. Tudi z asfaltiranjem na Hovju iti v Kotmari vasi bodo skušali čim prej končati.
Avstrija: Vstop v ES pravno možen!
Celovški študenti zasedii rektorat
MIHA PASTERK
Avstrijska visokošolska zveza v Celovcu je prva v Avstriji, ki je s protestno akcijo odgovorila na varčevalne ukrepe koalicijske vlade. V četrtek so študentke in študenti celovške univerze zasedli rektorat, na posebni tiskovni konferenci pa so obrazložili namen te akcije: varčevalni ukrepi (navedeni tudi v prejšnji številki SV, str. 2/3 - up. ured.) še prav posebej prizadenejo vse študirajoče na avstrijskih univerzah.
Z zasedbo rektorata hoče visokošolska zveza opozoriti javnost, da ni pripravljena brezpogojno sprejeti varčevalne ukrepe koalicijske vlade, ki v prvi vrsti prizadenejo predvsem socialno šibke. Zato so zastopniki visokošolske zveze ob tej priložnosti izrazili solidarnost z vsemi prizadetimi, predvsem še z upokojenci, ki bi jih ta reforma močno prizadela. Tudi rektor celovške univerze, dr. Giinther Hodi, je na tiskovni konferenci izrazil solidarnost s študenti in vsemi prizadetimi. Rektor in zastopniki visokošolske zveze so jasno poudarili, da je potrebna solidarnost vseh in skupen protest. 21. in 22. oktobra bodo sledile podobne akcije po vsej Av-
striji, 24. oktobra pa bo na Dunaju velika demonstracija vseh prizadetih slojev.
Na vprašanje „Slovenskega vestnika", kakšne alternativne predloge za varčevalne ukrepe predlaga visokošolska zveza, je zastopnik Heimo Schwarz med drugim navedel:
#	čemu politikom in uradnikom službeno vozilo? Kdor misli, da potrebuje službeno vozilo, naj si ga sam financira!
#	zakaj ne začnejo z zniževanjem penzij pri poslovnežih in politikih?
#	zakaj država ne uvede davek na kapital, ki ga mnogi kopičijo?
#	čemu takšne vsote za prestreznike „Draken" in rakete?
#	v podjetjih, kjer stroj nadomesti človekovo delovno silo, naj bi uvedli davek na stroje (Maschinensteuer).
Zastopnik ALU, Helmut Guggenberger, je izrazil pomisleke glede izdatkov za oboroževanje. Nenazadnje je Helmut Guggenberger opozoril na nesolidarnost, ki se vse bolj pojavlja med posameznimi sloji, kar pa je posledica strahu in panike pred varčevalnimi ukrepi.
Zato so vsi pozvali na demonstracijo proti brezposelnosti in socialni demonta-ži, ki bo 24. oktobra 1987 na Dunaju.
Vsi na demonstracijo proti brezposeinostd
24. oktobra bo na Dunaju velika demonstracija proti brezposelnosti in socialni demontaži, za bolj odprt pristop na področju izobraževanja, za ofenzivnejšo zaposlitveno politiko in ohranitev podržavljenih	podjetij.
Demonstracijo organizira nad 80 skupin, društev, iniciativ in organizacij. Skupno pozivajo k odporu proti gospodarski, socialni in izobraževalni politiki koalicijske vlade, ki se zgleduje po Thatcherjevi, Reaganu in Kohlu. Ta politika se vse bolj oddaljuje od polne zaposlenosti, cinično govorjenje o ..zdravi nezaposlenosti" prizadane predvem ženske, inozemce,
mladino in druge socialno šibkejše skupine. Sanacija državnega proračuna gre na račun brezposelnih, žensk, vseh, ki se še izobražujejo, bolnih in upokojencev, medtem ko so veliki dobički bogatih (več sto milijard šilingov) komajda še obdavčeni. Vsi prizadeti zahtevajo socialno reformo namesto socialne demontaže, sanacijo državnega proračuna in davčno reformo na račun dobičkov bogatih in oboroževalne industrije.
fz Celovca bo peljal avtobus ob 7.30 izpred železniške postaje. Cena vozovnice je 80 šil. (tja in nazaj), dobite pa jih v Naši knjigi v Celovcu.
Gememsame Aktionen der ARGE Aipen-Adria und der ARGE A!p gegen das Wa!dsterben
Zentrales Thema des Don- schancen nur in einem ge-nerstag und Freitag vergan- meinsamen Vorgehen be-geneWocheimslowenischen stiinden.
Kurort Bled abgehaltenen Karnten war durch LHStv. dritten gemeinsamen Tref- Erwin Fruhbauer vertreten, fens der Regierungschefs der konkrete MaBnahmen bzw. deren Vertreter der bei- zur Bewa!tigung des Transit-den Arbeitsgemeinschaften verkehrs - die Schiene miise „Alpen-Adria" und „Alp" hierPrioritaterlangen!-for-war das Waldsterben. In den derte.
Beratungen einigten sich die Ministerprasident Šinigoj Vertreter aus sechs Staaten teilte in der abschlieBenden und 23 Landern und Regio- Pressekonferenz mit, daB der nen unter dem Vorsitz des Bericht iiber die Minderhei-slowenischen Ministerprasi- ten im Raum Alpen-Adria denten Dušan Šinigoj auf vor der Fertigstellung sei und konkrete Aktionen. So wur- dann in den Gremien der Ar-de unter anderem beschlos- beitsgemeinschaft	beraten
sen, daB echte Sanierung- werdenwiirde.
Voikermarkt: Skanda! nimmt kem Ende!
Nach dem BeschluB des Volkermarkter Stadtrates, daB auch im Rahmen des „Treffpunkts Radio Karnten" kein slowenisches Wort und Lied in der Neuen Burg erklingen darf (der ORF-Karnten hat daraufhin be-kanntlich aus Solidaritat mit der slowenischen Abteilung die gesamte Reihe abgesagt), war mit diesem Verbotsbe-schluB nun der Volkermarkter Gemeinderat konfron-tiert. Der griine Gemeinderat Zirgoi brachte bei der letzten Sitzung einen Dringlichkeits-antrag auf Annullirung dieser skandalosen Beschlusses ein, dem jedoch von den iibrigen Gemeinderatsfraktionen die Dringlichkeit nicht zugespro-chen wurde. Der Antrag wur-de nun dem Stadtrat zur Be-ratung zugewiesen, womit der Škandal von Volker-markt also weiterhin aufrecht bleibt.
Zweisprachige Voiksschuie - Pius fOrdie Kiagenfurter Bevoikerung
Denkma! fur Nazi-„He!den"?
Lorenz Mačk, im Mai mit einem Gesuch an Bundespra-sident Waldheim hervorge-treten, 128 „Verschleppte" posthum mit dem Orden „fiir Verdienste um die Befreiung Osterreichs" auszuzeichnen, ging nun - unter Mithilfe der Kleinen Zeitung und der Volkszeitung einen Schritt weiter: er verlangt die Errich-tung eines Denkmals fiir dies-selben Leute vor dem Kla-genfurter Dom. Wie „Slo-venski vestnik" bereits im Mai nachgewiesen hat, waren diese von Mačk vorgeschla-genen Personen zum GroB-teil bereits vor dem AnschluB oder im Jahr 1938 der NSDAP beigetreten und wa-ren Volzugsgehilfen des NS-Regimes etwa bei den Slo-wenenaussiedlungen.
Mačk verlangt jetzt auch von der Stadt Klagenfurt und der Landesregierung eine fi-nanzielle Beteiligung. Doch welchen Grund hatte die of-fentliche Hand, Denkmaler fiir Nazis zu finanzieren? Vielmehr niiiBten die zustiin-digen Stellen priifen, ob die Forderung nach einem Denk-mal fur NSDAP-ler iiber-haupt mit dem antifaschisti-schen Auftrag des oster-reichischen Staatsvertrages vereinbart ist!
Erpressung...
Scheuchers Ankiindigung, gegebenenfalls eine Volksbe-fragung zum Zwecke der Durchsetzung des Karntner Padagogenmodells zu bean-tragen, wertete der Sekretar des Zentralvcrbandes slowc-niseher Organisationen als Erpressungsversuch. Oflen-sichtlich will Scheucher von BM Haw!icek die Durchsetzung der Karntner Erkennt-nisse der Bundesexperten-konnnission. Auch wiirde eine Volksbefragung so miB-brauchlich angcwendet wcr-dcn.
Eine dffentliche zweispra-chige Volksschule in Klagen-furt/Celovec ware sicherlich ein Plus fur alle. Diese Uber-zeugung dokumentierten alle, die am Sonntag am zwei-sprachigen Kinderfest in Klagenfurt teilnahmen. Es ware namlich ein groBer Schritt zu-rtick, wenn sich die Kinder ab dem sechsten Lebensjahr in der Landeshauptstadt nur mehr der deutschen Sprache bedienen diirften.
Das Kinderfest der Zwei-sprachigkeit hatte urspriing-lich auf dem Domplatz statt-finden sollen, doch der Re-gen zerstorte die schonsten Plane. Trotzdem nahmen iiber 60 Kinder mit ihren El-tern am Programm teil, wel-ches in die Raumlichkeiten des Kulturbeisels „Pri Jokl-nu/Bierjokl" verlegt wurde.
Die Kinder durchliefen acht Stationen, erhielten unter anderem den Aufkleber „Zweisprachige Volksschule in Klagenfurt - ein Plus fur alle", bemalten die Riickseite des Flugblattes und banden die bunten Kunstwerke dann an Luftballonen fest, die sie fliegen besen. Siezeichneten, fertigten Stirnbiinder an und trugen auf Kochloffeln groBe
Kartoffeln liber die steilen Stiegen in den ersten Stock. Fiir jede absolvierte Station erhielten sie einen Stempel auf die Sammelkarte, hatten sie doch bewiesen, daB man „mit 2 Sprachen schneller un-terwegs" ist. Zum AbschluB aber zauberte Marjo Pogačnik (Bild unten) fiir die Kinder, die noch lange nach Ende des Festes die Botschaft verkiindeten: „Zweisprachi-ge Volksschule in Klagenfurt - ein Plus fiir alle!"
Jugos!awien veriangt von !WF weitere Umschuidungen
Das mit iiber 19 Milliarden landskredite aufwenden miis-
Dollar (ca. 250 Milliarden Schiling) im Westen verschul-dete Jugoslawicn will bei den Ende Oktober bevorstehen-den Verhandlungen mit dem Internationalen Wahrungs-fonds (1WF) giinstigere Be-dingungen fiir seinen Schul-dendienst fordern. Er solite in Zukunft nicht mehr als 25 Prozent der Deviseneinnahmen ausmachen, berichtete die amtliche jugoslawische Nachrichtenagentur Tanjug. Zuletzt hatte das Land 46,5 Prozent seiner Einnahmen in harten Wiihrungen fiir die Begleichung seiner Aus-
sen.
AuBerdem wolle die Re-gierung von den westlichen Banken und Regierungen eine Umschuldung schon frii-her umgeschuldeter Betriige verlangen, sowie langere Riickzahlungsfristen und niedrigere Zinssiitze. Beob-achter in Bclgrad rechnen da-mit, daB es bei den Verhandlungen mit dem 1WF zu einer Kraftprobe kommt. Ohne Hilfe des 1WF und der west!i-chen Regierungen ist jcdoch die immer tiefere Wirt-schaftskrise nicht zu iiberwin-den.
				
9.05 Srečni Luka; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Naša mala farma; 11.20 Risnaka; 11.30 Stezosledci sveta živali; 12.15 Inozemski report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Mestni godci - lutkovna igra; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.30 Končna postaja Zlata reka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Ml; 18.30 Knight Rider; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Boeing Boeing - film; 21.55 Zrcalne podobe: 22.10 Obrazi Evrope; 22.22 Šport - nogomet; 23.10 70 let oktobrske revolucije.	16.00	Wur!itzer; 17.00 Meni se ne more nič zgoditi; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Franz Xaver Brun-nmayr - zabavna oddaja; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Junaki - komedija; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Tovariši groze; 23.55 Petrocelli - kriminalka; 0.45 Aktualno.	10.00	Mostovi: 10.30 D. Trifunovič-N. Lorencin: Drobno gospodarstvo; 15.30-23.30 Teletekst; 15.45 Videostrani; 16.00 Mozaik, Tuji jeziki; 16.30 Angleščina XX; 17.00 Francoščina lil: 17.30 Kljuk-čeve dogodivščine; 17.45 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja; 18.15 Računalništvo III - izobraževalna oddaja; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00	Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme: 19.30 Dnevnik; 20.05 Dokumentarec meseca: Prepovedane igre; 20.50 Noč Legvana.	17.10 Dnevnik; 17.3i ževalna oddaja; 18.1 črke-kviz;19.00k Dnevnik; 20.00 špe PPZ, pokal UEFA-1	
9.05 Franz Xaver Brunnmayr - zabavna oddaja; 9.30	Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Diamantni biljard -film; 12.00 Nočni potovalci-ognjeni močerad; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Mi; 13.30	Aktualno; 16.30 Am, dam des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Janoscheva ura sanj - risanka; 17.35 Black Beauty; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Zgodbe o železnici; 21.45 Lotostudio; 21.55 1-2-X (nogomet in toto)-svetovno prvenstvo vtelovadbi.	16.00	VVurlitzer; 17.15 Sijaj Mogulov; 18.00 Kulinarično iz Avstrije; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dynasty; 21.55 Stranski pogledi; 22.00	Čas v sliki; 22.22 Žena z brazgotino - film; 0.05 Equa!izer - kriminalka; 0.50 Aktualno.	10.00	Šolska TV: umetnostna zgodovina, glasbena vzgoja, kulturna dediščina; 11.00 Podeželana, ameriški film; 16.25-0.15 Teletekst; 16.40 Videostrani; 16.55 Mozaik - šolska TV; 17.55 Povodni mož; - oddaja za otroke; 18.15 Mozaik iz TV klobuka; 18.30 Bilo je... Nobel-Andrič; 18.45 Risanka; 19.00	Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.05 Vege-tina kuhinja in propagandna oddaja; 21.15 F. Leh-ner: Z mojimi vročimi solzami.	17.10 Dnevnik; 17.3 18.00 Kulturna ded! 18.40 Številke in črM Risanka; 19.30 Dnd 20.45 Poročila; 20.5! igrišč; 21.20 Dokud" misli.	
9.05	Oddaja o avstrijski kuhinji; 9.30 Ruščina; 10.00 Šoiska TV - manjšine v Avstriji; 10.15 Avstrijska državna pogodba; 10.30 Boeing Boeing; 12.10 Notranjepolitični report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05	Pustolovščine družine Metzger; 17.30 Skrivnostni dnevnik Adriana Mole; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Primer za dva - kriminalka; 21.20 Oddaja o filmih; 22.05 Šport.	16.00 VVurlitzer; 16.45 Cena sile; 17.35 Pin-tubi - nadaljevanka; 18.00 Dva x sedem - tedenski pregled TV sporeda; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktuatno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Vsakodnevne zgodbe: Mladina pod kljukastim križem; 21.20 Znanje specialno; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Kdor hoče v petek, naj gre-film; 0.10 Nick Carter vse premlati-fim z E. Constantinom; 1.30 Aktualno.	10.00 Tednik; 11.00 Dokumentarec meseca: prepovedana igre; 11.40 Kronika Borštnikovega srečanja; 12.10 F. Lehner: Z mojimi vročimi solzami; 15.25-0.05 Teletekst; 15.40 Videostrani; 15.55 Tednik; 16.15 Dokuemntarec mesece: Prepovedane igre; 17.50 Dr. WHO: Maščevanje pločevin-cev; 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v papirni industriji; 18.45 Risanka; 19.00 Obzornik; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. Jakes: Sever in jug; 21.00 Zakon ljubezni; 21.40 Rezerviran čas; 22.10 Dnevnik.	17.10 Dnevnik; 17.! oddaja; 18.00Znand ka; 18.40 Številke if Mihe Dolžana; 19.30 bena oddaja; 20.45! terburyske zgodbe' en film.	
9.05	Angleščina: 9.35 Francoščina; 10.05 Ruščina; 10.35 Izginula žena - film; 12.00 Nočni studio: 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 13.35 Kam z indijskimi sloni; 14.20 Tedaj; 14.25 Spalnicaje poleg-filmska komedija: 15.55 Ljudstvo hoče kralja; 16.00 Pinoc-cio; 16.25 Okoli sveta; 16.55 Poročila za otroke; 17.05	Šport-ABC; 17.30 Pipi Langstrumpf; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Varite-varite-zabavna oddaja; 21.50 Modna revija; Yes minister.	13.30	Šah - svetovno prvenstvo 1987; 14.00 Šport; 16.00 Dokumentacija; 17.00 Draga družina (200. epizoda); 18.00 Trailer - nasveti za ljubitelje filmov; 18.30	Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktuatno; 19.30 čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Poslednji Tycoon - film; 22.17 Vprašanje kristjana; 22.22 Agenti prosijo - film; 0.00 Ježa s hudičem - film; 1.25 Aktualno.	13.40-0.55 Teletekst; 8.00 Videostrani; 8.10 Kljuk-čeve dogodivščine; 8.25 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja; 8.55 Povodni mož; 9.15 Šola za klovne; 9.45 Exlibris; 10.45 „20 let Emone", folklorna oddaja; 11.15 Mesta: Skopje; 11.45 Nemške železnice; 13.55 Videostrani; 14.10 Ciklus Laurenca Oliviera: Mala romanca; 15.55 Kratki film s festivala ekološkega in etnološkega filma - Kranj '87; 16.25 Kulturna dediščina- Šipan; 18.45 Risanka; 19.00 Knjiga; 19.30 Dnevnik; 20.15 Košnikova gostilna.	14.35 Jugoslavija, d film;16.35Vregistn Otroška predstava i Dallas-ameriška 20.15Svetnazaslot Poročila; 21.50 Fe 22.40 Šahovski kod*	
9.05 Dobički iz soda smodnika; 9.50 Sijaj Monguli-ne; 10.35Tedenski obzornik; 11.00 Ura tiska; 12.00 Orientacija; 12.30 Hello Austria, helloVienna; 13.00 Mi; 14.25 VValtonovi-veliki dan za Elizabeto; 16.00 Zrcalne podobe; 16.15 Nedeljska poročila za otroke; 16.25 Fragglesovi; 16.50 Ena, dva ali tri; 17.35 Helmi; 17.40 X-Large - mladinski magazin; 19.30 Čas v sliki: 19.48 Šport; 20.15 „G!edališki-komadi" - komedija; 22.40 Poročila iz parlamenta; 23.40 Spektrum; 0.25 Aktualno.	9.05 Cartoon comics; 9.10 Alpbachska življenjska ura; 10.10 Način ljubezni in smrti CornetaČhri-stopha Rilkeja; 10.40 Od Maoja do Mozarta-dokumentarni film; 12.00 S pisalne mize; 12.25 Tedaj; 12.30 Umirajoče priče - oddaja o spominškem varstvu; 13.30 W.A. Mozart - klavirski koncert; 14.00 Športno popoldne; 17.05 Klub seniorjev; 18.00 Mi specialno; 18.30 Avstrija v sliki v nedeljo: 18.45 Žrebanje lota; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Sam proti mafiji.	8.50-23.45 Teletekst; 9.05 Videostrani; 9.15 Živ žav; 10.10 Dr. WHO: maščevanje pločevincev; 10.35 N. Shute: Mestko kot Aliče; 11.25 Alpski večer; 12.00 Kmetijska oddaja: 13.00 Videostrani; 13.25 Videostrani; 13.50 W. Renner: Sokolov let; 15.00 Poznate Jugoslavijo? (Slovenija); 16.30 Prisluhnimo tišini; 17.10 Baritonist - poljski film; 18.45 Risanka; 19.00 Kino; 19.30 Dnevnik; 20.05 I. Andrič-A. Sidran: Tudi to bo minilo; 21.05 Propagandna oddaja; 21.10 Zdravo; 22.30 Mesta.	8.55 Poročila; 9.00 Kitarist Dušan Bogd mes : Iskra delta J* ska kulturna zakla Avtomanija - polju' koncert; 20.45 Vče' Humbert - francos podvigov - dokunw	
14.20 Eva - film; 15.45 Močnejši kot He-Man -mednarodni festival otroškega gledališča; 16.30 Vesele dogodivščine Hansa Wursta; 17.55 Helmi; 18.50 Umetnost - komerc - video; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Klinika v Schwarzwaldu; 21.00 Mojstri kuhajo: 21.07 Supercup; 22.45 Kot divji bik-film; 0.45 Aktualno.	9.05 Mladina pod kljukastim križem; 10.05 Pesmi danes; 11.00 Mladi prijatelj TV-film; 12.40 Pregnana umnost; 16.15 Opazovalec skozi okno; 17.00 Jeunesse gala koncert: 18.30 ..Ovstrija 2000" predstavitev težišča programa; 18.35 Uspeh po avstrijsko oddajo o gospodarstvu; 19.00 Čas v sliki; 20.15. Poskus vrnitve - dokumentarni film; 21.40 Iz Šentvida v svet - predstavitev podjetnikov, znanstvenikov in umetnikov, ki so v inozemstvu napravili kariero; 22.05 Mi in čas; 23.05 Nočni studio.	10.00 Zrcalo tedna; 10.20 Kronika Borštnikovega srečanja; 10.50 Anne Trister; 16.35-23.35 Teletekst; 16.50 Videostrani; 17.05 Mozaik; 17.25 Radovedni taček: Ladja: 17.40 Pamet je boljša kot žamet: 17.45 šola za klovne - otroška oddaja; 18.15 Glasbeni ropot; 18.45 Risanka; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov: 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 V. Courriere: Kuharske zvezde; 21.05 Omizje; 23.05 Poročila.	17.10 Dnevnik; 17.3 oddaja; 17.45 Vuk' 18.00 Beograjski Indirekt, oddaja o Meridiani -zunad) koncert; 20.45 Infod -ameriški film; 22.3	
9.05	Avstrija v sliki; 9.30 Angleščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 VValtonovi; 12.00 Notanja apoteka -znanstveni film; 13.00 Mi-specialno; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05	Čebelica Maja; 17.30 Tudi veselje mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.30 Knight Rider; 19.15 Najlepše otroške pesmi; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Dežela gora; 21.00 Poglej in zmagaj; 21.07 Dallas; 21.55 Superftip; 22.22 Šah-mat - film; 23.45 High Chaparral; 0.35 Aktualno.	16.00	VVurlitzer; 17.00 Šolska TV; 17.30 Orientacija; 18.00	Srečni Luka; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Hopala; 21.00 Poglej in zmagaj: 21.07 Berlinske zgodbe - dokumentacija; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki 2; 22.22 Klub 2; Aktualno.	10.00 Šolska TV: Psihologija, naravoslovje; Jezikovni utrinki: 11.05 Angleščina XXI; 11.35 Francoščina IV; 16.10-22.40 Teletekst; 16.25 Videostrani; 16.40 Mozaik - ponovitev; 17.45 Periskop; 18.45 Risanke; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 W. Shakespeare: Kar hočete - predstava SLG Celje; 22.10 Propagandna oddaja: 22.15 Dnevnik; 22.30 Videostrani.	17.30 Angleščina^ Risanka; 18.40 Šte' godba; 19.10 Risal* skujemo slovenski pokrajinski muzej Manjšine - bogas Narodna glasba " gram; 22.20 Pot d" valna serija.	
O KOROŠKA
18.10-19.00
RAMO KORO
Sreda, 21.10.
Narodno-zabavrta
gtasba
Četrtek, 22.10.
Rož-Podjuna-Zila
Petek,23.10.
Koroški liki (R. Vospernik) Jezikovni pogovori (J. Messner)
Sobota, 24.10.
Duhovni nagovor (žpk. M. Rakovnik)
Voščita
Nedelja, 25.10.
Pričevanja (13)
Dr. Pavle Zablatnik: Orati smo ledino-prva matura na slov. gimnaziji
Ponedeljek, 26.10.
Državni praznik Pesem narodov
Torek, 27.10.
Dober večer, sosed! Državni praznik na južnem Koroškem
Petek, 23. !().: Koroški liki/Jezikovni pogovori
Po prekinitvi serij „Koroški liki" in ..Jezikovni pogovori", se bosta avtorja Reginald Vospernik in Janko Messner javila spet 23. oktobra.
Ob aktualnem dogajanju ob uprizoritvi „Zale '87" bo dr. Vospernik tokrat predstavil lik Jakoba Šketa, ki je umrl pred 75-imi leti. V prispevku prikazuje avtor „Koroških likov" značaj tega kulturnika.
Protiutež napakam, ki nastanejo dostikrat zaradi površnosti, je serija ..Jezikovni pogovori". Njen avtor je Janko Messner. Nudi nam pester dopolnilni pouk. Išče primere iz vsakdanjega občevanja, kar seveda tudi iz dramaturškega vidika poživi oddajo.
Obe seriji bosta na sporedu do junija I988.
Nedelja, 25. 10.: Orali smo ledino -prva matura na slovenski gimnaziji
Ob zaključku jubilejnega leta Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu bomo s profesorjem dr. Pavlom Zablatnikom sodoživeli pot do prve mature. Dr. Zablatnik je bil desna roka prvega ravnatelja, očeta gimnazije dr. Tischlcrja, kasneje pa njegov naslednik, hkrati pa priljubljeni razrednik prvih absolventov.
SLOVENSKA VEMMK	Naročam „S da mi gapO'
!tne in priimek		^
nastov	
pošta	^	
Obvezujem se, da bom naročnino (250 šiii#j stavijo) redno ptačevat(a) in prosim, da mi	
(kraj in datum)	
GOSPODARSTVO
Priloga Slovenskega vestnika	Celovec, oktobra 1987
„Novi" kmet na južnem Koroškem -1. in 2. stran
Pri tej priiogi so sodeiovaii:
Mag. Miran Breznik. Man^ Ma<r(r;'c*, Manko Ančk kar, rir. kristijar; .Sckci/ancier, čir. Marjan Wakoanig
„Novi" kmet na južnem Koroškem. Nekaj misli o važnih aspektih n jegove bodočnosti
HANS MADRIČ
„Novo" je priljubjen pojem, ki je posta! spet moderen. Šele pred kratkim je bi!a opuščena stara podtika in ministrstva so začela novo. Mnogi državljani bodo morali narediti novo luknjo v že itak zategnjen pas. Dvom napram pojmu „novega" je upravičen. saj dostikrat ni kaj drugega, kot stara vrednostna predstava v novi obleki.
Vzroki sedanjega stanja
Brez dvoma sta bili doslej razsežnost in hitrost spreminjanja struktur v kmetijstvu nekaj novega. Glasila se je parola „širiti in umakniti". Od 5()-ih let naprej je na Koroškem vsak drugi manjši kmetijski obrat (do 10 ha) postal žrtev tega razvoja. Takrat se je še 20.000 obratov preživjalo od kmetijstva, danes jih je manj kot 10.000. V isti dobi je število zaposlenih v kmetijstvu padlo od
120.000	na 45.000 oseb. Toda produktivnost dela se je podvojila. Danes ena kmečka delovna sila oskrbuje z žitom približno 25 ljudi. Vsi so pozdravljali tak razvoj. Posledice tega tekmovanja so na socialnem in kulturnem področju spoznali šele pozno. Zgodnji kritiki tega razvoja so bili zaznamovani kot notorični nergači.
Danes je zadrega očitna. Sega od množične reje živali, preko enoličnih pokrajih in vasi, do nezmožnosti financiranja presežkov. Nova vlada je preložila odgovornost
novemu ministru. Ta pa bo skušal zadrego reševati z novo politiko. Nima lahke naloge, ker je kmetom šok „novega starega" in s tem povezan dvom napram bodočim še močno v zavesti. Čas hiti, receptov in patentnih rešitev pa ni.
Vseeno, za katero pot se odločijo, nekaj je jasno: gospodarska bodočnost kmetov bo v vedno večji meri odvisna od znanja in sposobnosti. Študije v ZRN so pokazale, da višje znanje in sposobnost, pod istimi pogoji privede od 5 do 6 krat večjega dohodka.
Ena izmed negativnih posledic dosedanje agrarne politike je bila, da je stroga tržna ureditev preveč omejila svobodo posameznega kmeta. Možnosti delovanja so bile okrnjene in sam je postal pasivni izvajalec receptov. Tržna ureditev, agrarna politika in razvoj v zadružništvu so kmeticam in kmetom postali vedno bolj nepregledni. Kmečko zastopstvo tega preko informacijskih in posvetovalnih sistemov ni moglo spregledali. Iz tega zornega kota so se celo prednosti tržne ureditve - n. pr. odkupne garancije - izkazale kot navidezne. Sicer so od zgoraj navedenih garancij profitirali predvsem od trga oddaljeni producenti, toda istočasno niso imeli več možnosti raširitve delovanja in iskanja novih poti. Treba je samo pomisliti na kriminali-zacijo odkupa mleka od kmetov. Na eni strani se prepreči iskanje novih poti, na drugi
pa postaja potreba vedno večjih denarnih vsot za odprodajo presežkov na inozemske trge, kar je v bistvu nesmiselno, saj bi bilo ceneje, če bi plačali kmetom določeno vsoto za „neproduciranje". Toda tudi to pogojuje večjo odvisnost kmetov od države.
Rešitev je v znanju
Kakšne naj bi bile torej okvirne usmeritve za razvoj kmečke samostojnosti? Važen predpogoj je izobrazba. Samo ofenzivno usmerjeno izobraževanje lahko ustvari temelje nove kmečke samostojnosti. Primarni cilj naj bi bil: glavnopoklicno v kmetijstvu zaposlenim nuditi višjo osnovno izobrazbo. Pri tem naj bi bile najvažnejši dejavniki strokovne šole s strokami kmetijstvo in gospodinjstvo. Na južnem Koroškem obstajajo sledeče javne šole: za moške „Stiegerhof" v občini Bekštanj in „Gold-brunnhof" v Velikovcu, za ženske pa strokovna šola „Ehrenta!" v Celovcu in strokovna šola v Dobrli vasi. Strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Velikovcu in Šentpetru v Rožu sta privatni šoli s pravico javnosti. Neglede na to, da se izobraževanje žensk skoraj izključno omejuje na gospodinjska vprašanja, so ženske iz Ziljske doline in dela Roža dodatno zapostavljene, ker v „Stiegerhofu" lahko izpolnijo le splošno šolsko obveznost. Nadaljnje strokovno šolanje pa je možno le v Celovcu ali Spittalu.
V teh strokovnih šolah pridobljene osnove tvorijo temelj za nadaljnje izobraževanje, ki se v idealnem primeru konča z mojstrskim izpitom iz področja kmetijstva ali gospodinjstva. S strani dežele je bilo mnogo narejenega, da bi se kmetijsko šolsko področje moderniziralo. V sklopu s centralizacijo šolstva se je to zgodilo predvsem v gradbenem oziru. Hiter razvoj znotraj kmetijstva je privedel do vključevanja nove snovi v pouk. S tem povezano naraščanje teoretičnega gradiva je izpostavilo učence nevarnosti, da snov predelujejo kot stroji brez praktičnega znanja. Za potrebe v bodočnosti je nevzdržna stroga ločitev strok na kmetijsko in gospodinjsko področje. Zaenkrat je tako, da bi ženska, ki bi se odločila za strokovno šolo iz kmetijstva, verjetno naletela na odpor (takšnih primerov skoraj ni). Močno zakoreninjeno mišljenje o vlogi moškega in ženske, daje prvi pristojen za kmetijstvo, druga pa za gospodinjstvo in vrt, bo s takšnim načinom šolanja zacementirano tudi v bodočnosti.
Če so spremembe izobrazbene strukture neobhodne za oblikovanje nove kmečke samozavesti, potem je zanimivo, če pogledamo v kolikšni meri je med kmečkim prebivalstvom na južnem Koroškem razširjena strokovna izobrazba. Pozadnji analizi je le ena četrtina koroških kmetov zaključila kakšno strokovno šolo. Nadaljnja petina
- predvsem starejši kmetje -je zaključila kakšno poklicno šolo. V primerjavi z vsekoro-škim povprečjem je južnoko-roški prostor glede izobrazbene strukture slabo razvit. Le sodni okraj Celovec-dežela ter okraj Šmohor imata nadpoprečno dobro strukturo. Skoraj tretjina temkajšnjih kmetov je absol-virala kmetijsko strokovno šolo. Kmetje v ostalih občinah južne Koroške so v dosti slabšem položaju. Vsa te ugotovitve veljajo samo za kmete, ki nimajo dodatne zaposlitve. V sodnem okraju Velikovec jih je samo 15% zaključilo strokovno šolo, v Borovljah 14% in v okraju Železna Kapla samo 10%. Medtem ko je ta neugoden položaj v Veli-kovškem okraju omiljen s tem, da je skoraj petina kmetov zaključila kakšno poklicno šolo, to za zadnja dva omenjena okraja ne velja.
Določena strokovna kvalifikacija je med dodatno zaposlenimi kmeti dosti manj razširjena. Na Koroškem ima samo desetina od njih kakšno osnovno kmetijsko izobrazbo. Že omenjene regije Velikovec, Borovlje, Železna Kapla ter beljaško okolje so tudi glede kvalifikacije dodatno zaposlenih kmetov znatno pod koroškim poprečjem. Okolje Pliberka in okraj Šmohor sta v tem oziru nad koroškim povprečjem. Svojevrsten problem predstavlja tudi dejstvo, da dodatno zaposleni kmetje v glavnem poklicu izvršujejo manj kvalificirana dela.
(rin/jc na 2. sirarn)
OECD: Svetovno gospodarstvo pod vptivom zaupne krize
Sedanje stanje svetovnega gospodarstva je slabše kot še pred pol leta in ne kaže, da bi se do leta 1988 pomembno izboljšalo. To je mnenje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zadnjem poročilu Economic Outlook, ki ga je predstavila junija tega leta.
Poglavitni razlog za počasnejšo gospodarsko rast je po OECD v vztrajnih iti nestalnih spremembah deviznih tečajev v prvih mesecih tega leta. Zaradi negotovosti o gibanju deviznih tečajev so bili investitorji v deželah, ki so dvignile tečaj domače valute napram dolarju, - kot so
Japonska ter ZR Nemčija -, previdni, ne da bi se kljub padanju vrednosti dolarja investicijska nagnjenost v ZDA povečala. To nezaupanje investitorjev je še obstajalo, ko se je situacija na deviznih tržiščih že zdavnaj umirila.
Zaradi slabšega gospodarskega položaja so tudi pokazatelji gospodarskih gibanj v OECD nižji od prvotnih predvidevanj. Realni bruto nacionalni dohodek naj bi na področju OECD (24 držav) rasel v letošnjem in tudi v naslednjem letu le za 2,25% (glej tabelo). Porast pa bi lahko bil še nižji, če ne bi bili
pogoji tako ugodni: tako je v tem letu padla cena nafte, tudi inflacija se je zmanjšala, obrestne mere so se znižale in nekatere države so precej uspešno ublažile najhujša plačilna neravnovesja. Nadpovprečni vzpon gospodarstva pričakujejo strokovnjaki OECD za ZDA (2,5%), v primeru, da se tam domače povpraševanje umiri in se primanjkljaj zniža (nižji civilni in obrambni izdatki, zvišanje davkov). Za Evropo pa pričakujejo počasnejšo rast gospodarstva (2%).
Nezaposlenost naj bi se ustalila pri 8,25%, kar pomeni, da je več kot 31 mio. ljudi
nezaposlenih.
Inflacija naj bi v tem letu dosegla le 3,75% na področju OECD v Evropi ter 4% v ZDA, in to kljub zvišanju naftnih cen ter delavskih plač. V letu 1988 pa naj hi podražitev v ZDA znašala približno 4,5%, kar gre pripisati devalvaciji dolarja.
Še vedno pa so vznemirljiva huda neravnovesja v plačilnih bilancah. Tako naj bi uspelo ZDA šele leta 1988 zmanjšati deficit od 147 milijard US$ iz leta 1987 na 126 milijard US$. Istočasno naj bi Japonska ter ZR Nemčija zmanjšale njihov presežek (glej tabelo).
Tabela: Projekcije OECD			
rast gospodar-	1986	1987	1988
stva (v%) ZDA	2.5	2,5	2,75
Japonska	2,5	2,0	2.0
ZR Nemčija	2,4	1,5	2,0
OECD Evropa	2,5 '	2,0	2.0
OECD cetota	2.5	2.25	2,25
inflacija (v%) ZDA	2,1	4,0	4,5
Japonska	0,6	0,0	1,75
ZR Nemčija	-0,2	0,75	1,5
OECD Evropa	3,7	3,75	3,5
OECDcelota	2,8	3,5	3,75
plačilna hilanca (vtnrd.US$) ZDA	-140,6	-147	-126
Japonska	86,0	95	87
ZR Nemčija	35,8	37	29
OECD Evropa	52,0	44	23
OECD celota	- 19,7	- 23	- 30
Vir: OECD Economic Outlook,			
junij 1987.			
GOSPODARSTVO
Strateško načrtovanje informatike - nova naioga managementa
STANKO NACHBAR
Naraščajoči pomen raču-nainištva za uspeh podjetja ustvarja dandanes za mana-gement vedno boij potrebo po gotovi informacijski strategiji (IS), ki naj bi bita prilagojena globalnim strateškim smernicam dejavnosti podjetij-
Dosedajšnja vloga računalnikov v podjetju (= pomožno sredstvo administrativnih del, npr. obračun plač, finančno knjigovodstvo, itd.) zdaleč ne odgovarja več današnjim potrebam.
Potreba po IS izvira predvsem iz sledečih razmišljanj:
1.	) informacijske tehnologije vedno bolj preplavljajo našo družbo in spreminjajo delavske in kvalifikacijske strukture; od podjetja terjajo v organizatoričnem, personalnem in tehničnem pogledu nove rešitve podjetniških nalog.
2.	) informacijske tehnologije naj ne bodo več izključno pomožno sredstvo v administrativnem procesu ali v procesu iskanja odločitev, temveč naj bodo tudi aktivni konstrukcijski instrument za določitev produkcijskega sor-timenta ter izboljšanja pozicije podjetja napram konkurentom.
3.	) prilagajanje naraščajoči raznolikosti ter vedno krajšim inovacijskim ciklusom computerskih in komunikacijskih tehnologij veže vedno več področij podjetja (finančni, stvarni in človeški kapital). Zaradi tega se mora nji-
hova namestitev v podjetju osredotočiti predvsem na strateške dejavnike uspeha.
Koncepti in ciiji
Na podlagi teh razmišljanj je mogoče definirati vsebino ter komponente strateškega načrtovanja informatike (SNI). V strokovnih krogih diskutirajo na to temo o različnih osnovnih predstavah in smernicah. Enotne vseve-ljavne vsebine tega strateškega načrtovanja še ni, vendar sta se do danes izkristalizirala sledeča koncepta:
Eden teh konceptov pojmuje pod SNI dolgoročno integracijo vseh aplikacij, ki so v podjetju na razpolago; nadalje vsebuje vse dolgoročne odločitve o computer-ski soft- in hardware ter smernice, ki zadevajo organizacijo računalniškega centra, določanje standardov, ter smernice ekonomičnosti pri konstrukciji novih informacijskih sistemov.
Glavna ideja drugega koncepta je novo pojmovanje blaga informacija. Pridobivanje informacij, ki služijo dosegu podjetniških ciljev (n. pr. informacije o produkcijskih stroških, o tržni situaciji, o konkurentih ali o odjemalcih) pravtako povzročajo stroške kot produkcija kateregakoli produkta. Zaradi tega naj bi se obravnavala informacija ter k njej spadajoči podatki ravno-tako kot vse druge postavke v podjetju. Iz vidika ..informa-cija kot resurs" sledi potemtakem glavna naloga SNI,
in sicer zbiranje vseh podatkov po metodičnem postopku, ki je za podjetje dolgoročnega pomena. Ustvari se takoimenovana podatkovna baza, ki služi - kot integracijska baza - konstrukciji ..strateških informacijskih sistemov" (npr. informacijski sistem odjemalcev, naročilni sistem itd.)
Vsebina SNI
Če uspoštevamo zgoraj navedene osnovne predstave ter v literaturi opisane vsebine splošnega strateškega načrtovanja, lahko delimo SNI v več faz:
V	prvi fazi se izvede izčr-
pna analiza situacije; ta ima dvojni pomen:	prvič služi
določitvi scenarijev, ki zrcalijo raznolike vplive informacijskih tehnologij na podjetje, drugič pa opisu danega stanja informatike v podjetju. Ta analiza se izvrši na industrijski, branžni in ravni podjetja. Na prvi ravni informatski management raziskuje možnosti in nevarnosti, ki pretijo podjetju iz ekološke, tehnološke, ekonomske in socialne okolice. Obravnavajo se vplivi informacijskih tehnologij, ki zadevajo vsa podjetja v enaki meri (to so zakonodajne dejavnosti, socialni aspekti z ozirom na brezposelnost, gibljivost delovnega časa, mednarodni prenos podatkov, zaščita podatkov, itd.).
Na drugi ravni se raziskujejo spremembe v proizvodnem sortimentu, ki so pogojene od uporabe informacijskih tehnologij (npr. industrija tiska), raziskuje se tudi pozicija napram konkurentom; preverijo se morebitne kooperacije s konkurenti v zadevi razvoja ter konstruiranja informacijskih sistemov (primer:	Airlines
Reservation Systcm). Kooperacija s konkurenti je odvisna predvsem do velikosti projektov: ali presegajo lastno finančno moč ali pa so za njihov uspeh potrebni enotni standardi (primer: EC-Ban-komat).
Na tretji ravni se analizirajo posebni vplivi informacijskih tehnologij na organizacijsko spremembo v strukturi podjetja ter stanje in pomen „in-formatske podobe" za odjemalce in sodelavce; izvede se tudi analiza učinka informatike v lastnem podjetju v primerjavi z najvažnejšimi konkurenti (navadno je to analiziranje povezano z ogromnimi težavami, ker so zanj potrebni podatki povečini nedostopni).
V	drugi fazi se določijo cilji informatike v podjetju. Najprej se kategorizirajo koristni potencijali informatike. Strateško korist, ki jo lahko informatika doprinese podjetju, je mogoče opredeliti v naslednje kategorije: kategorija, ki zadeva a) ekonomičnost, h) pozicijo napram konkurenci,
c) kvaliteto odločitev, ter č) organizacijo oz. organizacijsko strukturo podjetja.
Nove možnosti
Šele v zadnjem času raziskujejo tudi možnosti zvišanja dohodkovne strani z informacijsko tehnologijo. Možnosti zvišanja dohodkov so zelo tesno povezane z boljšo pozicijo podjetja na trgu. Na zvišanje dohodkov direktno vplivajo sledeči aspekti:	z	informativnimi
sredstvi je možno vezati odjemalce tesneje na podjetje. Čimbolj podjetju uspe preplesti computerske in komunikacijske sisteme odjemalcev z lastnim omrežjem infor-matskih sistemov, tem manjša postane neodvisnost teh pri morebitni odločitvi glede menjave dobavitelja; tak korak je vedno povezan z visokimi stroški. S to strategijo ustvari podjetje konkurentom tudi dodatne bariere vstopa na trg.
Informatika nudi tudi pomoč pri izboljšanju pozicije podjetja napram konkurentom; tako zmore npr. zvišati prožnost tako pri upoštevanju želja odjemalcev kakor tudi kvaliteto produktov; nadalje nudi celoten koncept (-imenovan CIM = Computer integrated manufaeturing) minimiranje obdelovalnega časa pri izdelavi po naročilu in s tem zagotovi dobro pozicijo na trgu. Nadaljnji strateški cilj naj bi bil izboljšanje kvalitete odločanja pri nadzorovanju in vodenju podjetja. To izboljšavo je mogoče doseči ne samo z modeliranjem in simuliranjem kompleksnih sistemov (ekonomske simulacije, simulacija alternativnih budžetov, itd.), ampak tudi z boljšim izkoriščanjem in obširno manipulacijo ..surovih podatkov", ki so v podjetju na razpolago. Strateški pomen teh sistemov se zrcali predvsem v višji sposobnosti prilagajanja oz. reagiranja podjetja na tržne razmere.
Informatika, predvsem komunikacijska tehnologija, pa vpliva tudi na organizacijsko strukturo podjetja. Tako vpliva npr. samo že način dostopa do podatkov (npr. on-line), na ustanavljanje novih decentraliziranih organizacijskih enot in s tem na uvedbo „novih delovnih mest".
Management sedaj lahko odloči, katera kategorija oz. katera kombinacija teh kategorij najbolje ustreza in najbolje podpira globalno strategijo podjetja. Po višjem strateškem načelu - koncentracija sil - se potemtakem odloča za tak informacijski cilj, čigar realizacija najbolje ustreza individualnim potrebam in obeta podjetju najvišjo korist.
V tretji fazi se izvrši ena najtežjih nalog SNI, in sicer določanje dolgoročnega in-
10 največjih svetovnih bank
1	Dai-tchi Kangyo Bank (J)_____
2	Fuji Bank (J)________________
3	SumitomoBank(J)______________
4	Mitsubishi Bank (J)__________
5	SanwaBank(j)_________________
6	Cittcorp(USA)________________
7	NorinchukinBank(J)__________
8	!ndustria)BankofJapan(J)
9	Cr4d)tAgrIco)e(F)	!
10 BangueNationate de Pariš!
Japonci, letos
Doslej nedoseženo domi-nnneo japonskih bank kaže seznam največjih bank sveta po njihovi bilančni vsot). Pred enim tetom je še vodila ameriška Citicorp pred štirimi pa ti zavzemajo kar prvih pet mest. Največji
evropski banki, namreč dve francoski, zavzemata šele 9. in tt). mesto. Največja avstrijska banka, Creditanstalt-Bankverein. pa je po tem razporedu šele na 93. mestu.	k. s.
formacijskega budžeta. Ker ima podjetje na razpolago le omejen volumen resurs, je njegova izbira informacijske stragegije daljnosežno odvisna od globalnih strateških ciljev. Če npr. podjetje primarno zasleduje cilj ekonomičnosti, bo informacijski management izpeljal konkretne analize vrednosti porabe in nato določil jasno mersko enoto, s katero se potem meri z. o. zasledovani cilj. Težje je vendar oceniti korist, ki je pogojena z izboljšanjem pozicije podjetja nasproti konkurentom ali z zvišanjem odzivne sposobnosti na tržne spremembe. Kljub temu bi lahko upoštevali sledeče smernice: sestava informacijskega budžeta
#	ali v procentih letnega prometa predperiode,
#	ali v višini, primerljivi s podjetji iste branže,
#	ali na bazi izdatkov informatike za obstoječe sisteme, ki jih podjetje začasno vzdržuje.
Vendar za sestavo infor-matskega budžeta zaradi raznolikih strategij ni jasnega vseveljavnega recepta.
„Novi" kmet...
.s 7. .s/ra/u)
Zaradi tega so v gospodarskih krizah najbolj ogroženi. Delajo pa na kmetijah, ki se vzdružujejo v glavnem od dohodka zaposlitve.
Za novo, v bodočnost usmerjeno mišljenje ni bistveno samo strokovno znanje, temveč se v večji meri polaga važnost tudi razvoju sposobnosti čustvenega in socialnega zaznavanja okolja. Samo na ta način dobi kmečko življenje možnost, da razvije samostojno kulturno obliko na podeželju, ki je ni možno označiti s pojmi kot so:	nazadnjaško, pro-
vincialno in oskotirno. Nova kmečka samozavest in samostojnost je odvisna od sposobnosti dojemanja današnjega in bodočega razvoja. Razpravljanje o razvoju mora privesti do tega, da sta kmetica in kmet skupaj zmožna:
#	optimalno razpolagati z obratnimi sredstvi
#	presojati smotrnost investicij
#	iskati produkcijske alternative
#	razviti nove prodajne strategije
#	sodelovati z drugimi kmeticami in kmeti
#	premagovati generacijske konflikte
#	razviti novo zavest o kvaliteti proizvodov
#	razviti novo zavest o življenjski kvaliteti na kmetiji in v vasi.
Te samostojnosti ni možno doseči s starimi miselnimi vzorci. Običajno mišljenje je premočrtno. Kvantiteta je važnejša od kvalitete. Kmetica in kmet mnogoličnosti okolja, v katerem delata in živita ne zaznavata več. Odločitve postajajo enostranske. Če so za odločitve odgovorna zelo ozka izkustvena področja, potem to pogojuje izrazito varstveno zadržanje. Posledica tega pa je izguba kreativnosti iti s tern tudi pripravljenosti za spremembe.
H GOSPODARSTVO
Afera Agrokomerc: Banke v Sktveniji zda j strožje pri dajanju posojii!
Posledic menične afere za zdaj še ni mogoče doceia oceniti, saj nadaljnja usoda Agrokomerca in nejasen stečaj temeijne banke v Bihaču še ne dajeta dovolj oprijemljivih podatkov, koliko bo ta zadeva v resnici stala Ljubljansko banko in njene ustanoviteljice. Kot so posebej poudarili na zboru Ljubljanske banke -Združene banke, si bodo upniki (65 bank) prizadevali, da dobijo čimveč svojega imetja nazaj, vendar je jasno, da bo treba seči še po kakih drugih ukrepih in ne
Zavrnjen
odstop
Rotanja!
Od HO delegatov, k! so glasoval! na današnjem zboru Ljubljanske banke, j! bilo za razreš!tev Metoda Rotarja kot predsednika poslovodnega odbora LB ZB samo sedem delegatov, zato zbor ni sprejel njegovega odstopa. V zvezi s tem pa so delegati iz posameznih temeljnih bank še pred glasovanjem omenili, da je bila Rotarjeva ponudba za odstop sicer razumljiva pred mesecem dni, da pa jo je po drugi strani predvsem tuja strokovna javnost sprejela z velikim negodovanjem in osuplostjo.
samo tožbah, na kar zdaj kaže tudi pripravljenost v BiH. da se začnejo ponovno pogajati z bankami upnicami.
S sodnimi postopki bodo vzpostavljene tako imenovane sporne terjatve, ki pa jih bodo morale banke v skladu z zakonom o skupnem prihodku in dohodku po 60 dneh razmejiti v breme svojih prihodkov. To bo v nekaterih bankah povzročilo več problemov pri njihovem tekočem poslovanju, še posebej pa jih skrbi novi ukrep Narodne banke Jugoslavije, ki po novem šteje zapadle in nevnovčene menice med omejevane plasmaje. Zaradi tega morajo banke glede na obseg menic, ki jih imajo v tem primeru, izločiti 25-odstotno obvezno rezervo Narodni banki Jugoslavije. Ta pa obvezno razervo obrestuje samo s tremi odstotki, zato je jasno, da ukrep oškodovane poslovne banke dodatno kaznuje in jim še slabša dohodkovni položaj.
Delegati posameznih temeljnih bank združene Ljubljanske banke so, ob tehtanju odgovornosti bank za nekritično nasedanje Agrokomerčevim menicam, največ besed namenili neustreznemu omejevanju bančnih posojil. Ponavljali so, da je prav taka politika NBJ še dodatno pospešila medbančno izposojanje denarja in večji eskont menic.
(Iz ,,Deia")
Finančna discipiina hita kar zadovoljiva
LJUBLJANA. Menična afera je pritegnila pozornost tudi k drugim vidikom poslovanja z denarjem, predvsem k temu, kaj je s tako imenovano sivo emisijo v republiki Sloveniji. Republiški sekretariat za finance je skupaj z Narodno banko Slovenije ugotovil, da na tem področju slovenskih gospodarstvenikov nc kaže pretirano grajati. Podatke je sicer treba jemati z zadržkom, ker ne zajemajo še .Jugoslovanske komponente" - predvsem pa ne velikanskih nepokritih tečajnih razlik, ki so sicer prenešene v Narodno banko Jugoslavije.
S finančno disciplino v Sloveniji v glavnem ni težav. V zadnjem poldrugem letu podjetja iz Slovenije niso izdajala menic, ki bi jih bilo treba protestirati, vendar pa Mi tudi banke (avalisti) morale poravnati le 1 ,84 odstotka vseh menic. V prvem letošnjem polletju je
skozi SDK steklo za 47.460.225 milijonov dinarjev plačilnega prometa, v katerem je menični promet obsegal 1.260.833 milijonov dinarjev.
Čeprav je večkrat slišati, češ da menice predstavljajo precejšen delež v slovenskih denarnih tokovih, pa ti podatki povedo, da je menični promet v prvem polletju zajemal le 2,68 odstotka celotne vrednosti vsega plačilnega prometa.
V	strukturi vseh zavarovanih plačil imajo menice največji delež, saj jih je bilo 71 odstotkov prav z menicami.
V	prvih šestih letošnjih mesecih je bilo vnovčenih v breme trasantov (tistih, ki so izdali menice) 355.873 menic, katerih skupna vrednost je bila 1.245.201 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem njihova vrednost večja za 70,3 odstotka.
S.Ž.
Jugoslavija ne more piacati svojih doigov
ponovno podaljšati in sploh preložiti plačevanje dolgov v večjem obsegu.
Iz trenutnega stanja je jasno, da gospodarstvo ne zmore odplačevanja 45 odstotka letnih deviz, ker to vodi do pomanjkanja sredstev za nujno potrebne uvoze modernih oprem, strojev, repromateriala ter za druge važne investicije. To bi še bolj poslabšalo splošni položaj gospodarstva.
Seveda pa ves ta razvoj, izgube in škandali, dramatično rušijo ugled države in zaupanje poslovnega sveta vanjo. Avstrijske banke se npr. poslov z jugoslovanskimi obveznostmi izogibajo ko hudič žegnane vode. Celo banke, ki so specializirane za financiranje zunanje trgovine z Jugoslavijo, ob gotovih vsotah ne dajejo več srednjeročnih nadgarancij na bančne garancije. Npr.: Ljubljanska banka je kljub veliki zapletenosti v zadevo „Agroko-merc" kot kupec nepokritih menic in odstopu predsednika banke slej ko prej najzanesljivejša jugoslovanska banka. Jasno, da to občutno ovira zunanjo trgovino Jugoslavije.
Zato bo v danih razmerah potreben že neke vrste „revo-lucionarni akt" - ne v besedah, temveč v dejanjih vseh -od vrha Zveze komunistov, republik pa do navadnega občana: Eni se bodo morali odreči neutemeljenim privilegijem, osebnim in skupinskim interesom, drugi kolektivnemu uničevanju in kraji skupnega imetja, tretji nacionalizmu, nesposobni bodo morali zapustiti položaje, za katere jim manjka kvalifikacija, veliko ljudi pa se bo moralo tudi doma navaditi na produktivnost, kakršno sicer Jugoslovani upoštevajo na začasnem delu v Nemčiji ali Avstriji.
PIŠE dr. KRISTIJAN SCHELLANDER
Po/cg ue/j/a/t	oPrcg šAan&Jr/ ,,Ag/*o-
A/er so or/govor/?/ /z&J) zo pr/M/žnoo 7 J /mVt/arJ s;7o?gou nepoAr/O'/; /n en P, po/eg tcJAo/t-,sA;/? (zgn/i c/rMgj/; /toJ/e/// y r/sn/ /niM/žno 77 /??//(-/nr<7 s///ngou (n /to/eg s fem /?oueznnon( /Jo//'n'enon/ pos/etPcnon /e našo sose<7n zn&ret7/n /n<7/ e vePAre fežaue z or/p/ačeuan;'e/n spopTt <7o/gou Jo fnpne.
Dolgovi Jugoslavije do zahodnih držav znašajo med 19 in 20 milijard dolarjev, to je okrog 250 milijard šilingov.
Država plačuje okrog 45 odstotkov svojih letnih deviznih dohodkov za odpačeva-nje dolga tujini (glavnice in obresti). Do leta 1990 pa bi morala po trenutno veljavnih pogodbah, na osnovi katerih je že leta 1983 morala reprogramirati plačevanje dolgov (se pravi preložiti na prihodnja leta), vrniti skoraj 70 odstodkov vsega dolga. Tega pa država ne zmore, tako da bo morala upnike ponovno zaprositi za reprogramiranje. To pomeni, da bo skušala odplačati dolg, ki bi ga npr.
morala vrniti v letih 1987 do 1991, v letih 1992 do 1996.
Medtem ko je Jugoslavija v preteklih letih veljala za eno najbolj zglednih visoko zadolženih držav pri odplačevanju reprogramiranih kreditov, je junija letos prišlo do prvih vidnih problemov. Do sredine julija bi namreč morala plačati dolžnikom obrok v višini 240 milijonov dolarjev oz. 3,1 milijarde šilingov, kar pa ji ni uspelo in je zaprosila upnike, da ji podaljšajo rok do konca septembra. Državno vodstvo je takrat izjavilo, da gre le za prehodne likvidnostne probleme. Tekom septembra pa se je izkazalo, da so težave globljega značaja, da bo treba rok
Pogajanja z IMF še konec oktobra
BEOGRAD. Jugoslavija želi pri naslednjih pogajanjih z Mednarodnim monetarnim skladom (IMF) koneč oktobra doseči ugodnejše pogoje za odplačevanje svojih dolgov. Plačilna obveznost naj ne bi znašala več kakor 25 odstotkov deviznih dohodkov države, je sporočila jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Do zdaj je bila ta obveznost kar 46,5% skupnega deviznega priliva.
Vlada v Beogradu si želi izposlovati poleg tega tudi nižje obrestne mere in daljše roke za odplačevanje kreditov. Napovedana pogajanja z Mednarodnim monetarnim skladom bodo vsekakor trda: sklad kajpada ne ho rad privolil v želje, vendar bo moral gledati, da Jugoslavija obdrži možnost slediti svojim obveznostim.
Ta pa je vsekakor odvisna od sklada, saj gospodarstveniki v trenutni situaciji vedo, da krize ne bodo mogli premostiti brez tuje pomoči.
H GOSPODARSTVO
Gradbeno varčevanje je še naprej privlačna varčevalna oblika
Ko je pred kratkim vlada v zvezi s svojim varčevalnim programom za sanacijo proračunskega primanjkijala najavita tudi znižanje premij za gradbeno varčevanje (Bauspa-ren), so se mnogi vprašati, ati se zdaj ta obtika varčevanja sptoh še izptača. Tudi po t. juniju, ko seje državna premija znižata od 13% na 8%, tahko brez pomisteka trdimo, da je ta obtika varčevanja še vedno naj-botj atraktivna.
Štej ko prej namreč znaša efektivna obrestna mera pri mesečnem vptačevanju na vaš gradbeno-varčevatni konto 7,3% tetno, kar je več kot pri vseh drugih varčevatnih obtikah. Ker se dejanski dohodek meri v razmerju do stopnje inflacije, znaša trenutno reatna obrestna mera ktjub znižani
državni premiji več kot npr. teta 1981 ob višji državni premiji: inftacija je takrat znašata 6,8%, danes pa te 1,8%. Ta se seveda tahko spet spremeni, toda to vetja tudi pri vseh drugih načinih varčevanja. Gradbeno varčevanje sicer ni obtika varčevanja večjih vsot, ker vetjajo gotove omejitve. Tako je tudi prav, kajti ta obtika varčevanja je namenjena v prvi vrsti manj premož nim stojem in ni potrebe, da bi morata država dajati premije tjudem, ki imajo možnost vtožiti npr. več sto tisoč ati četo mitijone šitingov.
Vsekakor je to osnovna obtika zbiranja premoženja bodisi za gradnjo hiše, kot je bit to prvotni namen, bodisi za otroke ati pa za otajšanje prehoda v penzijo.
Trenutno veljavno stanje
#	Novi pogoji - torej premija 8% namesto 13% - vetjajo za vse pogodbe, sklenjene od 1. junija 1987 naprej.
#	Varčevalci s pogodbami, ki so bite sktenjene pred tem datumom, dobijo do konca letošnjega teta še premijo t3%, od 1. januarja 1988 datje pa tudi te še 8%.
#	Na osebo je mogoče tetno vptačati 7360 šitingov, državna premija na ta znesek pa je 640 šitingov. Kdor hoče vplačevati mesečno, tahko vptača vsak mesec do 614 šitingov.
#	Kdor bi rad ktjub nižji državni premiji imet isti doho-
dek kot prej, bo to dosege! s tem, da bo vptača) mesečno 34 šitingov ati tetno 450 šitingov več kot dostej, po šestih tetih bo razpolagat z isto končno vsoto kot če ne bi bito znižanja državne premije.
#	Kdor se odtoči za najvišjo možno vptačito (skupaj s premijo 8000 šitingov na osebo tetno), bo po šestih tetih razpolagat z vsoto prib). 56.000 šiiin-gov.
#	Državna premija vetja za vsako pogodbo, torej za vsakega družinskega čtana, za katerega je bita sklenjena - tudi za novorojenčka.
Efektive obrestne mere:
7,3% Gradbeno varčevanje
6,5% Domače obveznice (Anleihen)
53/4% Varčevalno pismo 60 mesecev 53/8% Premijsko varčevanje
3-4% Vezane hranilne knjižice
2?/s% Normalna hranilna knjižica
Gradbeno varčevanje
1981
Realna obrestna mera 5,5%
0 DAVKtH
Izdatki za izgradnjo stanovanj
dr. MARJAN WAKOUNIG
V	tem čtanku Vam predstavljamo ostate posebne izdatke, ki so za davčne zavezance važnega pomena.
Pri izdatkih, s katerimi financiramo tastna stanovanja, raztikujemo 3 kategorije:
Kategorija A
V	to kategorijo spadajo vsi prispevki, ki so vezani (kredit, posojilo) vsaj osem tet in katere plačujete kot stanovanjski interesent dotočenim gradbenim družbam (skupinske gradnje in stanovanjske skupnosti)
Kategorija B
V	to kategorijo spadajo vsi prispevki, ki ste jih ptačati z namenom, da zgradite ati financirate tastno stanovanje odnosno tasten dom. Prav tako spadajo v kategorijo stroški za nakup zemtjišča, ki naj bi stužito gradnji tastnega stanovanja oziroma doma.
Kako finančni urad raztaga pojem „tasten dom"? To je vsaka hiša v tuzemstvu, ki nima več kot dvoje stanovanj
in od tega 2 tretjini služita tastnim stanovanjskim potrebam. To pomeni, da je za finančni urad hiša z več kot dvemi stanovanji nespreje-mtjiva za odpisovanje posebnih izdatkov. Prav tako je za davčno kvalifikacijo tastnega doma neugodno, če ste dati v najem več kot eno tretjino lastne hiše.
Primeri:
#	V hiši so tri stanovanja po 60 mA V tem primeru „nima-mo" - davčno gledano - tastnega doma, ker je v hiši več kot dvoje stanovanj. S tem tudi nimamo možnosti, da s postavko posebnih izdatkov odpišemo stroške za izgradnjo hiše.
#	Hiša ima v celoti eno samo stanovanje, ki obsega 190 mA 60 m2 smo dati v najem, osta-tih 130 m^ koristimo za tastno stanovanje. V tem primeru tahko prikažemo izdatke za odpis stroškov izgradnje hiše, ker smo izpotniti vse predpogoje.
Pozor:
Zakonodajatec upošteva -kar zadeva odpisovanje
posebnih izdatkov - samo tiste stroške, ki so biti efektivno potrebni, da so vam drugi sezidati lastniško stanovanje, oziroma da ste si sami zgraditi lasten dom. Če si kupite že zgrajeno lastniško stanovanje oziroma tasten dom, potem teh stroškov, ki so v zvezi s tem nakupom, ne morete odpisati kot izdatke. S tem zakonodajatec podpira samo primarne in ne sekun-darne*stroške!
Kategorija C
V to kategorijo spadajo vsa povračila, ki so vezana z odptačevanjem posojit za investicije, ki so opisane v kategoriji A in B.
Kako visoki so zneski za vse tri kategorije?
#	10.000 šit. za davčnega zavezanca
#	10.000 šit. za zakonca, če ima davčni zavezanec vpisan odtegljaj za samovzdrževatca na dohodkovni karti
#	5000 šit. za vsakega otroka, za katerega davčni zavezanec prejema družinski dodatek
Izdatki za varčevanje energije
Prav tako imate možnost, da poteg že obravnavanih gradbenih stroškov odpišete še stroške investicij, ki stužijo varčevanju energije. To so predvsem stroški za centratno kurjavo, krušne peči, izolacijo zidov...
Pazite: podjetnik, ki je izvedet te investicije, mora izstaviti potrdilo, da so bite le-te - iz energetskega vidika - potrebne. Če tega potrdita nimate (če ste npr. „črno" izvedti investicije), nimate pravice do upoštevanja posebnih izdatkov.
Višina zneskov je ista kakor pri gradbenih investicijah (tO.OOO šil. za davčnega zavezanca, 10.000 šit. za nezapostenega zakonca,
5.000 šit. za vsakega otroka).
Edina raztika je v tem, da so ..energetski izdatki" odpi-sljivi šete takrat, če presežejo 5.000 šit. Do te višine vetja tako imenovani tastni prispevek. Torej zakonodajatec podpira samo večja vtaganja na področju energetskega varčevanja.
Primer:
Davčni zavezanec (z nezaposteno ženo ter t otro-
Cerkveni prispevki
kom) si je svojčas sezidat tasten dom, za katerega plačuje tetno dotgove v višini
23.000	šil. Leta 1986 je izolirat zunanji zid hiše. Za izotacijo je gradbenemu podjetju ptačat 21.000 šit. Leta 1986 tahko odpiše posebne izdatke v stedeči višini: a) cetotnih 23.000 šit. kot izdatek za ustvarjanje stanovanjskega prostora (povračila za gradnjo tastnega doma -gtej točko 1).
h) t6.000 šit. (21.000-5.000 šit. tastni prispevek) kot dodaten izdatek za varčevanje energije.
Teoretično bi davčni zavezanec za a) in b) tahko odpisat skupno 50.000 šit., na finančnem uradu upoštevajo seveda samo efektivne stroške.
Prenos izgube
Zanimivo samo za podjetnike oziroma bivše podjetnike!
Izgube, katere ste „prigo-spodariti" v Vašem podjetju (torej kot podjetnik), tahko prenesete iz enega leta v drugo, če te izgube v prvem letu (torej v tistem, ko ste jih
prvič prigospodariti) niste dokončno izenačiti z drugimi ..pozitivnimi" dohodki.
Primer:
Imate trgovino (torej podjetje) in povrh tega ste še zaposteni kot detojematec v neki firmi. Konec teta 1985 ste narediti bitanco za trgovino. Iz nje je razvidno, da ste v tem tetu negativno gospodariti - imate izgubo v višini
200.000	šit. Kot nameščenec v firmi ste v tem tetu zaslužiti tOO.OOOšil.
Če izenačite oba rezuttata, potem imate v tetu 1985 v cetoti izgubo tOO.OOO šil. V tem primeru uvetjavite Vašo izgubo na finančnem uradu, ker se v avstrijski dohodnini ptačujejo davki samo takrat, če ob koncu teta seštevek vseh dohodkov znese pozitivno vsoto. V našem primeru imamo negativno vsoto, tako da ne pride do davčne obremenitve. Povrh tega tahko negativnih 100.()()() šil. prenesete v teto 1986 in jih tam izenačite s pozitivnimi dohodki.
Cerkveni prispevki so odpisljivi v višini 800 šit.
Nakup vrednostnih kuponov (CenuM-Schcine) ter tntadih akcij (Junge Aktien)
Od t. 6. )987 vetjajo novi zneski:
Za vrednostne kupone: 22.500 šil. (to je 75% od
30.000	šil.) za davčnega
zavezanca; 22.500 šit. za zakonca, ki ni zaposten; 7.500 šil. (to je 75% od tO.OOO šit.) za vsakega otroka, ki je zapisan na dohodkovni karti
Za mlade akcije:
30.000	šil. za davčnega zavezanca; 30.000 šit. za zakonca, ki ni zaposten; 10.000 šil. za vsakega otroka, ki je zapisan na dohodkovni karti - to so otroci, za katere prejemate družinski dodatek.
Primer:
Če ste po I. 6. t987 kupili za tO.00 šit. vred. kuponov ter za 20.000 šil. mtadih akcij, dobite sledeče zneske:
7.500 šil. za vred. kupone (to je 75% od vsote za nabavo) ter 20.000 šit. za mtade akcije - skupno torej 27.500 šit.
Nastcdnjič bomo obravnavati žeto važno področje -namreč izredno obremenitev.
RAMO LJUBLJANA 1
VTEM TEDNU NA TELEViZiJi
^serija;18.00!zobra-"ka; 18.40 Številke in 19.10 Risanka; 19.30 Ma - nogomet PEP, 2-kola; 22.30 Dnevnik.
405, otroška oddaja; ršinj; 18.30 Risanka; M9.00Koledar;19.10 **00 Narodna glasba; .tropskih nogometnih Psčer; 22.50 Knjige in
fazoni"-otroška FPoteze;18.30 Risanje; 19.00 Ansambel 'i 90.00 Zabavnogias-T"es,jutri;21.05Can-kfitm; 22.35 En avtor,
4.30	Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.00 Poročila-prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Od melodije do melodije; 14.20 Mladi mladim; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 + glasba; 18.00 Minute z ansamblom Slovenski muzikantje;
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.00 Poročila-prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Koncert z$ mlade poslušalce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 + glasba; 18.00 Minute z ansamblom Milana Ferleža.
15.05 Juki, japonski Nadaljevanka; 17.35 1 Bugojno '87; 18.40 ^a; 19.30 Dnevnik; "ezerviran čas; 21.45 Športna sobota; 40 Jazz.
Mri - Mozaik; 12.00 iS Košarka (Z) - Ele-'os; 18.45 Črnogor-30 Dnevnik; 20.00 'eni film; 20.25 Mali jutri; 21.05 Therese Ivanka; 22.00 Čas );23.00 Galerija.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako čista je bila naša reka; 8.35 Mladina poje - Posnetki s 17. mladinskega pevskega festivala - Celje 87; 9.05 Gtasbena matineja; 11.05 Rimske pinije/C.M.Weber, G. Bloch, O. Respighi; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.35 Popoldanski mozaik.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.00 Poročita -Prometne informacije; 7.05 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 -zunanjepolitični magazin; 18.30 S knjižnega trga.
Meznami-otroška otroška oddaja: 18.55 Premor; 19.00 30 Dnevnik; 20.00 Oddaja; 20.30 Mali Haja;21.05Cimeron *Ni grafiti.
5.00	Poročila; 5.30 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
'Ncoščina IV.; 18.30 T-kviz; 19.00 Video-Plevnik; 20.00 Obi-galerije - danes ^'ebanje lota; 20.50 ^-2. del; 21.20 '1.50 Zabavni pro-Sa dela - izobraže-
4.30	Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.00 Poročila-Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemkraž; 14.40 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z Alpskim kvintetom; 19.35 Lahko noč, otroci; 0.05 Nočni program.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.00 Poročila-Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Beseda z ustvarjalcem: Matej Bor; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z maldimi; 15.00 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 22.00 Poročila.
L
jvestnik" in prosim, 'ias!ednjinas)ov:
J)() dinarjev - za Jugo-^n in položnico.
(podpis)
Naročite in širite Siovenski vestnik!
Spoštovana braika, spoštovani braicc Stoven-skega vestnika! V roki imate novo, sodobno števiiko novega Sioven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova otdika, vsebina, novi, boij ročni format in še marsikaj drugega ugajaio. Z novo koncepcijo hoče Siovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Če še niste čiani veiike družine braicev SV, potem izpoi-nitenaročiinicoinjo pošijite na nasiov: Siovenski vestnik. Tarviser Stra<ic!6,9()2()Uciovec/ Kiagenfurt. Prvi ntesec dobite novi Siovenski vestnik brezplačno!
"Avstrija 2000"
Ponedeijek, 26. 10. 1987, TV A2, 21.40 - Mi in čas je podnaslov dokumentacije, v kateri se bodo nadaljevati pogovori z mladimi Avstrijci. Leta 1970 je avstrijska televizija na državni praznik povprašala osemletne otroke iz Avstrije, kaj si želijo za bodočnost, kakšne želje imajo.
Danes so ti otroci že odrasli in bodo v tej oddajo ponovno spregovorili, tokrat o sedanjosti in bodočnosti. Kaj seje spremenilo v njihovem gledanju v času, ko so odrasli in spoznali svet resničnosti?
Domovina
Baskov
Četrtek, 22. 10. 1987, TV LJ1, 23.05 - V okviru oddaje ..Manjšine - bogastvo Evrope" je tokrat na sporedu domovina Baskov, ki leži na skrajnem severozahodu Španije.
Oddaja skuša čim bolj objektivno in celovito prikazati politične, družbene in gospodarske razmere dežele po letu 1979, koje Baskija dobila avtonomijo. Dotika pa se tudi zgodovine tega svobodoljubnega naroda, ki je ključ za razumevanje tega, kar se v španski Baskiji dogaja danes. Govori o velikih razlikah med položajem Baskov v Španiji in v Franciji, kjer za oblasti baskovsko vprašanje sploh ne obstaja. Večina ljudi pozna Baskijo le po teroristični dejavnosti, le malokdo pa kulturo, jezik.
ZA NAŠE (UROKI
Povodni mož, ki odnaša dečke
Četrtek, 22. 10. 1987, TV LJ 1, 17.55 - Narodna pravljica o povodnem možu, ki odnese dečka in mu ponuja najdragocenejše zaklade, če ostane pri njem, a revni deček brez domišljije se odpove bogastvu, da se lahko vrne k mamk
Računalniki - umetna inteligenca!
Sreda, 21. 10. 1987, TV LJ 1, 18.15 - Danes je pojem umetne inteligence star približno 45 let in je še vedno v razvojni fazi. Le slutimo lahko, da bodo pozitivni rezultati raziskav še bolj zmanjšali prepad med človekom in računalnikom. Kaj je pravzaprav umetna inteligenca? Ali jo sploh potrebujemo? Kaj so ekspertni sistemi? Odgovore na taka in podobna vprašanja naj bi nakazala zadnja oddaja iz serije Tovarna prihodnosti. Morda bo po tej zadnji oddaji o računalnikih kot tovarni prihodnosti nekoliko bolj jasno, v čem so prednosti dela z računalniki, pa tudi morebitne negativne posledice za ljudi.
Mtadina pod kljukastim križem -generaci ja, oropana mladosti?
Petek, 23. 10. 1987, TV A2, 20.15 - Kako je doživljala čas nacionalsocializma mladina, rojena med leti 1920 in 1930, mladina, o kateri dostikrat slišimo, da je bila oropana svoje mladosti? Na to vprašanje bo skušala odgovoriti dokumentacija Elisabethe T. Spira. Ponovitev te oddaje bo tudi na državni praznik, 26. oktobra. Slika prikazuje „Hitlerjugend" na Koroškem leta 1938.
CANKARfEV
DOM
KOLEDAR
PRIREDITEV
Četrtek, 22. oktobra
STOTA INTERNACIONALA Delavske pesmi, ki so se pele in hrabrile ljudi ob masakrih, ob naskokih na nebo in zmagah. Ponovitve: 23., 25., 26., 27. in 28. oktobra. Srednja dvorana. Petek, 23. oktobra ob 19. uri Z NAHRBTNIKOM PO FILIPINIH. Potopisno predavanje Janina Klemenčiča; V sode lovanju z društvom Popotnik. Petek, 23. oktobra ob 20. uri KONCERT SIMFONIKOV R1V LJUBLJANA. Dirigent Anton Nanut, Solist Cristiano Rossi, violina, Italija. Velika dvorana.
Petek, 23. oktobra ob 22. uri
BESEDE BOGU
... iz ljubezni in iz sovraštva, hrepenenja, dvomov in zanikanja - recital pesmi z glasbo in plesom. Okrogla dvorana. Zadnjikrat!
Nedeija, 25. oktobra ob 19.30
VEČER OB HARF!
KR1STEN NOGUES, Francija Mala dvorana.
Nedeija, 25. oktobra GLEDALIŠKA KARAVANA CD Torek, 27. oktobra ob 19.30 VEČER KOMORNE GLASBE ALT1STKE MARIJE BITENC-SAMEC Z GOSTI. Koncert ob 30-letnici umetniškega delovanja.
Torek, 27. oktobra ob 20. uri HUDODELCI
Slovesno predvajanje novega slovenskega filma. Scenarij (po romanu Marjana Rožanca), Franci Slak in Jože Dolmark, režija Franci Siak.
Torek, 27. oktobra ob 20. uri Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Režija in scenografija Dušan Jovanovič.
RAZSTAVE
Od 12. oktobra do 1. novembra
bo v Sprejemni dvorani RAZSTAVA GRAFIK TREH NEMŠKIH IMPRESIONISTOV:	Maxa Liebermanna,
Maxa Slevogata in Lovisa Corin-tha.
			
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda	Kutturnataberna	DESETNICA-Večer slovenskih balad	Kuiturno društvo
21.10.	Pri Joktnu	Svetiana Makarovič	Pri Jokinu
20.00	Cetovec		
Petek	farna dvorana	„DOBER VEČER SOSED! "	Siovensko prosvetno
23.10.	vžetezni	Govornika: župan dr. Dietfried Haiier, prof.	društvo Zarja
20.00	Kapti	Anton Fuchs (tajnik koroškega PEN-ktuba). Sodeiujejo: Gemischter Chor Eisenkappei, MoPZ „Trta", Singgemeinschaft Rechberg, Obirski ženski oktet, MePZ SPD ..Zarja", Miadinski zbor „Moja domovina/Meine Heimat".	
Petek	KSŠŠD,	POGOVOR Z GLAVNIM! UREDNiK! KTZ, VZ in	Kiub siovenskih
23.10.	Mondscheing. 11,	KLE!NEZE!TUNG	študentov in
20.00	Dunaj		študentk na Dunaju
Sobota	Mestna hiša	„DOBER VEČER, SOSED!"	Siovensko prosvetno
24.10.	v Borovtjah	Govornik: Meihior Verdei, sodeiujejo: cerkveni	društvo ..Borovije"
20.00		zbor iz Šmarjete, Stadtchor Feriach, Ansambei	
		Drava, MoPZ SPD ..Borovije", tamburaška skupina SPD ..Šentjanž".	
Sobota	pri Šoštarju	!ZBOR SLOVENSKE POPEVKE	Giobaškipuebiin
24.10.	vGtobasnici	Nastopa skupina Rendezvous, pies.	ORF-siovenski
20.30		Moderator: Marjan Veiik	oddeiek
Nedeija	v Kulturnem domu DAN MLADIH VARČEVALCEV		Posojiinica-Bank
25.10.	v Dobrti vasi	Nastopajo otroške skupine iz Šentiipša, Žitare	Dobrta vas
14.00		vasi, Škocijana, Šentprimoža, Veiikovca in Dobrte vasi. Starši ter vsi varčevaici so prisrčno vabijeni. Za prigrizek in pijačo je poskrbijeno.	
Nedeija	pri Tištarju	„DOBER VEČER, SOSED!"	Siovensko prosvetno
25.10.	v Šentjanžu	Govornik: dr. Heimut Konrad (inštitut za	društvo Šentjanž
20.00		sodobno zgodovino na univerzi v Gradcu). Sodeiujejo: tamburaška skupina iz Šentjanža,	
		kantavtor Reinhard Seiiner.	
Nedetja	Kutturnidom	„DOBER VEČER, SOSED!"	Siovensko prosvetno
25.10.	na Radišah	Govornik: Univ. prof. dr. Dietmar Larcher	društvo Radiše
20.00		Sodeiujejo: AGC ..Freundschaft ob der Gurk", pevske skupine SPD „Radiše", Heino Fischer (igratec in kantavtor), Trio iz Roža, Andrej Kokot (pesnik).	
Ponedeljek		KULTURNO POTOVANJE V FURLAN!JO-	ciubtre popoii
26.10.		JUDJSKO KRAJ!NO. Ogied mesta Čedad (Cividaie) in Krmin (Cormons), pogovor z univ. prof. dr. Kitzmuiierjem (videmska univerza). Prijave: Ctub tre Popoii, dr. Artur Ro6bacher, 9170 Borovije, Hauptpiatz 7/1.	
Ponedetjek centratno pokopa- POLAGANJE VENCEV pred spomenikom			Zveza KZ-iarjev
26.10.	tiščevTrnjivasi	žrtev za svobodno in demokratično Avstrijo	
9.45	(Annabichl)	Demokrati in antifašisti prisrčno vabijeni.	
Od 28.10.	Katotiški dom	..ŽIVETI KOT MANJŠINA IN Z MANJŠINAMI	Sodaiitas
do 30.10.	prosvete, Tinje	Ž!VET!" (nem.) Zasedanje deiovne skupnosti avstrijskih izobraževainih domov. Vodi: dr. Theodor Veiter.	
Četrtek	KSŠŠD	RAZGOVOR S PETROM P!LZEM (Ze!eni)	Kiub siovenskih
29.10.	Mondscheing. 11,		študentov in študentk
20.00	1070 Dunaj		na Dunaju
Sobota	v društveni sobi	VAJA OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE	Siovensko prosvetno
7.11.	v zadrugi	Starši z Žeiezne Kapie in okoiice, pripeijite svoje	društvo Zarja
18.00	vžetezni Kapti	otroke v starosti od 6 do 11 iet. Čimveč novih piesaicev bo. temboij prijetno bo. Odbor.	
RAZSTAVE			
	Kutturnataberna	RAZSTAVA GRAFIČNIH SKIC	Avstrijsko-sovjetsko
	Pri Joktnu	(reprodukcije) SERGEJA EISENSTEINA	društvo in
19.30		Opozorilo: začetek oktobra sta dva Einsteinova	Kuiturno društvo
		fiima v Aiternativnem kinu	Pri Jokinu
	Katotiški dom	RAZSTAVA DEL 7. SUKARSKEGA	Tinje
	prosvete, Tinje	TEDNAVSVEČAH	
			
do31.10.	Hiša umetnikov	JUBILEJNA RAZSTAVA ob 80-letnici društva	Kunstvereln
	Cetovec	Odprta: od ponedeijka do petka med 10. in 13.00 ter 15.-18.00, v sobotah med 10. in 13.00.	fur Karnten
	avta Zvezne	SLOVENC! TAM za GORO	KKZ
	gimnazije za	Dokumentarna razstava Siovencev iz	
	Stovence	Benečije, Rezije in Kanatske doiine.	
od 23.10.	posiovni prostori	RAZSTAVA PASTELOV IZ CIKLA „URŠLJA	
do30.11.	Posojiinice-Bank	GORA" IN ..KOROŠKI PEJSAŽ"	
	Cet.. Bahnhofstr. 1	Akademski siikar Kare! Pečko	
OBIŠČITE V SLOVENIJI			
Petek	v veiiki dvorani	VEL!K! PLES ob dnevu novinarjev	Društvo novinarjev
30.10.	Gospodarskega	Prireditev za najširšo javnost.	
20.00	razstavišča v	Nastopajo: Piesna skupina Urška, novinarski	
	Ljubijani	Moped-šou s Tofom, Riftetom in njunimi koiegi, Paviiha, ansambei ŠOK z Marjano Deržaj,	
		Simono Vodopivec in Ladom Leskovarjem. Bogat srečeiov. Rezervacije v posiovainicah Kompasa do 22.10. Vstopnice po 4.500 din.	
.f^VTČlNl^Kt tzdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na			
—	Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo s/	H	in uprava:9020Celovec,TarviserStra8e16, tel. (0463)51 V	H 1	4300-30/31/32/33/34,teieks422086sndka.Giavniured- nik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej k/lohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.			
Zastopstvo za Jugostavij		o: ADiT-DZS, Kardeijeva c. 8/it, p.p. 171 61000 Ljubijana. Letna	
naroemna: 250 avstr, šmngov; za Jugostavijo 8000 dinarjev. Ogtast: 1/1 stran 12.000 avstr.			
šmngov, za Jugostavijo 600.000 dinarjev.			
Rodil seje oče: Cel koš smeha
Kar nekaj polemike je zbudila napovedana gledališka predstava Jeseničanov na Koroškem. Ne vsebinsko, saj te nismo poznali, pač pa oblikovno in cenovno. Nekatere je (raz)dražil letak, ki je po moško poudaril moškost, drugi so obupavali nad previsoko ceno vstopnic, kot da bi morala biti kultura zastonj kot mačji kašelj.
Najzvestejši so si predstavi vendarle ogledali. V Ločah ne povsem, v Šentprimožu jih je bila polna dvorana. Privabil jih je Kishon, morda Miran Kenda, nekatere pa morda tudi erektivna moškost na letaku. Kdo-sigavedi? „Krasna publi-
ka" so poudarjali Jeseničani. In res je grmelo, vršalo, hihitalo, rezgetalo po dvorani. Komedija pač, satira v Kishon-Kendovem stilu. Z igralci, ki so tako doživeto igrali stiske, muke, težave, dvome in veselje porajajočih se in čakajočih očetov.
Miran Kenda se nam je tokrat predstavil kot komediograf in režiser. Sitni in zoprni ban iz Puntarije in svetohlinski Tresoglav iz Miklove Zale '87 se je pokazal v drugačni luči.
Priljubljeno Kisho-novo satiro „Rodi! se je oče" je s spretno dramatizacijo in režijo postavil v naš čas in prostor. Kultura je občečloveška,
razplojevanje in reprodukcija človeške vrste in tudi malega slovenskega naroda tudi. Taka je tudi fabula satirične komedije. Izpoved je lahko aktualna na Jesenicah ali med nami na Koroškem, ali na daljnem severu. Brez neumnih plehkosti, z nekaj predolgimi monologi, vendar z zelo posrečenimi gledališkimi izraznimi sredstvi. Preprosti ljudje na odru, pogovorni odrski jezik, bližina problematike, vse to je izravnalo oder s parterjem.
Komedija amaterskega gledališča „Tone Čufar" nam je nedvomno dala poduk. Tudi komedija je potrebna, če je zaigrana kvalitetno, če zna vključevati aktualno izpoved, da zapusti v gledalcu dražeče razmišljanje, ne pa puhlo praznino.
jor.
SPD ,,Gorjanci": Novi predsednik
Malo je takih društev, kjer se je po prejšnjem zatišju mladinsko delo tako razcvetelo, je na sobotnem občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci" v Kotmari vasi poudaril tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malte. Rodil se je otroški zbor, deluje mladinski zbor z instrumentalno spremljavo, redno pa so na sporedu tudi kratki gledališki prizori.
Z domačim dirigentom pa so Gorjanci uspešno rešili tudi vprašanje dirigenta in zbora. Poudaril pa je tudi prepričanje, da so uspehi možni le, če znajo člani društva kljub idejnim razlikam v prid slovenskega prosvetnega delovanja vleči za skupno vrv. Novi odbor pa je pozval k dobremu in kritičnemu sodelovanju s SPZ.
Predsedniške posle je dosedanji predsednik
Joži Pack predal Emilu Muriju, ki je pri volitvah dobil največ glasov. Podpredsednika sta Stanko AdlaBnig in Rezika Iskra, v odbor pa so bili izvoljeni še: Joži Pack, pevovodja Joško Pack, Joža Wakounig, Hanzi Waschnig, Roman Schel-lander, Vinko Wieser, Uši Schellander in Kristi Lajčahar.
Novi predsednik Emil Muri se je Joziju Packu zahvalil za njegovo 15 letno predsednikovanje (v njegovi dobi je društvo pred dvemi leti slavilo tudi 100-letnico organiziranega kulturnega dela v Kotmari vasi), in dejal, da bo skušal ohraniti sodelovanje na široki ravni, po možnosti pa ga bo še razširil.
OGLAS
Nameščen ko v trgov-sko-proizvodni firmi z znanjem knjigovodskih, administrativnih in podobnih poslov takoj zaposlimo. Zaželjeno je znanje slovenščine. Pismene ponudbe pod šifro „Priložnost za specializacijo" poslati uredništvu SV.
V Sloveni ji spet častijo dr. Kreka
V Selcah nad Škofjo Loko so v nedeljo proslavili 70-lctnico smrti dr. Janeza Evangelista Kreka, velikega Slovenca, ki je odločilno vplival na razmišljanje in nacionalno zavest ter socialni razvoj Slovencev ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja. Po osnovni izobrazbi je bil sicer teolog, med študijem na Dunaju pa sije pridobil tudi veliko znanja iz filozofije, sociologije, narodne ekonomije in zgodovine. Vse to mu je prišlo prav pri delu na področju socialnega vprašanja. Po zadnji vojni je bil dr. Krek v Sloveniji nekoliko pozabljen, ker je bila pozornost uradne javnosti usmerjena predvsem na dogodke in ljudi iz obdobja delavskega gibanja pred zadnjo vojno, narodnoosvobodilne vojne in povojnega časa. S proslavo v Selcah ter okroglo mizo ljubljanskega Zgodovinskega društva, ki je bila nekaj dni prej v Ljubljani pa so temu velikemu Slovencu znova dali mesto v slovenski zgodovini, ki mu po njegovem delu pripada.
L. S.
KULTURNO P!SMO !Z SLOVENUE
Borštnikovo srečanje 87
Vsa slovenska poklicna gledališča - razen Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane - se od včeraj 20. oktobra dalje, odpravljajo v Maribor. Skozi deset dni bodo na Borštnikovem srečanju, dvaindvajsetim po vrsti, z izborom tistih predstav, ki jih je določil in izbral gledališki kritik Aleš Berger, pred novim občinstvom in strokovno žirijo vrednotili dosežke pretekle sezone. V tekmovalnem programu, ki ga bo ocenjevala strokovna žirija, katere člani so Andrej Stojan, Aleš Jan, Sergej Verč, Angelca Janko in dr. Bruno Hartman, se bodo zvrstile predstave devetih slovenskih gledališč, ob dosežkih poklicnega gledališkega dela pa se bodo sredi srečanja predstavili gledališčniki-lju-bitelji z Jesenic.
Sinoči se je Borštnikovo srečanje, katerega pripravljalni odbor vodi dr. Matjaž Kmecl, začelo z delom Nenada Prokiča Metastabilni Graal v uprizoritvi Drame SNG Maribor. Pred predstavo je zbrane gledališke ljubitelje, kulturne delavce iz vse Slovenije in zamejstva ter drugo občinstvo nagovoril podpredsednik RK SZDL Slovenije Ciril Zlobec.
Borštnikovo srečanje tudi letos nadaljuje z ohranjanjem vezi, ki so razpete prek državnih meja. Tu ne gre le za misel na Slovence v zamejstvu v (Celovcu bo 28. oktobra na Zvezni gimnaziji za Slovence nastopila Majda Potokar) temveč tudina meddržavne ali vsaj medsosedske kulturne povezave. Pri medsosedskih mislimo na letošnje gostovanje graškega gledališča Verei-
nigte Btihnen z delom Maxa Gada Happy Baby, pri meddržavnih pa na goste iz Češkoslovaške, ki bodo v izvedbi Delavskega gledališča Gottwaldovo uprizorili Buchnerjevega Vojčka.
Borštnikovo srečanje bo torej deset naslednjih dni osrednji dogodek v slovenski kulturi, Maribor pa neke vrste gledališka prestolnica. Na koncu bodo tudi razglasili najboljše slovenske gledališke predstave. Atraktiven dogodek v času Borštnikovega srečanja je tudi podelitev Borštnikovega prstana, najvišjega slovenskega odlikovanja za vrhunske igralske dosežke. Lani je ta prstan dobil Zlatko Šugman.
Vabi!o
Posojitnica-Bank Cetovec pripravlja za svetovni teden varčevanja v svojih poslovnih prostorih na BahnhofstraHe 1 (Priesterhaus) razstavo pastelov
akademskega slikarja,
Karta Pečka.
Umetnik, ki razstavlja novejša dela iz cikla Uršlja gora in Koroški pejsaž, bo navzoč
v torek, 27. oktobra 1987 ob 15. uri ob otvori tvi razstave, na katero ste vsi vljudno vabljeni Posojilnica-Bank Celovec, rzzoj.
Folklora „Zaije" gostovala v Vrbi
Turistično društvo (Kur-verwaltung) v Vrbi je v okviru ..Vcldener Hcrbstfest" (..Praznična jesen") priredilo tudi praznik oz. dan narodnih noš.
Krajevno Slovensko prosvetno društvo DRABO-SNJAK je s posredovanjem Slovenske prosvetne zveze vključilo v prireditev folklorno skupino Slovenskega prosvetnega društva ZARJA iz Železne Kaple. V veliki popoldanski povorki skozi Vrbo je sodelovalo okoli 30 folklornih skupin, pihalnih orkestrov, pevskih zborov in drugih noš s Koroške, Slovenije in M^Ožarske. Nekatere
Slovensko prosvetno društvo ..Valentin Polanšek" na Obirskem spet vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet. Izleta se lahko udeležijo domačini, člani in prijatelji. Na pot se bodo podali v soboto 24. oktobra 1987. V ceni. ki znaša 350 šilingov, je vključeno tudi kosilo. Odhod je ob 5.30 uri izpred gostilne
- med njimi tudi Kapelčani -so nastopale s programom. Pri skupnem nastopu s folklorno skupino z Bleda, so se ..Zarjevci" seveda zelo potrudili in uspeli navdušiti številne gledalce in fotografe.
Plesalci iz Železne Kaple so bili nad prisrčnim sprejemom v Vrbi presenečeni in navdušeni. Pri častni tribuni so jih posebej pozdravili in predstavili kot slovensko koroško kulturno skupino, kot dobrodošle sodeželene iz Železne Kaple.
Kako lepo je čutiti že samo korektnost!
M.T.
pri Kovaču na Obirskem. pristop pa je možen (ob h.1)0 uri) tudi pri ESSO-črpalki v Železni Kapli. Prijave Nužiju Furjanu so možne do torka, 20. oktobra 1987.
Pot bo vodila na jadransko obalo, kjer bo na sporedu med drugim tudi ogled Portoroža in Pirana.
Ob tednu varčevanja
Ob tednu varčevanja Po-sojilnica-Bank Celovec spet pripravlja likovno razstavo.
Tokrat gostuje znani slovenski slikar Karel Pečko iz Slovenj Gradca. Umetnik se nam bo predstavil s ciklom Uršlja gora in Koroški pejsaž, med razstavljenimi eksponati bodo nova dela, ki jih bomo v Celovcu videli prvič. Umetnine bo možno tudi kupiti.
Karel Pečko pa prihaja med nas tudi kot prijatelj. Bil je med tistimi, ki so vedno navezovali kulturne stike z nami in Koroško ter širšim svetom. Bil je pobudnik za mednarodno razstavo „Mir, humanost", ki poteka vsakih nekaj let v Slovenjem Gradcu pod pokroviteljstvom OZN. Pečko pa je tudi mentor drugim slikarjem, med njimi je odkril Jožeta Tisnikarja, ki je s svojimi deli postal svetovno znan.
,,P]anine v stiki"
Vsi planinski fotografi-amaterji ste prisrčno vabljeni k sodelovanju pri tradicionalni foto-razstavi Slovenskega planinskega društva Celovec, ki bo meseca decembra v Kulturni taberni ..Pri Joklnu" v Celovcu.
Pogoji:	Vsak amatej*
lahko razstavi do 5 siik -barvne, črnobele ali oboje.
Format: 20x28 cm.
Na zadnji strani slike mora biti napisan ..naslov slike", fme in naslov avtorja pa slikam priloženemu seznamu!
5 najlepših slik bo nagrajenih.
Ocenjevala bo posebna tričlanska žirija. Po končani razstavi bomo vsem slike vrnili po pošti.
Slike pošljite najkasneje do 30. novembra '87 na naslov: Slov. plan. društvo, TarviserstraBe 16, 9020 Celovec.
!z!et SPD ,,Va!entin Poianšek"
Z ivtjenjski jubilej Crtomira Zorca
V Kranju je praznoval osemdesetletnico slovenski publicist, pedagoški delavec in znani Prešernoslovec Črtomir Zorec. Kot vnet častilec največjega slovenskega pesnika in dolgoletni ravnatelj Prešernovega spominskega muzeja v Kranju je bil tudi prizadeven raziskovalec pesnikovega življenja. Plod teh prizadevanj so njegovi zapisi o Prešernovem življenju in njegovih sodobnikih v časopisu Gorenjski glas. V njih je opisal Prešernove poti po Koroški in Dolenjski. Ob
letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so zapisi pod naslovom „Po Prešernovih stopinjah" izšli tudi natisnjeni v knjižici.
Črtomir Zorec pa je znan tudi kot vnet popotnik po slovenskih deželah ter dober zapisovalec svojih popotovanj, opisov krajev in ljudi ter njihove preteklosti. Med drugim je veliko pisal tudi o krajih, kjer žive Slovenci zunaj svoje matične domovine, tako o Koroški, Beneški Sloveniji, Goriški in Tržaškem.
L. S.
Jubilej dveh rojakov
Nedavno je praznoval v sončni Šmarjeti nad Pliberkom znani in spoštovani Dobnikov oče - Franc Schliesser-svoj 85-letni življenjski jubilej. Jubilant je bil vse svoje življenje delaven in skrbel, da sta Dobni-kova domačija in družina rasli in se širili. Vendar ni vedno užival le sončnih dni, a kljub temu ni klonil ali obupal. S svojo dobro voljo in vztrajnostjo je uspešno prebrodil vseh svojih petinosemdeset let trdega življenja.
Tudi v času zadnje vojne je vedel, kam spada. Postavil se je v'vrsto borcev za naše pravice in za zmago proti fašizmu. Jubilant je mož mirnega, a klenega značaja. Kot zaveden Slovenec je mnogo doprinesel za obstoj naše narodne skupnosti in za ohranitev lepe slovenske besede.
Ko je Dobnikov oče praznoval svoj življenjski jubilej, so se iskrenim željam pridružili tudi predstavniki plibrške	Posojilnice,
Enotne liste ter ZSO. Tem željam se pridružujemo ter mu želimo, da bi še dolga leta užival zasluženi pokoj"
Tiho in skromno je te dni praznoval svojo osemdeset-
letnico Petrejev oče Anza Widerman iz Borovja pri Pliberku. Čeprav je vse življenje moral težko delati, je še vedno mladosten in krepak.
Jubilant se je moral vse življenje kot mali kmet in delavec boriti za vsakdanji kruh. Vsak dan je moral prevažati les iz prostranih grofovih gozdov. Posebno hudo je bilo v zimskem času. Videvali smo ga, ko se je čestokrat vračal truden in premražen s svojimi konji domov. To je delal dolga desetlja. A zdaj se s ponosom ozira na težka leta. Tedaj je pričel graditi tudi svoj dom, v katerem sedaj v zadovoljstvu preživlja svoj življenjski večer.
Petrejev oče je moral v vojsko in služiti tujim interesom. A tam ni dolgo hotel stati na strani krivice, zato se je pridružil osvobodilni vojski in se vrnil domov na strani zmagovalcev.
Tudi Petrejevemu očetu so prišli čestitat predstavniki Enotne liste, Posojilnice ter Zveze slovenskih organizacij z željo, da bi še dolgo ostal zdrav. Tudi mi mu kličemo: Na mnoga leta!
ikej
Pokionimo se spominu junakov ki so padii v borbi za svobodo
Za bližnji Dan mrtvih bodo zastopniki Zveze koroških partizanov in drugih organizacij spet polagali vence na grobišča padlih borcev proti fašizmu širom naše Koroške. Hvaležnost, ki jodolgujemo tem junakom, nas obvezuje,da-še posebej za to priložnost - njihove grobove dostojno uredimo!
Osrednja spominska svečanost
bo letos v soboto, 31. oktobra ob 16. uri na pokopališču v Zitari vasi.
Na tem pokopališču je pokopanih 12 borcev, ki so padli po kapitulaciji poražene nacistične Nemčije.
V Zitari vasi in okolici je tudi mnogo žrtev fašizma, ki so našle smrt v raznih koncentracijskih in drugih taboriščih.
Poklonimo se spominu padlih junakov in vseh žrtev, ki so darovale življenje za svobodo v borbi proti fašizmu.
Zveza koroških partizanov
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 19.10. 1987
	Nakup	Prodaja
din	1.45	1.65
us $	12.437	12.537
can $	9.57	9.67
angl.E	20.88	21.14
irl	18.72	18.98
sfr	848.20	850.60
bfr	33.62	33.82
n	209.16	211.04
hfl	624.56	627.44
dm	702.33	705.17
lit	0.964	0.982
dkr	182.60	184.00
nkr	190.37	191.83
skr	197.89	199.91
fmk	288.70	291.10
esc	8.74	9.10
ptas	10.67	10.83
yen	8.836	8.866
Vaiutni tečaji 19.10.1987		
din	1.15	1.40
us $	12.20	12.80
can $	9.35	9.95
angl.C	20.40	21.60
irl	18.20	19.40
sfr	837.00	857.00
bfr	33.00	34.20
ft	206.50	216.50
hfl	616.50	632.50
dm	694.70	711.00
lit	0.945	1.005
dkr	178.50	185.50
nkr	186.50	194.50
skr	194.00	202.00
fmk	283.00	295.00
esc	8.30	9.70
ptas	10.40	11.20
yen	8.60	8.90
Novi penzion		
Od septembra !ani je v vasici Gameljne odprt nov gostinski objekt, Penzion Lieber.
Gostišče stoji ob vznožju Rašice, devet kitometer severozahodno od Ljubijane. V prijetno urejeni restavraciji nudijo gostom veiiko izbiro jedi in pijač, kot posebnost hiše pa ponujajo topie predjedi z mandeljni ah orehi, v vinu in zelenjavni narastek. Za prenočevanje je na voljo 12 sob, 4 enoposteljne, 5 dvo- ' posteljnih in 2 troposteljne, v restavraciji pa je na voljo 60 sedežev. Penzion je odprt od 12. do 21. ure, ob nedeljah je zaprto.
Podrobnejše informacije in rezvervacije: Penzion Lieber, 61211 Gameljne, Gameljne 32e, tel. 061/374 080.
OGLAS
Prodajam hišo (300 kvadratnih metrov) ter 1500 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Biogradu ob morju (Dalmacija). K zemljišču spada tudi 50 metrov majhne marine. Za pojasnila se obrnite na Mileta Fabijan (Francija, tel. 93-54-33-75, zvečer), ali Boraca Meirijana (Kanada, tel. 416-279-80-27, zvečer) ali Mileta Branko (Jugoslavija, tel. 51-612-868, zvečer).
Rešitev križanke iz prejšnje številke
S7K4		'*4		
C/			4<7f	
	'44		^4	
'*4	34		IV*	«4
				-f*4
			'Yf*	
	"f			
	Ro		T//v	
	TP4	'44*		HRrr
		^4	Azaf	
Vodnik po Gornji Radgoni
Skupščina občine Gornja Radgona je v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami občine pripravila in izdala Vodnik po občini Gornja Radgona. Vodnik v obliki brošure na 47 straneh podrobno predstavlja lepo pokrajino ob reki Muri z njenimi naravnimi značilnostmi, kulturno dediščino, kraje, način življenja, značilnosti pokrajine ter njena gospodarska gibanja. Izšla je v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in angleškem jeziku. Informacije lahko dobite pri Radenska, Turistična prodaja, 69252 Radenci, tel. 069/73-040, 73-541, te!ex 35-218 YU SLRC1.
V Ce!ovcu že 10 tet gtedajo v zvezde
Koroško astronomsko združenje praznu/e /etos deseto ohiein/co obstoja svo/ega planetarija, ki je nameščen kar po/eg Minimundusa. Tam prikazujejo vedno spet nove programe, od judi/e/'u pa so pr/pra vi/i posebno /ep planetarni spored „iVa pragu vesoi/a - 30 /et kozmonavti-ke". Premiero tega novega sporeda, katerega si /adko ogledate tudi vi, pa je vide/o tudimnogo politikov, ki so gotovo iska/i svojo prihodnost v zvezdah...
Kombinacijska križanka
Besede s spodnjega spiska vpišite vodoravno in navpično v lik tako, da se bodo med seboj ujemale. V vodoravni vrsti, kije označena s pikicami, boste dobili ime in priimek znane slovenske slikarke.
10 črk: zmlinčenje; 9 črk: pomorstvo; 8 črk: astenija, ažiotaža, Casanova, listavec, opravilo, raztežaj, vbadanje; 7 črk: analiza, nanking, oljenka, ovsenka, pia-ster, poetika, polotok, žgalina; 6 črk: avesta, maline, nantes, odessa, sirček; 5 črk: akela, antal, asket, astor, elton, maraš, matra, narda, oneal, otisk, putka, ranko, serak, stamp, tnalo; 4 črke: inka, kača, medo, škar, tani, tojo; 3črke: aca, ani, ann, črt, eva, ian, raa, ski, tao, trn, upi, voz; 2črki: ek, en, kk, mš, oi, op, rp.
sestavil Jožc Petelin
TEDENSKI HOROSKOP
LEV (23.7.-23. 8.)
V tem tednu vas čaka precej odgovornosti. Pazite, da ne boste iz muhe delali slona, če ne, se bo nekaj zafecljalo. Ne sanjajte preveč,vljubezni se bo to maščevalo.
DEVICA (24. 8.-23.9.)
V tem tednu se vam bo ponudila neka Izredna prilika. Bodite pozorni na to in ne zapirajte si vseh vrat zaradi prirojene pre-dvidnosti. Nežno vabilo.
TEHTNICA (24.9.-23.10.) čaka vas razgiban teden. Zaradi vaše H'\ JH diplomatske navihanosti bo zopet steklo vse kot po maslu. Očarljiv obisk ob koncu tedna. Zavistni pogledi. Vaša srečna številka je 10. $KORPiJON(24.10.-22.11.)
Radi bi doživeli spremembo, ki vam bi dala nov polet, vendar ste preveč prestrašeni, da bi jo speljali. Čisto vse pa tud: ni varnost. Privoščite si kdaj kakšno neumnost. Vaša srečna številka je 30.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Ta teden vam ni preveč naklonjen, zato si raje odmislite špekulacije, na katere ste računali. Bodite realni in svojo fantazijo in energijo usmerite v ljudi, ki vam bodo za to hvaležni.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Z vašo življenjsko voljo dosežete veliko, vendar pustite tudi sodelavcem, da se kdaj izkažejo. Nekaj drobnih pozornosti do najbližjih ne bi škodilo? V ljubezni ste na potezi. Vaša srečna številka je 33.
VODNAR (21. 1.-18.2.)
Tako ne bo šlo več naprej. Življenje ni en sam praznik. Malo več usmiljenja do tistih, ki vas prenašajo.Vaše razvade vam jemljejo vse, kar je najlepše v vas. Občudovalcev bo čedalje manj. Vaša srečna številka je 7.
RIBI(19.2.-20.3.)
Ne ozirajte se preveč na svojo okolico. Važno je, da odločitve sprejemate neodvisno, ker le tako se vam bo vrnilo zaupanje vase. Pomenek v prijateljski družbi vam bo dobro del. Vaša srečna številka je 15.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Za vse ne bo nikdar prav. Sprejmite kritiko, vendar naj vas to preveč ne bega. Vse bo rešljivo, če boste ohranili mirno kri. Potrebujete malo nežne spodbude. Vaša srečna številka je 18.
B!K(21.4.-21.5.)
Nekdo vas preizkuša, če ste to,za kar se izdajate. Ne dajte vseh adutov na plan, tako boste bolj zanimivi. Ob koncu tedna vas čaka prijetna sprememba.
DVOJČKA (22. 5.-21.6.)
Vašim trikom nihče več ne verjame. Od vas pričakujejo jasno stališče. Dobro premislite. prijateljstvo tudi nekaj velja. Malo več sebe podarite vašim najbiižjim.
RAK(22. 6.-22. 7.)
Ne bodite preveč pametni in poslušajte včasih pri pomembnih odločitvah tudi svoje srce. V partnerju ne glejte samo napak, čeprav ga prekašate v marsičem. Vaša srečna številka je 35.
21. oktober 1987 H
ŠAHOVSKA
RUBRIKA
(ureja Silvo Kovač)
Šahovska naloga št. 32
Študija SALMNDA
V poziciji na diagramu bela kmeta ob pomoči lovcev nevarno ogrožata črnega kralja. Črni se spretno brani in trdnjava je napadla oba lovca, tako da belemu že grozi izguba enega od lovcev. Toda beli, ki je na potezi s skrito kombinacijo še vedno računa na zmago. Reševalci, poiščite to skrito pot do zmage belega. Prizadevnost pri reševanju vam bo poplačana z novim spoznanjem!
Rešitev naioge št. 31
Da bi beli lahko aktiviral kralja in ob tem tudi belopolj-nega lovca, se odloči za nenavadno in edino potezo l.Le5!. Odgovor črnega l...Le5: je izsiljen, saj bi tudi v varianti l...d4	2.Ld4:
3.Kd5 b2 4.Kd4: bld 5.Le4+ beli uspel remizirati. Po žrtvi lovca pa sledi: 2.Kd5: Kf5 3.Lc6 beli lovec že prihaja v igro. 3...h2 4.La4 b!D črni je dobil v igro novo damo, toda sledi presenetljiv odgovor belega 5.Lc2+! in z žrtvijo še drugega lovca je na šahovnici po izsiljenem 5...Dc2: nastala pat pozicija! Beli se je tako na zvit način rešil v remi.
Brošuro „Smrt in kaj potem? Življenje-odgovor iz duhovnosti" lahko brezplačno naročite pod naslovom: Univerzalno življenje/ Universelles Leben, Postfach 140, 5016 Salzburg.




z*
ZVE^ " po
- KAROLINA KOLMANIČ -	,
Izzvenela je pesem
„Tibor, škriplje pri slovenščini. Če boš kaj več bral in se potrudil še pri dopolnilnem pouku, bo šlo."
Otrokove rjave oči so vzplamtele in ko je preletel ocene, iskrice še niso ugasnile. Sedel je, se še ozrl proti Veri. Nasmehnila se mu je in tudi on je raztegnil ustnice. Tako! Za njo je. Kako zelo se je bala Tiborja. A ta je njene zle slutnje v celoti razbil. Zvonec je odpel konec ure. Učencem je zaželela vesele zimske počitnice in odšla. Prvi korak je usmerila k dežurnemu učencu:
„Kam je šel Zdenko?"
„Spodaj pri drugem dežurnem je."
Od zgornjega do spodnjega stopnišča je res nekaj sekund hoje; lahko poišče kaj ustreznega in Zdenku kakšno reče!
Nenadoma ga zagleda z vedr-cem v rokah. Dežurnemu bo pomagal nahraniti ptice. Nasmehne se in gre v zbornico. Tega, sicer še kar zmernega otroka, je bes povsem obsedel. A zdaj se je v njem že vse poleglo in čemu bi še drezala vanj. Kljub temu realnemu spoznanju pa se njena notranjost le ni pomirila. V zbornico je stopila bleda in razdvojena: naj vso reč pove, ali zamolči. Kava na njenem mestu je s svojo zapeljivo aromo vabila In razredčila misli na dogodek. Potem so pripovedovali drugi. Čeprav so se ji zdela vsa dejanja manj krepka, je s svojim molčala. Sklenila je, da se bo posvetovala z ravnateljem, ko bosta sama.
Naslednji zvonec nje ni več preganjal. Imela je prosto uro
13
in je prosila ravnatelja za pogovor. Povabil jo je v svojo pisarno, prijazno ponudil stot in spodbudil:
„Je kaj narobe?"
„Je, tovariš ravnatelj."
Pogledala ga je naravnost v oči. Ni odvrnil pogleda z njenega obraza.
„Kaže, da delam same napake."
„Ah, kdo vam je to rekel?"
„Rekel? Nihče. Takrat Ivanova mama in..."
„ln danes?"
„Da, danes..."
Umolknila je, se zazrla vanj, nato pa povesila pogled, ki se je ustavil na skrčenih prstih, počivajočih na krilu. Nenadoma jo je zaskelelo v očeh; še preden je utegnila najti robec, so že drsele solze po licih.
„Zdenko, moj Rom, je pred
razredom... raztrgal izkaz, ga vrgel v smeti in zbežal."
Zadnje besede so kar vrele, zato da bi bila izpoved čimprej končana in nobena pomembna beseda ne bi izostala.
„tn ste vi krivi?"
„Ne vem, tovariš ravnatelj. Morda sem res. Ne znam pristopiti."
„Ste mu kaj očitali, grajali?"
„Ne, še utegnila nisem."
Obrisala si je obraz in čutila, kako jo skeli. Malo se je umirila in prevzel jo je čudert občutek sramu. Le kako je mogla tako otročje ravnati. Presneto! Nikoli ne bo znala krotiti svojih solz, ki kaže kar čakajo ugoden trenutek.
„Veste, jaz sem iskren. Tudi mi nimamo veliko izkušenj s temi otroki. Znajo biti prav pohlevni, a v posebnih trenutkih so njihove reakcije silovite. In tokrat je najbrž bilo tako. Vidite, kakor so vaše solze čisto na robu, tako je njihova jeza..., No, skušal se bom
pogovoriti z njim. Z vami, mislim, se mi ni treba več. Naš poklic je tako raznolik, da lahko pričakujemo vsak dan kaj novega. In v tej dinamiki je morda tudi mikavnost. O večni mladosti med mladimi vam ne bom tvezil, ker če pogledate mene in kolege v zbornici, boste precej ugotovili, da je to sladka laž."
„Hvala, tovariš ravnatelj. Prepričali me ravno niste, potolažiti pa."
„Tudi to je nekaj."
Odšla je. Šele, ko je sedla na svoje mesto, se je zavedala, da je govorila malo, zadnji stavek je bil gotovo iskren, a skoraj surov. Le kaj si bo mislil o njej, nerodni začetnici?
Sneži. Strnjene zvezdice padajo v kosmih na lase, obraz. Topijo se in kaplje lezejo počasi vse do vratu. Tu jih prestreza in gre naprej. Vse je belo: polja in hiše in cerkev. Le kupole na zvoniku se še ni pri-
Uspesen začetek naših namiznoteniških ekip!
Slovenske namiznoteniške ekipe so uspešno štartale v novo prvenstvo: tako presenetljivo vodi prva ekipa Selanov v prvenstvu spodnje lige, pa tudi prvo moštvo NTK Celovec, ki letos tekmuje v drugem razredu, je še brez
poraza in pravtako zaseda prvo mesto. Ženska ekipa iz Sel (Marti Oraže in Zdenka Zajkovič) pa je po prvem delu prvenstva v koroški ligi na drugem mestu (zgubila je le s Volkendorfom).
Rezuitati stovenskih moštev:
Sele I-Labot 6:2. Točke za Sele: Novak (3), Z. Smrtnik (2), Novak(Smrtnik). KAC - Sele H 4:6. Točke za Sele: Bec (2), Travnik (2), M. Smrtnik (1), Bec/Travnik. Sele III-WoIfsberg 6:4. Točke za Sele: Fojkar (3), M. Oraže (1). Olip (1), Fojkar/ Oraže. Passering - Sele IV 1:9. Točke za Sele: Falle (3), E. Oraže (3), H. Oraže (2). Oraže/Oraže. NTK Celovec I -Saturn 8:2. Točke za NTK: Kupper (3), Velik (2), F. J. Smrtnik (2), Kupper/Smrtnik. NTK Celovec II - Carinthia OHO.
				m jL
-t ^	T * m	\ ^		
„Čmi vikend": SAK in Dobria vas sta podiegia
Šah: SŠZ H zgubila tekmo z Magistratom
Šahisti Slovenske športne zveze H/Posojilnica Celovec so v tretjem kolu prvenstva v 2. razred-vzhod doživeli prvi poraz. Drugo moštvo Magistrata Celovec je zmagalo s 5:3, tako da imajo slovenski šahisti samo še minimalne možnost za naslov prvaka v tem razredu.
Drugo moštvo SŠZ je igralo tekmo z igralcem manj. tako da je magistrat takoj vodil 1:0. Dr. Joži Amrusch je po lepi partiji izenačil in tudi po remijih Ivana Lukana in Herberta Rulitza je bil rezultat še neodločen. Z zmago Roberta Hedenika so celo vodili 3:2, toda Rupert Reichmann, Tončka Einspieler inTone Kropivnik so zgubili partije. Naslednjo tekmo igra SŠZ 11 proti železničarjem iz Celovca (22. nov ).
Ta konec tedna je bil pravi črni vikend za nogometaše klubov iz dvojezičnega ozemlja. In to kar v dvojnem pomenu besede: temni oblaki so namreč v nedeljo zagrnili nebo in lilo je kakor iz škafa, tako da so morali odpovedati celo vrsto tekem. Tako ni igral Bilčovs, ne Pliberk, pa tudi Kotmirčani, Metlova, Žitara vas, Selani in Galicija ne. Sicer pa je bil vikend „črn" predvsem zaradi bolečih porazov slovenskih nogometašev, saj v bistvu lahko zabeležimo le tri (delne) uspehe: Rikarja vas je zmagala v Labotu z 1:0, Globasnica je v Reichenfelsu dosegla svojo tretjo točko (2:2), pa tudi Žvabek se je vrnil iz Mauterndorfa z eno točko
V vrstah SAK-ja se situacija na žalost še ni zboljšala, saj je še vedno nekaj igralcev poškodovanih, tako da sploh ne morejo igrati ali pa igrajo le z bolečinami. Toda kljub temu se je SAK podal v Lienz še z nekolikšnim optimizmom, saj doslej tam še nikoli ni igral slabo. Toda tokrat ni imel dosti možnosti za zmago: po prvem zadetku domačinov so slovenski nogometaši sicer začeli z ofenzivno igro, manjkal pa jim je igralec, ki bi bil znal priložnosti tudi izkoristiti. Tako pa so bili domačini spretnejši, saj so nekoliko razredčeno obrambo SAK še dvakrat prelisičili in v bistvu zasluženo zmagali s 3:0. Torej jasen poraz za SAK, kljub temu pa še ni
vzroka, da bi vrgli puško v koruzo.
DOBRLA VAS bi se bila lahko vrnila na vrh lestvice spodnje lige - seveda, če bi na domačem igrišču premagala tekmece iz Wietersdorfa. Toda napovedane zmage so se že večkrat spremenile v poraz: tako tudi v Dobrli vasi. Dobrolčani so sicer po Lesja-kovem zadetku (1:1) silno oblegali nasprotnikova vrata, a zaman. Na drugi strani pa je Zore v 68. minuti iz prostega strela dosegel lep gol in sanje Dobrolčanov so bile porušene.
Ta vikend so zgubili tudi Klopinjčani (1:2 z SCA Šentvidom), Šmihelčani (6:1 v Treibachu) in Kapelčani (1:2 v Šentpavlu).
Karpov vodi v dvoboju s Kasparovom
Po treh odigranih partijah v dvoboju za naslov svetovnega prvaka v šahu v Sevilli vodi izzivalec Anatoli Karpov 2:1 (4. partijo so prekinili po 4 . potezi). Prva partija med sedanjim svetovnim prvakom Garijem Kasparovom in izzivalcem Anatolijem Karpovom se je končala neodločeno, v drugi partiji pa je Karpov s črnimi figurami prelisičil nasprotnika in tako prišel v vodstvo. Tretja partija se je končala z remijem in tudi v ponedeljek sta se nasprotnika razšla z neodločenim rezultatom. Dvoboj za naslov svetovnega prvaka predvideva 24 partij, zmagovalec je tisti, ki prvi doseže 12,5 točk. Pri neodločenem	rezultatu
(12:12) bi Kasparov uspešno obranil naslov svetovnega prvaka.
Pravi nogometni krimi aii: dvoboj SV—MT
Urednik/ in sode/a vci obed tednikov so se prvič v zgodo-
vini resno spopri/e/i; a ne na papirju, temveč na mehki in
Koroška iiga
1WAC	11	6	3	2	23:11	15
2 . Trg	11	6	2	3	31:20	14
3.SVRLienz	11	6	2	3	24:13	14
4.Brc?c	10	6 2		2	16:6	14
5.Šmohor	11	4	4	3	18:15	12
6 SAK	10	5	1	4	16:10	n
7.Matrci	11	4	3	4	17:13	n
8.Pliberk	10	3	5	2	21:18	n
9. SV Šentvid	11	4	3	4	7:23	11
10. Wolfsberg	10	4	2	4	13:17	10
11 Magdalen	H	3	3	5	12:18	9
12. VSV/Beljak	11	3	2	6	14:2!	8
13.Molita!	11	2	2	7	11:17	6
14.1rschcn	11	1	2 8		7:28	4
Spodnja iiga-vzhod
lWietersdorf tt 8 2 1 22:6	18
2.	Mostič	H 7 .1116:9	17
3.	Dobrlavas 11612 19:8	15
4.	Šentandraž 1146 117:1114
5.	Trcibach 116 14 27:16 1.4
6.	ASKCclovec 11 5 3 4 14:16 13
7Sl.Leonhard 1 1 4 4 4 14:15 12 S.Šmihe!	114 2 5 14:22 11)
9.Ruda	11 3 3 5 13:15 9
10. Klopinj	112 5 4 11:15 9
H.SCAŠcntvid 113 17 15:21	7
12.	ASVCelovec 102 17 11:19 5
13.	KAC	10 13 6 6:14 5
14.	Frantschach 10 1 3 7 7:22 5
spo/zki travnati ruši, kajti sk/eni/i so, da se pomerijo v nogometu. Bi/a je to prijate/j-ska tekma, a do vo/j resna, da je marsikomu zmanjka/o sape.
Čeprav je rezu/tat znan -zmaga/i so ko/egi Našega tednika - zadeva /e ni tako preprosta, kajti tekma je bi/a, kot bi zapisa/i na športni strani, pravi nogometni „krimi". To pa je za tak zgodovinski dogodek že mnogo/ Vratarja /van Lukan (Stj) in Franc Wakounig (NT) sta se bori/a kot /eva. Prvi je brani/ s svojo vitkostjo, drugemu je bi/a dobrodoš/a njegova širina. A ker so, kar zadeva skupno težo, bi/i gotovo ..močnejši" uredniki S/ovenskega vestnika, jim je tudi uspe/o zabiti
Spodnja !iga-zahod
1.	Šentjakob	118	3 1)	20:9	19
2.	Borovlje	116	4 2	21:10	15
ll.endorf	10 6	0 4	22:14	12
4.De!!ach	10.15 2	11:9	H
SRoZck	105	14	12:14	11
6.	ASVLienz 9 4 2 3 19:19 td
7.	Baškojezero	10 4	2 4	12:14	10
8.	Trcffen	113	4 4	9:1110
9.	Wei!lenstein	tdl	44	18:11	9
lO.Obennillstatt 11 2 5 4 11:15 9 II.Bruca	9 2 4 4 11:12 8
!2.Radcnthcin	113	17)7:22	7
IIBilčovs	10 2	4 5	11:18	7
14.Tristach	112	2 7	10:26	6
prvi go/. Potem pa se je mreža obed go/ov precejkrat zafres/a, vendar je - na srečo obed moštev - bi/ izid tekme neod/očen. Če/e streljanje enajstmetrovk je od/oči/o zmagova/ca - ob tem pa se je sreča bo// nasmedni/a nogometašem Našega tednika -in dočeš nočeš, poraz moramo priznati, čeprav zaradi tega dodimo ma/ce bo// k/ecavo kot ko/egi pr/ Našem tedniku. S/ to/ažbo nam ostaja /e, da so NT-jevci naše fante pre/isiči/iz nenehnim menjavanjem igra/cev, kar ni opazi/ niti sodnik, naši pa tega niso mog/i videti zaradi športne zagnanosti, pa tudi zaradi tega ne, ker so igra/i brez oča/. Ko/egi pri tedniku, /e priznajte, da so naši uredniki vendar/e korenjaki (in to brez igra/cev SAK), in da bi tekmo pravzaprav mora/i ponoviti, karpa k sreči zaradi vašid (in seveda tudi našid) onemog/id nog ni mogoče/Zato pred/agam, da bi se prihodnjič pomeri/i v boksu? Ne, s tega ne bo nič; Raz/ika v „teži" enih kakor drugih ne odgovarja športni normi - in končno, kdo bi potem napisa/ komentar?
fost/nn komentar.
Andrej Kokot
TERMtN!
t NOGOMKT
Sobota, 24. 10.: Slovenski atletski klub - Pliberk (15.00), ATUS Borovlje - ASV Lienz
(14.45)	, Šentjakob - Brnca
(14.45)	. Železna Kapla - Žitara vas (15.00), Galicija - Žrclcc (15.00).
Nedelja, 25. 10.: Šmihel - ASK Celovec (15.00). Dobria vas -Mostič (10.30). ASV Celovec -Klopinj(10.15).
Napraznik. 26. oktobra bodo nekaj odpovedanih tekem nadoknadili. Ob uredniškem zaključku pa termini Zal še niso bili fiksirani
^ NAMIZNI! KNIS
Četrtek, 22. 10.: Sele IV - ZSM Škocijan (fanti dom. 19.00). KAC - Sele 1 (Šentrupert,
19.00)	.
Petek, 23. 10.: Selc 11 - SCA Šcntvid(farni dotn. 19.00). Sobota, 24. 10.: Selc -Wolf-sberg B (mladinci) - (farni dom.
15.00)	.
$AH
Sobota, 24. 10.: Velikovec-Slo venska športna zveza Cartransl (gostilna Kultcrcr, 15.00).