Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedel|ska Izdala celolelno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo (OO D S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici St. G III Rokopisi se ne vraCafo, nc franki rana pisma se ne sprejemajo * UreOiUStva telefon Stev. 50, upravnlStva Stev. 328 Cene oglasov I stolp. peJU-vrsls mali oglasi po 130 In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po tO Dls o Prt veClem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku in iriTitniT^in v.-''ir n Političen list sa slovenslci narod Uprava fe v Kopltarfevl ul .St.« * Čekovni račun: Cfubl/ana Stev. 10.6.10 In 10.3*49 jta Snserale. ŠarafevoSt.7S63. Zagreb St. 39.011, Vraga ln Dunaf St. 24.797 Trozveza med Italijo, Jugoslavijo in Romunijo. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Od vseh izjav, Jc! jih je dr. Ninčič dal povodom razprav o belgrajskih konvencijah, je treba predvsem poudariti izjavo, ki ie edina politično važna, in to je izjava o našem razmerju do Italije in o razmerju Romunije do Italije. Dr. Trum-bič je v svojem govoru pozval dr. Ninčiča, da pove, ali je res rekel na Bledu, da Mala antanta nobene svoje akcije ne izvede &.ez predhodnega sporazuma z Italijo. Dr. Ninčič je odgovoril, da je res to rekel in da je to storil radi tega, ker smo mi od držav Male antante Italiji najbližji in zaradi tega na razmerju do Italije najbolj interesirani. Ker je pa še pristavil, da pričakuje, da sklene Romunija v najkrajšem času morda že danes ali jutri z Italijo podoben prijateljčki pakt, kakor ga imamo mi, jc jasno, da je njegova izjava popoln odsev politike Male antante. Izjavo dr. Ninčičevo mnogo komentirajo tako politiki kakor diplomati. jela prve konv ijo. a n Radičevci popolnoma v okovih radikalov. Bolgrad, 26. junija. (Izv.) Danes je narodna skupščina, oziroma radikalno-radičev-ska večina s 122 glasovi sprejela prve ali tako zvane belgrajske konvencije. To so specialne konvencije, ki so se sklenile med italijansko in našo državo. Ze samo število glasov >zar je zanimivo, ker kaže, da se je celo med vladno večino našlo skoraj 80 glasov, to je skoraj polovica vladne večine, ki se niso upali oddati javno svojega glasu za te konvencije. Pri tem pa je naglasiti, da so radičevci bili skoro polnoštevilno prisotni in je dr. Ninčič v svojem govoru večkrat s ponosom poudaril, da ima za seboj tako hrvatsko glasovalno vojsko in da je ta najboljši dokaz, da so konvencije koristne in dobre, ne za Srbe, ampak za Hrvate. Taki in podobni komplimenti so padali v naročje radičevcem. Sicer so jih nekateri od njih sprejeli s kislim obrazom, vendar so šli preko vsega tega in oddali glasove za pi vi del konvencij. Na drugem mestu priobčujemo govor, ki ga je ob koncu glasovanja imel predsedujoči podpredsednik dr. Subotič. Ta govor, ki ga je smatrati kot oficielno prošnjo, naj Italija oprosti nekatere kritiko, ki so se izrekle napram njeni politiki, je napravil skrajno mučen vtis ra vse politične in parlamentarne kroge. Nobenega dvoma ni, da bo napravil v javnosti velik vtis. V parlamentarnih krogih se je po današnji seji, ki je trajala do 9 zvečer, zatrjevalo, da je ta oprostilni govor podpredsednika skupščine bil izgovorjen na intervencijo tukajšnjega italijanskega poslanika generala B o r d r e r a. Če se to dejstvo izkaže za resnično, je Subotič vreden toliko bolj obžalovanja, da ne rečemo obsodbe. Takega poniževanja še menda ni slišal noben parlament na svetu in dolžnost celokupne javnosti je, da proti temu odločno nastopi, da se naša država ne bo po podpredsedniku skupščine na tak način poniževala. Še bolj žalostno je dejstvo, da je dr. Subotič Dalmatinec, kajti ravno ljudstvo v Dalmaciji ima najbolj priliko občutiti prijateljstvo z Italijo. * Dopoldanska seja narodne skupščine se Je pričela ob pol 11. Pred dnevnim redom so se brale razne formalnosti in nuznanila. Prvi je dobil besedo dr. Ante T r u m b i č, ki je ostro govoril proti konvencijam in dokazoval njih pogubne posledice za našo državo. Zunanji minister dr. Ninčič mu je takoj odgovarjal. Med njegovim govorom je prišlo v skupščini do ostrih spopadov in do velikih nemirov. Seja se je ob 1 popoldne zaključila. GRISOGONO PROTI. Seja se je popoldne ob 5 nadaljevala. Najprvo je govoril samostojni demokrat G r i -s o g o n o. V strokovnjaškem govoru je najprej kritiziral posamezne odredbe konvencij, jih popolnoma razgalil ter pokazal na škodljivost teh odredb za našo ljudstvo, predvsem za primorske kraje. Najbolj dolgo je dr. Gri-sogono govoril o konvencijah, ki govore o naseljevanju. Z drastičnimi primeri je pokazal, da te konvencije nikakor niso sprejemljive. NINČIČ POVZDIGUJE ITALIJO V NEBESA. Njemu je odgovarjal dr. Ninčič. Pri tej priliki je polemiziral tudi z ostalimi govorniki. Predvsem je dr. Ninčič izjavil, da je Gri-sogonova kritika, posebno kar se tiče naseljevanja, netočna in da mora biti javnost pravilno poučena. Kategorično je izjavil, da se s temi konvencijami, posebno s konvencijami o naseljevanju, Italiji ne dajejo nobene pravice. V potrdilo te izjave navaja odredbo, ua podlagi katere zatrjuje, da se Italiji niso dale nobene nove pravice, ampak da so se prej dane pravice omejile na goiovo število let, česar prej ni bilo. Zato se zdi njemu, Ninčiču, popolnoma nerazumljivo, da se v javnosti proti konvencijami nastopa. Po njegovem mnenju bo prebivalstvo, posebno dalmatinsko, oziroma primorsko prebivalstvo, imelo priliko občutiti ureditev teh vprašanj s sosedno nam Italijo. Dolžnost nas vseh je, da delamo na to, da postane Dalmacija popobioma naša. To se pravi, da je treba storiti vse, da se čim bolje in čim ožje zveže s centrumom države. Raditega je treba osredotočiti vse naše delo na to, da se prometna sredstva z Dalmacijo čim prej zgradijo in da se tudi v sami Dalmaciji zboljšajo. Politika belgrajske vlade napram Dalmaciji je bila vedno taka. Ninčič se zato čudi posebno dr. Buču, proti kateremu se ostro izraža in polemizira z njegovimi izvajali in kategorično odbija žalitve, ki jih je baje dr. Buč v svojem govoru vrgel na italijanski narod. Italijanski narod je kulturen, pravi dr. Ninčič. Nato mu je pel precejšnje slavospevo in z ogorčenjem odbijal vse žalitve, ki so padle na italijanski narod. RADIČEVCI NINČIČU PLOSKAJO. Vsi radikali in radičevci so pri tej priliki burno ploskali in pritrjevali dr. Ninčiču in tem trditvam. Ninčič je nato ostro govoril proti ostalim g( vornikem in pozval radičevce in radikale, da glasujejo za konvencije. Obenem je izrazil nado, da pozivu sledi tudi opozicija. Radikali in radičevci so ves čas tega govora burno pritrjevali. Opozicija je zelo burno protestirala, posebno ko je dr. Ninčič pel take slavospeve in hvale Italiji. Raditega je bila seja mestoma zelo burna in ostra. Ponovno je prišlo do živahnih konfliktov med predsednikom in posameznimi opozicionalnimi poslanci. Tudi po dr. Ninčičevem govoru je nastal velik hrup. Opozicionalni poslanci so proti poniževalnim nastopom radičevcev in radikalov odločno protestirali. Predsednik je moral napeti vse sile, da je spet vzpostavil red in mir. IZJAVA ANGJELINOVIČA. Nato je v imenu demokratov posl. A n -g j e 1 i n o v i č izjavil, da bodo demokratje z ozirom na škodljivost konvcncij glasovali proti njim. V imenu Jugoslovanskega kluba je poslanec Smodej podal sledečo izjavo: IZJAVA JUGOSLOV. KLUBA. Belgrajske konvencije so posledica vseh prejšnjih za našo državo nesrečnih pogodb z Italijo. So takega značaja, da more biti le njihovo dejansko izvajanje merodajno za to, ali jih je treba spreejti ali odkloniti. Sedanja vlada ni pokazala, da hoče in zna ščititi interese naše države napram Italiji, nego nasprotno jc napram Italiji zavzela tako popustljivo stališče, kakršnega ne bi smela žc z ozirom na naš nacionalni element v Italiji, ki ga pušča italijanskim oblastem, da jc vedno izpostavljen največjim preganjanjem. Zato bo Jugoslovanski klub glasoval proti ratifikaciji vseh štirih takozvanih belgrajskih konvcncij.« GLASOVANJE. Izjava g. poslanca Sniodeja je bila z odobravanjem sprejeta nakar je predsednik odredil glasovanje. Glasovanje se je izvršilo med precejšnjim hrupom, ker je opozicija pri .vsakem radičevcu, ki je tiho in sramežljivo oddal svoj glas za prvi del belgrajskih konvencij, odločno povedala svoje mnenje. Uspeh je bil: za konvencijo 122, proti 39. Konvenci-je, ki so bile danes sprejete, so takozvane specialne konvencije. In sicer tele: konvencija o povrnitvi imovine, o posestvih društev in javnopravnih oseb, o zasebnem zavarovanju, o konkurzih, o podporah osebam, ki živo v breme javnih ustanov industrijskih podjetjih, o trgovskih drubah in o specijelnem sporazumu med Italijo in našo kraljevino. PONIŽEVALNA IZJAVA PREDSEDUJOČEGA DR SUBOTIČA. Nato je predsednik izrekel sledeče žalostne besede: »Preden z Vatim privoljenjem zaključim današnjo sejo, mi dovolite, da podam sledečo izjavo: Ob končni razpravi, ki jc bila včeraj v zbornici o poročilu odbora o zakonskem predlogu za sklep posebnih pogodb med našo državo in Italijo, je dobil pivi besdo narodni poslanec dr. B u č. Prehajajoč preko težke stvari, da je govoril narodni poslanec dr. Buč ne samo brez vsake objektivnosti, ki jo zahteva ugled narodne skupščin?, nego tudi brez ljubezni do domačega ljudstva in do lastne države, sem jaz kot predsednik včeraj-šne seje na žalost dolžan naglasiti, da je r. narodni noslanec dr. Buč, govoreč o italijanskem narodu in njegovih predstavnikih, izrazil misli, ki so netočno in nepravične. Ko je poslanec dr. Buč uporabljal izraze, ki so nepristojni in žaljivi (Pa za lo je danes že prepozno!«), jaz nisem opustil prilike, da jih ocenim na ta način, da sem kaznoval poslanca in ga pozval k redu. Ali na žalost moram priznati da ta kazen po svoji milobi ne ustreza teži greha, ki ga je storil dr. Buč. (Glasovi iz vrst radičevcev: »Tako jok Burni in živahni protesti pri opoziciji.) Na žalost ostrejše kazni od tiste, ki sem jo izrekel, to je, da sera mu odvzel besedo in ga izključil od seje, nisem mogel izreči, ker tedaj, ko je g. poslanec izreke žaljive besede, niso biii dani predpogoji iz čl. ICO in 101 poslovnika narodne skupščine. Četudi je g. ministrski predsednik govor gosp. poslanca dr. Buča takoj primerno ocenil, pripuščajoč vso odgovornost g. poslancu samemu, sem jaz prepustil to sebi za konec seje, ker sem dolžan upoštevati ugled narodne skupščino in interese naše države in našega naroda. In zato sedaj ua najsvečanejši način izjavljam, da iskreno ot: '.ujem in obsojam postopanje g. Buča, radi ka- terega skupsčina izgublja na ugledu in s katerim se jaz radi našega naroda iu naše države ne smem in ne moreni identificirati. Italijanski narod je v svoji preteklosti prispeval in tudi sedaj še prispeva toliko k splošni civilizaciji (medklici: »Mate-ottilc), h kateri teži tudi naš narod, da prihaja, kakor vso človečansivo priznava, kot eden prvih sodelavcev na velikem delu splošne kulture v jx>-stev. Naš narod se ne sme izločiti iz kroga civiliziranih narodov iu odvreči od sebe čut hvaležnosti in priznanja za one velike dobrote, ki jih sprejema od splosno civilizacije, pri katerih je bil italijanski narod eden glavnih stvariteljev, a tudi za vse one veliko in za italijanski narod dragoceno prispevke, ki jih jo skupaj z našimi zavezniki doprinesel za obrambo splošne civilizacijo in za obrambo svobode malih narodov, napadenih in ogroženih od strašne evropske vojske. Naš narod ima čut globoke hvaležnosti, ki no bo nikdar zmanjšana. Da no bo v zgodovini narodne skupščine ostala niti ena priča, niti en dokaz o nedovoljenem nastopu narodnega poslanca dr. Buča, sem odredil uporabljajoč določbe čl. 128. poslovnika narodne skupščino, da iz stenografskega zapisnika zbrišejo vso one žaljivo izraze, ki jih je naperil dr. Buč proti Italiji, proti italijanskemu narodu, proti njegovim prerlotavnikom in proti italijanski vojski.c To žalostno izjavo predsedujočega podpredsednika dr. Subotiča je celokupna zbornica sprejela z vidnim iu globokim ogorčenjem, kateremu je dala opozicija glasen izraz. Neverjetno je bilo obnašanje radičevcev, ki so se celo drznili, da so ob izjavi ploskali. Skrajno mučen vtis pa je ta izjava dr. Subotiča, ki se je nedavno od tega proslavil s svojimi napadi na dr. Korošca v Mariboru, napravila ua galerijo, ki se je le težko vzdržala, da ni demonstrirala. Nastop dr. Subotiča, ki bi moral misliti na to, da je predstavljal v tem momeutu našo edino zakonodajno zbornico, vsi obsojajo. Njegov nastop bo ostal zapisan kot eden najžalostnejših prizorov v narodni skupščini. Podpredsednik je nato zEre Nouvelle« članek o nettunskih konvencijah. V njem pravi, da se je vnela v srbskem in hrvatskem časopisju (slovenskega ne omenja) ostra polemika radi teh konvencij. Mirkovič skuša na podlagi trgovskih bilanc in statističnih podatkov dokazati, da so konvencije pred vsem v prid nam. Med drugim trdi, da je na Reki in v Trstu naših državljanov čez 20.000, dočim ja Lahov v naši državi samo 7000. Trst, 26. junija. (Izv.) Pri tukajšnjem pri-zivnem sodišču je bila danes razprava o pri-zivu, ki ga je vložil Franc Bevk proti razsodbi goriškega kazenskega sodišča, s katero je 'bil kot odgovorni urednik lista »Čuk na PaTci« radi nedolžne šale o vojaškem življenju obsojen na štiri mesece ječe in 400 lir globe. Sodišče je priziv zavrnilo in potrdilo razsodbo prve instance. Razpravi je prisostvoval obtožcncc, ki so ga karabinjeri ukle-njenega pripeljali iz goriških zaporov. Franc Bevk je presedel v ječi že dva meseca, ker mu vse prošnje za začasno svobodo, oprte na zdravniško izpričevalo, niso nič koristile. Bevk bo torej moral ostati v ječi še dva meseca. iristicns k< Newyork, 26. junija. (Izv.) Evharistični kongres je zaključila ogromna, procesija proti malemu vseučiliškemu mestecu Mundelain. Procesije se je udeležilo nad osemsto tisoč ljudi. Med procesijo se je utrgal oblak in toča je začela padati. Vsi udeleženci procesije so bili takoj premočeni. Na stotine jih je vsled vročine in razburjenja popadalo v nezavest. Nastala je velika zmeda, ker je vsled kratkega stika obstal ves promet za eno uro. Na kolodvorih jo nastala naravnost panika. Okoli sto oseb, povečini žena je bilo ranjenih. Ranjence je posebni vlak prepeljal v Chicago- Chicago, 26. junija. (Izv.) En dan je kongres posvetil mladini. Službo božjo je ob 11 4 dopoldne opravil papežev legat kardinal Bonzano. Nad 2000.000 vernikov je napolnilo stadion. Poseben sijaj te službe lx>žje je bil zbor 62.000 šolskih otrok, med njimi 500 otrok črncev. Otroci so bili oblečeni v rumenobelih oblekah. Pod vodstvom reh gia\nik pevovodij in več pomočnikov je ta mogočen zbor otrok pel ^angelsko mašo«. To je kompozicija iz devetega stoletja, ki so jo sedaj nalašč za to priliko predelali. Pariz, 26. junija. (Izv.) Policija v Madridu je odkrila zaroto proti direktoriju, ki so jo zlasti podpirali republikanci in liberalci. Po-zaprtih je veliko oseb, med njimi tudi glavni urednik lista >Libertad< in dva bivša republikanska poslanca. V zaroto je zapletenih baje tudi nekaj geueralov. Policija je zaplenila mnogo listin, med temi proklamacijo na narod, na kateri je podpisan tudi general Weyler. Tudi bivši vojni minister general Aquilena je baje kompromitiran. Zarotniki pridejo vsi pred vojno sodišče. Diktator general Prima da Rivera je slej ko prej gospodar položaja, in zaenkrat je izključeno, da bi se v Španiji zopet povrnil parlamentarni režim. Baje pa je že dosežen med vlado in tako zvant patriotično zvezo sporazum, da se ustanovi uunieslu zakonodajnega nekakšen posvetovalen parlament, ki bi iuiel "sju na Španskem. pred vsem nalogo sodelovati na gospodarskem povzdigu dežele. Ta zbornica bi mogla začeti z deloin že jeseni. Pariz, 26. junija. (Izv.) Po uradnih poročilih pri zadnji zaroti proti vladi ni šlo za akcijo liberalcev, temveč za komunistično zaroto, pri kateri so sodelovale tudi nekatere bivša vojaške osebnosti. Zaroto jc smatrati kot popolnoma zadušeno. PROGRAM FRANCOSKE VLADE. Pariz, 26. junija. (Izv.) Finančni minister Caillaux bo predložil zbornici svoj finančni program dne 6. julija. Vlada zahteva, da se do takrat vse interpelacije o finančnem položaju odlože. Minister bo skušal znižati tudi previsoke davke in omejiti izvoz. V najkrajšem času bo kabinet razpravljal o washingtonskih go-eodbali in o zmanjšanju čot v Maroko. Ivan Jelačin ml. Ljublianfki velesejmi in sSov. frgovstvo. Po zaključku prvih petih ljubljan-ddh velesejmov so se čuli v naši javnosti glasovi, da bo prirejanje velesejmov polagoma postalo nepotrebno, češ, da so prvi naši velesejmi v Ljubljani že izpolnili svoj glavni namen s tem, da so dovedli slovenske gospodarske kroge v bližji stik z mnogoštevilnimi odjemalci v ostalih pokrajinah naše države, s katerimi dotlej še niso bili v kupčijski zvezi. Res je, da je prišlo na prve ljubljanske velesejme mnogo interesentov iz južnih pokrajin predvsem iz radovednosti, da si ogledajo, kaj nudi naša Slovenija, pri tem pa so navezali mnogi izmed njih praktične kupčij-ske zveze z našimi tvrdkami, ki jih sedaj trajno vzdržujejo. Ko pa je bilo treba upravi velesejma odločiti se za nadaljnje prirejanje ljubljanskega velesejma, tedaj je prevladalo naziranje, da so podani tehtni razlogi, da to institucijo slovenskega gospodarstva, ki nam je po prevratu tako sijajno in obenem praktično odprla pot v poslovno tekmo v naši širni Jugoslaviji, stalno vzdržujemo tudi v bo- | doče. Ljubljana je s svojimi velesejmi dokazala, da hoče obdržati sloves zibelke slovenske kulture in gospodarske iniciativnosti in moralni kakor tudi praktični dosedanji uspehi naših velesejmov nas vzpodbujajo, da ji ta sloves ohranimo tudi za naprej. V naši trgovini zaznamujemo vsako leto nov polet k napredku. In preko vseh kriz, stagnacije in raznih drugih težkoč vendarle stremi naša v jedru zdrava slovenska trgovvina k udejstvo-vanju na širokem poprišču trgovske konkurence. Po prestanih kritičnih dobah zadnjih let bodo ravno naši velesejmi zopet pokazali, da slovenska trgovina neomaliljivo vzdržuje finančno krizo, davčna bremena, valutne in carinske težave in vsak dan ostrejšo konkurenco ter da hoče s svojo vztrajnostjo, solidnim delom in skromnostjo v svojih zahtevkih glede zaslužka ostati resen tekmec ostali domači in inozemski konkurenci. Mnogo naših trgovskih tvrdk zaznamuje ravno v času ljubljanskega velesejma najži-vahnejši promet. Četudi marsikatera tvrdka ni udeležena na sejmišču kot razstavljalka, vendarle dohajajo k njej baš radi velesejma odjemalci iz najoddaljenejših krajev, sklepajoč pri tem kupčije za znatne vsote, ln takih trgovskih tvrdk, ki beležijo svoje kupčijske uspehe ob času velesejma, dasi jih ne najdemo med razstavljalci, je lepo število! Koristi sejmske prireditve segajo torej praktično daleč preko velesejmskih ograj. Pa tudi vzporedno prirejanje lovskih, športnih, higijensldh, kulturnih in sličnih razstav donaša naši trgovini praktične koristi, vsaj dajejo take prireditve dotičnim trgovskim strolcam nove pobude za živahnejšo trgovsko delavnost Velesejem nam je prinesel sejem za kožuhovino in mnogi znaki kažejo, da bo Ljubljana v tej važni trgovski panogi v najbližjem času pokazala svojo posebno inicijativnost Pozabiti pač ne smemo, da so institucije velesejmov tudi v mnogih inozemskih tržiščih ostale trajne in da črpajo dotična mesta iz teh prireditev znatne koristi. Zemljepisna lega Ljubljane nam bo tudi v bodoče mnogo koristila in v trgovskem razvoju ostalih pokrajin naše države Slovenija ne sme zaostajati, če že ue bi mogla vzdržati za sebe prvenstva. Ljubljanski velesejem naj ostane vsako leto sezona našega javnega trgovskega nastopa in reprezentance ter živ dokaz slovenske trgovske delavnosti in budnosti. Da bo jasno! -o? 4 ; ^ e' o , j - - - -t' M 3.j j/ 0 ^/či asi* hrv, fS^ S Gorenja pri notarju legalizirana izjava dr. Gnjatiča je jasna. Resničnost prepisa zloglasnega dr. Zerjavovega pisma, ki sem ga objavil v »Slovencu« dne 13. maja, je s tem dokazana, tako da je o tem izključen vsak dvom, tudi če bi ne bilo za to nobenih drugih prič. Dokazano je s tem tudi, da je bila dr. Ninči-čeva rešitev pozneje po objavi tega pisma do- polnjena. Kdo in zakaj je to storil, je postranskega pomena, kakor je postranskega pomena tudi, ali je »Jutrov« faksimile sklepnega odstavka dr. Zerjavovega pisma resničen ali ne. Kajti, če je ta faksimile istinit, potem je to pač faksimile nekega drugega pisma in ne tistega, ki se je nahajalo v dr. Barletovem aktu pred objavo v »Slovencu« 13. maja in na podlagi katerega je bil dr. Barle premeščen. Kako je nastal akt s tem novim besedilom, to vedo drugi, jaz ne. Gotovo pa je, da s tem prizadeti niso zakrili glavnega, za kar pri celi stvari gre, to je dr. Žerjavove de-nunciacije, katere tudi nobena sodnijska razprava ne bo več spravila s sveta. Dr. Fran Kulovec. ♦ Slovensko dijaštvo dr. GOSPODU MINISTRU ZUNANJIH ZADEV DR. MOMČILU NINČIČU v Belgradu. Ljubljanski listi so prinesli dne 25. junija t 1. naslednjo izjavo gospoda ministra, ki jo je izdal tiskovni oddelek zunanjega ministrstva : »Povodom protesta dijakov ljubljanske univerze mi je žal. da ne morem direktno odgovoriti na brzojavko, ker nimam podpisnika. Konvencije z Italijo so bile sklenjene po dolgem in vsestranskem proučevanju. To so storili naši najpristojnejši strokovnjaki, ki jim gotovo ni mogoče odrekati kompetence ali pa-trijotizma. Sporazumi so bili sklenjeni v interesu ene in druge države. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako zelo je neutemeljena in najbrže tudi škodljiva ta kampanja, ki so jo začeli popolnoma neinformirani ljudje ali pa jo narekujejo razlogi notranje politike.« Nadalje ste po poročilih listov, gospod minister, izjavili časnikarjem, da se čudite ljubljanskim demonstracijam in da mislite, da izvirajo iz notranje-političnih spletk in da so Jih pravzaprav izzvali klerikalci. »Ti mladeniči niso poučeni. Nihče od njih ni prečital konvencij.« Z ozirom na navedene izjave nam je čast gospodu ministru odgovoriti sledeče: Brzojavni protest ljubljanskih visokošol- cev se zaključuje s podpisom »Svet slušateljev ljubljanske univerze«, ki je vrhovna reprezentanca ljubljanskih visokošolcev, prijavljena rektoratu, torej dovolj točen naslov. Čudimo se gospodu ministru, da ne ve za nas, ko ležijo na ministrstvu tudi druge naše vloge. Z ozirom na očitek »neutemeljene in najbrž, škodljive kampanje, ki so jo začeli popolnoma neinformirani ljudje ...«, izjavljamo, da nismo bili prvi, ki smo protestirali proti konvencijam, temveč so to storili pred nami že mnogi občinski in mestni zastopi, važne gospodarske institucije brez razlike strank širom kraljevine ter zastopniki več parlamentarnih skupin v narodni skupščini sami. Ako so vsi navedeni faktorji neinformirani ljudje in nepoučeni mladeniči, sprejmemo te izraze gospoda ministra mirnim srcem na znanje. Kar se pa tiče »demonstracija, nam je čast ugotoviti, da so se manifestacije spremenile v demonstracije šele radi brutalnega dejanskega napada policije na manifestante. Izvolite sprejeti, gospod minister, izraze našega spoštovanja! Ljubljana, 26. junija 1926 Za SSLU: Viktor Maček, predsednik. Ciril Golouh, podpredsednik. Miro Schenk, tajnik. Uspeh poslanca Sušnikr. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Na intervencijo posl. Sušnika je danes prosvetni minister g. Trifkovič podpisal odlok, s katerim se samostanskim šolam v Sloveniji zopet dovoljuje podpora, ki jo je svoječasno ukinil Pribičevič. Prosvetno ministrstvo bo od sedaj naprej v ljubljanski in mariborski oblasti plačevalo zopet 73 učiteljskih moči na katoliških zasebnih šolah, kakor je to bilo pred znanim kulturno-bojniin Pribičevičevim nastopom. S tem se krivica popravlja, samostanskim šolam pa se v Sloveniji omogoča obstoj. SKS kancelparagraf. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Odsek za kazenski zakonik je danes razpravljal o zadnjih dveh poglavjih kazenskega zakonika. Vladna večina je sprejela samo malenkostne spremembe predloženega načrta. Posl. SLS dr. Hodžar je odločno nastopil proti § 388., tako zvanemu kancelparagrafu. Radikali z Radičevci vred, med njimi Slovenec Andrej Kele-mina, so glasovali za ta paragraf, za katerim se skrivajo kulturnohojne tendence. Kazenski zakonik je s tem v odseku gotov. Vršila se še bo samo ena formalna seja, na kateri se bo sestavilo poročilo zakonodajnega odbora. Bolgrad. 26. junija. (Izv.) V finančnem odboru so danes razpravljali o pravilniku /.a poštni avtomobilni promet. Posl. Pušenjak je predlagal nekatere spremembe, med drugim da se natančno določijo nagrade za šoferje garaž in upravniku pošt, kjer obstojajo garaže. Nadalje je predlagal, da se izvrši zavarovanje za avtomobile za slučaj nesreče, kakor tudi za šoferje in potnike. Minister teh predlogov ni sprejel. Pravilnik je bil sprejet z 11 proti 9 glasovom. Druga točka dnevnega reda se je odložila na prihodnjo sejo. Nato so se odložili nekateri sklepi odbora za pritožbe in prošnje. — Odbor za novi davčni zakon danes ni imel seje. Vladna večina je konferirala. Nesoglasja pa so bila tako velika, da ni prišlo do nobenega sporazuma. Vse kaže, da radikali zavlačujejo sprejetje zakona, Radičevci pa molče in ostajajo dalje v vladi. Prihodnja seja bo po dosedanjih dispozicijah šele v sredo popoldne. NEMIRI NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 26. junija. (Izv.). Policija je razgnala množico ljudi, ki se je zbrala, da protestira proti sedanjemu političnemu položaju. POVODNJL Mehiko, 26. junija. (Izv) Pri silovitih poplavah v Villa de Leon je utonilo nad tisoč oseb. Ena četrtina prebivalstva je brez strehe, ftkodo cenijo na 4 milijone pez.ov. Na višjo ležečih točkah krog mesta se nahaja na stotine beguncev, katerim prihaja na pomoč vojaštvo. Otroke so spravili v cerkve Budimpešta, 26. junija. (Izv.) Pri neurju, ki je divjalo včeraj popoldne nad glavnim mestom. je narastla voda predrla na mnogih mestih obrambne nasipe pri mestnih vodnih napravah. Veliko ozemlja ie poplavljenega. Pred važnimi volitvami V ZBORNICO ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI Na podlagi uredbe, ki jo je izdal ministrski svet in ki je bila razglašena v »Slutenih Novi-nahc dne 22. marca 1926, so razpisane volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Volitve se bodo vršile kot smo informirani dne 22. septembra. Okrožje zbornice obsega ljubljansko in mariborsko oblast. Deli se zbornica na tri odseke in sicer na trgovinski, obrtni in industrijski odsek. Vsak odsek ima 16 članov. Vseh Klanov šteje torej zbornica 48. Volivne kategorije. Volivci vsakega odseka se dele po obči ali poeefoni pridobnini na 4 kategorije. Vsaka kategorija izvoli 4 člane in 4 namestnike. Od teh štirih članov in namestnikov morajo domovati: eden na sedežu zbornice, eden v ljubljanski, dva pa v mariborski oblasti. Za aktivno volivno pravico v trgovinskem odseku je treba plačevati na leto pridobnine: v I. kategoriji vsaj 500 Din, v II. kategoriji pod 500 Din do najmanj 75 dinarjev, v III. kategoriji pod 75 Din do najmanj 25 dinarjev, v IV. kategoriji manj nego 25 Din. Za .glasovalno pravico v obrtnem odseku je treba plačevati na leto pridobnine: v I. kategoriji vsaj 70 Din, v II. kategoriji pod 70 Din do najmanj 35 dinarjev, v III. kategoriji pod 35 Din do najmanj 15 dinarjev, v IV. kategoriji manj nego 15 Din. Za glasovalno pravico v industrijskem odseku (e treba plačevati na leto pridobnine: v I. kategoriji nad 6000 Din, v II. kategoriji 6000 Din do najmanj 400 Din, v III. kategoriji pod 400 Din do najmanj 150 dinarjev, v IV. kategoriji manj nego 150 Din. Volivna pravica v IV. kategoriji kakega odseka ni vezana na minimalni znesek pridobnine; zadošča, da se plačuje sploh kolikršenkoli znesek pridobnine. Volivna pravica. Aktivno volivno pravico imajo firične osebe, ta uživajo vse državljanske pravice, brez razlike spola, in ki vrše v zborničnem okrožju trgovsko, obrtno, industrijsko ali rudniško podjetje samo-stalno ali kot javni družbeniki. Pri podjetjih, ki pripadajo državi, izvršuje volivno pravico oseba, ki je uradno postavljena na čelo podjetja. Pravne ali skupne osebe, ki imajo tako podjetje, izvršujejo to pravico po osebi, ki je kot predsednik pli član uprave, kot prokurist ali poslovodja podjetja v ta namen pooblaščena. Ne voliti ne izvoljeni biti ne morejo orni, ki so po občinskih volivnih zakonih iziključeni od aktivne in pasivne volivne pravice v občinske zastope. Izvrševanje volivne pravice. Volitev se vrši ločeno po odsekih in volivnih kategorijah. Vsak volivec voli samo v oni kategoriji, v katero spada po višini plačane pridobnine. Kdor bi imel volivno pravico na podstavi več pravnih naslovov v več odsekih ali v več kategorijah, jo more izvršiti le v enem odseku in le v eni kategoriji. Tak volivec mora v roku re-klamacijskega postopanja izjaviti, v katerem odseku in v kateri kategoriji hoče voliti. Ce te izjave ne poda, se uvrsti v ono volivno kategorijo, ki je najvišje obdavčena. Vsaka volivna" kategorija voli sama zase 4 prave člane in namestnike. Glasovi raznih volivnih kategorij se ne morejo združevati v eno volivno kategorijo. Volitve vodi posebna volivna komisija, ki je le sestavljena. Ta komisija posluje v pisarniških prostorih zbornice ter ima naslov: a Volivna komisija zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«;. Volivni imeniki. Volivna komisija bo v kratkem sestavila volivne imenike. Razgrnjeni bodo volivni imeniki za 14 dni v zbornični pisarni in v pisarni vsakega davčnega urada v ljubljanski in mariborski oblasta. Rok ia vlaganje ugovorov zoper volivne imenike poteče 14. dan po dnevu, ko se razgrnitev imenikov zaključi. Predsednik volivne komisije mora javno razglasiti razgrnitev volivnih imenikov ter označiti čas in pisarne, v katerih jih vsakdo lahko vpogleda in prepiše. Ugovori se morajo vložiti pismeno. Vložiti pa jih sme vsakdo, ki je vpisan v volivni imenik. Ugovori se morajo vlo-žiU za vsako reklamacijo posebej ter morajo biti opremljeni z uradnimi listinami, ki služijo za dokaz, da so njih navedbe točne. Volivna komisija odloči o ugovorih ter vroči svojo odločbo ugovor-nikom v sedmih dneh. O vseh ugovorih se mora izdati odločba najkasneje v sedmih dneh po preteku zgoraj navedenega roka. Glasovnice. Na podstavi zaključenih volivnih imenikov izda volivna komisija izkaznice in uradne glasovnice za volitve ter jih pošlje z ovojem vred volivcem na dostavnico. Z glasovnicami vred se pošlje volivcem volivni razpis, ki mora obsegati volivno kategorijo, število kandidatov in namestnikov, ki jih je voliti v njej, ter dan in uro, ko se začne glasovanje in do katere se morajo vročiti ali poslati glasovnice volivni komisiji. Volivna komisija mora razposlati vse glasovnice najkasneje 14 dni pred začetkom glasovanja. Glasovnice morajo biti izdelane tako, da garantirajo tajnost glasovanja. Žigosane morajo biti z uradnim žigom ter imeti označbo, za kateri odsek in kategorijo veljajo. Za glasovanje se morejo uporabiti samo uradne glasovnice. Če volivec ni prejel glasov:,; . če jo je izgubil ali če je postala nerabna, tn • dobiti, preden se oddajanje glasovnic zaključi, .. volivni komisiji novo glasovnico, ako dokaže komisiji, da ima glasovalno pravico. Izkaznice, glasovnice, volivni razpis, korespondenca volivne komisije in vloge volivcev na volivno komisijo se pošiljajo po pošti poštnine prosto, če imajo na naslovu pripombo: »V volit-veni stvari zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.< Volivno opravilo. Voliti je mogoče ali tako, da odda volivec izpolnjeno glasovnico v zaprtem, neprozornem livci, ki volijo tako, da glasovnice odpošljejo, mo-se pošlje glasovnica obenem z izkaznico volivni komisiji po pošti. V tem primeru mora biti glasovnica zaprta v posebnem neprozornem ovoju. Volivec, ki glasuje osebno, se mora pred volivno komisijo legitimirati z volivno izkaznico. Volivci, ki voljo tako, da glasovnice odpošljejo, morajo poslati svojo glasovnico obenem z izkaznico volivni komisiji najkasneje do dne in ure, ki sta določena v volivnem razpisu za sprejemanje glasovnic. Glasovnice, ki prispejo k volivni komisiji po preteku časa, določenega za glasovanje, se ne smejo sprejemati. Glasovnica mora biti izpolnjena ali z rokopisom, ali na mehaničen način ter mora obsegati kandidatovo ime, njega priimek, poklic in stano-vališče. Glasovnica velja samo za ona imena, o katerih ima vse omenjene podatke. Za izvoljene se smatrajo oni kandidati, ki imajo relativno večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči žreb, ki ga potegne eden izmed članov volivne komisije. Pravi zbornični člani se volijo za dobro šestih let. Čez tri leta, dne 31. decembra, izstopi polovica članov in sicer po član-stvenih letih. To število so izpopolni z novimi volitvami. Če pa je več članov z enakim številom članstvenih let, odloči žreb, kdo naj izstopi. VI. ljubljanski vzorčni velesejem. Otvoritev. Ljubljana, 26. junija. Kmalu po 9. uri se je začel polniti prostor pred uradom velesejma s povabljenimi gosti. Prispeli so vsi delegati konference zbornice, ki se je baš zaključila, in nebroj odlične publike. Ob pol 10 je nagovoril prisotne predsednik velesejma g. Fran Bonač, ki je najprvo pozdravil navzoče: ministra g. Puclja, velike župane gg. Baltiča in Pirkmayerja, zastopnike vojske in klera, kakor tudi podpredsednika parlamenta in nar. poslance, zastopnike tujih držav in ostalo odlično publiko. V svojem nagovoru je poudarjal, da je šestletni obstoj ljubljanskega velesejma jasen dokaz za življenjsko silo Slovenije, katere gospodarstvo ne bodo mogle uničiti razne tendence kakor de-montažna politika itd. Pozval je navzoče, naj zakličejo kralju kot pokrovitelju »Slava«, vojaška godba pa je intonirala državno himno, katero so navzoči poslušali stoje. Nato je naprosil navzočega ministra g. Puclja, da otvori sejem. Minister Pucelj je izjavil, da zastopa svojega tovariša ministra trgovine in industrije g. Krajača in da prinaša pozdrave min. predsednika g. Uzunoviča, ki ga je tudi pooblastil, da prisostvuje zanj otvoritvi. Sejem kaže, kako Slovenija energično dela, da preboli sedanjo gospodarsko krizo in je bilanca energičnega dela Slovenije v gospodarstvu. Želi sejmu najboljšega uspeha. Nato so navzoči gostje šli skozi paviljone, ki so si jih natančno ogledali. Otvoritvi .ie prisostvovalo več zastopnikov gospodarskih krogov iz Zagreba in Belgrada, nadalje poljski poslanik g. Okenski, avstrijski poslanik g. Hoffinger, ves ljubljanski konzularni zbor, zastopniki ljubljanske in zbornic vse države, zastopniki mestnih občin Ljubljana, Celje in Maribor, predstavniki drž. uradov, žel. ravnateljstva in mnogo odlične publike. Takoj po zaključku oficielnega programa so že začeli prihajati drugi obiskovalci. Vreme je ugodno in popoldne se je obisk že povečal. Prišle so tudi že šole, da izkoristijo priliko pred neposrednim zaključkom šolskega leta. Tudi po cestah je postalo bolj živahno in začelo se je sejmsko vrvenje in življenje. Promet po ulicah je znatno večji kakor navadno. Po dosedanjih informacijah je obisk znaten. Ugoden termin gotovo privede s seboj boljšo udeležbo. Zvečer ob pol 9 se je vršil v Kazini rout prirejen od predsedstva velesejma. Buick, Citroen, Chevrolet, Fiat, Hudson • Eeetox, Opel, Oakland, Peugeot, Praga, Renault, Roland - Pilain, Saurer, Steyr, Stude-baker, Tatra. Razstavljenih lx> torej 5 ameriških mark, 4 francoske, 2 italijanski, 2 avstrijski, 2 češki, 1 angleška in 1 nemška marka. V naslednjem podajamo, kakor smo dobili od tukajšnjih zastopnikov, notacije najvažnejših mark: Ford. Cene se razumejo franko Rakek. Torpedo 5 sed. Din 38.000, zaprt 5 sed. Din 60.200, zaprt 2 sed. Din 37.400, zaprt 5 sed. Din 55.700; spyder 2 sed. Din 37.400. Novi Fordovi modeli so veliko boljši in elegant-nejši kakor prejšnji. Zastopstvo za Slovenijo ima American Motors Ltd., Dunajska cesta. Chevrolet. Touring inkl. rezervne pneu-matike 5 Ks-, 4—5 sed. Din 54.000 fco Ljubljana. Oakiand, Touring 6 ril. inkl. rezervne pneumatike Din 96.000. Ti dve marki sta produkt druge važne ameriške avtomobilne industrije General Motors Corporation, ki izdeluje 6 mark Buick Cadillac, Oldsmobile-itd. Zlasti Chevrolet se zelo hitro razširja. Zastopstvo tek mark je v rokah tvrdke V & M. Barešič & Ko., Dunajska cesta- Gen. Mot. Co name-rava v Trstu napraviti svoje skladišče za Balkan, medtem, ko se sedaj uvažajo deli skozi Antverpen v našo državo. Fiat- 509 torpedo Din 55.000; spyder 48.500 ; 503 torpedo 78.300, spyder 75.800; 507 torpedo 110-300 ; 512 torpedo 140.200 ; 519 torpedo 222.800 Din. Fiat izdeluje sedaj dnevno 220 chassis in ne more zmagovati naročil. Namerava pa producirati še lažje in cenejše modele. Zastopstvo je Triumph-auto d. z o. z., Aleksandrova c. 3. Peugeot. Za Peugeot-avtomobile stopijo v veljavo s 1. julijem nove cene, ki pomenijo povišanje. Cene prinesemo ob priliki. Zastopstvo za te vozove kakor za Bugatti in Stude-baker ima O. žužek, Sodna ulica. Tatra. V Sloveniji ima zastopstvo tujdi Neselsdorf. Tatra-voz in sicer v osebi g. Avgusta Stoischegg, Rogaška Slatina. Te dni pride iz Prage centralni direktor podjetja, ki bo določil separatno ceno za ljubljanski velesejem. V orientacijo navajamo.' da se sučejo okoli 70.000, 80.000 in 100.000 Din kakoršni so pač tipi. V ostalem pa opozarjamo interesente, da si naj ogledajo avtomobile na ljubljanskem velesejmu, ki se otvori 26. t. m., kjer bodo imeli priliko ogledati si vse tipe. Avtomobilski trg. Avtomobilizem v Sloveniji napreduje. Posebno letos se število avtomobilov stalno in zelo množi. Po cestah je videti vedno več vozov najrazličnejših tvornic. Po cenitvah strokovnjakov moremo računati, da imamo sedaj t. j. v sredi leta 1926. v Sloveniji okoli 1000 voz, kar pomeni, da pride na 1000 ljudi en voz. To je vsekakor v primeri z našimi sosedi malenkostno število. Glavni razlogi, da ni pri nas avto že osvojil promet, so visoke davščine in visoke uvozne carine, katere so čisto fiskaličnega značaja. Sedaj imajo že skoro vse vodilne svetovne tvornice svoja zastopstva v Sloveniji, ki postaja vedno boljši odjemalec vozil. Letošnji velesejem pa bo nudil zelo lepo sliko avtomobilne industrije. Kakor smo že poročali, bo letos razstavilo 12 tvrdk 17 mark, katere v sledečem navajamo: Armstrong, Bugatti, ŠKODOVI ZAVODI. Njih razvoj in uspeh na elektrotehničnem polju. Kaj so >Škodovi zavodk na polju oboroževalne, parne in avtomobilne tehnike, na polju sladkorne, pivovarske in druge kemične industrije, kaj so Škodove jeklarne in železarne, to je pač splošno znano še iz onih časov, ko so bile Škodove tvornice največje v avstroogrski državi. Manj znane so pa javnosti elektrotehnične tvornice Škodovih zavodov, tvornice, ki so nastale šele po vojni, ki so se pa z izredno naglico razvile in povzpele na višek ostalih svetovnih elektrotehničnih podjetij. Čeprav nam nudi izložba Škodovih zavodov na velesejmu, kjer je zavzela — kakor lansko leto — ludi letos češki paviljon, dobro sliko izrednega razvoja v tej kratki dobi, veendar izložba ne more pokazati vsega, kar proizvajajo elektrotehnične tvornice Škodovih zavodov Zato je pač potrebno, da se seznani širša javnost nekoliko s to najmlajšo panogo gigantskega industrijskega podjetja Češkoslovaške. V smislu znanega ekonomskega stremljenja akumulacije kapitala iu delavne sile velepodjetij v še večje gospodarske edinice, se je kmalu po vojni pričelo misliti na vodilnih mestih ^Škodovih zavodov« in francoske tvrdke Schneider (Creuzot) na spojitev teh največjih podjetij ene vrste v dveh različnih državah. Kmalu je prišlo do fuzije obeh velepodjetij. Ta fuzija je seveda — kakor vsaka slifna akcija — uplivala v marsikaterem oziru na Groharjeva razstava. Kot svojo 10. razstavo je priredila Narodna galerija o priliki petnajstletnice smrti slikarja Ivana Groharja spominsko razstavo njegovih del. Otvoritev se je izvršila v nedeljo 20. t. m. ob 12. v navzočnosti zastopnikov vlade, mesta in javnih korporacij. Otvoritveni govor je imel vseučiliški profesor dr. Izidor Cankar, ki je v izcizeliranem govoru nakratko orisal Groharjev umetniški razvoj Ln prav jasno formuliral veličino tega tvorca naše nacionalne umetnosti. Govor je bil tako glede Groharjevega umetniškega značaja kakor glede njegovega razvoja Ln pomena tako popolen, da bo zaenkrat težko najti formulo, ld bi nam ga mogla bolje predočiti. Udeležba občinstva je bila izredno številna in tudi nadaljno zanimanje za to razstavo kaže, da je Groharjevo delo postalo že narodna svojina, brez katere ne bomo več izhajali. Pomembnost Ivana Groharja za razvoj našega slikarstva je že davno občepriznana. Zato ni namen razstave, da to pomembnost dokaže, ampak v prvi vrsti, da nam predoči delo umetnika, kolikor je dozorelo ob njegovi prerani smrti. V treh sobah je zbranih 166 del; ni to vse, kar je Grohar ustvaril, a z mirnim zadoščenjem lahko rečemo, da je vse najvažnejše in da je s tem omogočena končna sodba o njegovi umetniški potenci, značaju in delu. Razstava je urejena po zgodovinsko razvojnem vidiku, tako da vsaka soba predstavlja eno izmed glavnih razvojnih dob Grohar- jeve umetnosti. In ravno v ti razvrstitvi, ki nam stopnjema pojasnjuje pot, ki jo je prehodil umetnik od svojih prvih del iz šolske dobe, iz leta 1893, ki jih je ustvaril kot 25 letni mladenič, do zadnjih iz 1. 1910, tiči instruktiv-nost in pomembnost te razstave. Taka razstava sili k razmišljanju o bistvu umetniškega ustvarjanja, o intenziteti čudovite sile v človeku, iz katere se rodi umetnost in o instinktivni nujnosti izbire sredstev, s katero se pribori končno umetnikova individualnost do lastnega izraza. S te strani gledan je Grohar nevsakdanji pojav. Prva soba, ki nam predstavlja njegovo delo prve, začetne dobe, nam ga kaže kot človeka, ki si ustvarja prve podlage svojih umetniških sredstev. Vrsta glav iz 1. 1893 iu 1894 je iz poznejše perspektive njegovega razvoja nazaj opazovana v marsičem zanimiva, vendar nam absolutno ni zmožna odkrili perspektivo poznejših del. Ta začetna doba traja pri tem izrednem človeku, ki je šele s 25. življenskim letom pravzaprav začel, do nekako i. 1900. Vse, kar je v ti dobi ustvaril, je ozko zvezano z učeniško dobo in kar se nalog, ki ga zanimajo in njili obdelave tiče, ničesar ne sega preko tradicionalnega okvira in nivoja vsakdanjega človeka. Tu vidimo vrsto že omenjenih študijskih glav, več religijoznih slik in osnutkov, nekaj prizorov iz življenja in pokrajin. Vseeno pa se že v tem okviru, ki je na prvi pogled popolnoma tradicionalen, pojavijo znaki preobrata, o katerem že določno pričajo dela druge njegove dobe, zbrana v drugi (levi) sobi. Novi vtisi so ga vrgli na novo pot, ki je bolj odgovarjala njegovi notranjosti in potencirala njegova izrazna sredstva. — Grohar je postal impresionist. Le mimogrede se ga je doteknil Bocklinov upliv, o katerem pričajo Vile (št. 59) in Povodnji mož (60). Važen postane zanj upliv Segantinijeve tehnike, ki je viden zlasti na Pomladi (115) in Me-cesnu (t06) ter posebno takrat zmagoslavni impresionizem. Ko je v teh delih ustvarjal temelje novega slovenskega slikarstva, ni bil sam, imel je drugove, ki so šli za istim ciljem iu marsikatero delo govori o bližnji skupnosti z Jakopičem (n. pr. 100) ali Jamo (110). Snov njegvoih del je postala odslej odločno druga kakor v prvi dobi, prevladala je pokrajina, to I najhvalcžnejše torišče impresionistov in pa I delo (n. pr. 101 Grabljevke, Sejavec, Krompir). Ti dve struni sta odslej glavni, na kateri brenka — v njegovih zadnjih letili pred smrtjo, v tretji dobi, v dobi njegove popolne zrelosti sta edini merodajni. Glavna soba te razstave vsebuje celo vrsto biserov njegove zrele umetnosti. Pokrajina v izbranem atmo-sferičnem razpoloženju in monumentalna gesta dela na polju ga odslej izključno zanimata. Pri tem kaže izredno gibčnost in skoro vsaka slika predstavlja novo rešitev, ki v svoji popolnosti spominja na najboljša dela impresionistične struje, kakor naravnost francosko virtuozna Škofja Loka v snegu (140) ali Vrba (161). V teh najpopolnejših delili postane tehnika že skoro nematerialno sredstvo, s katerim umetnik čara pred oči glc-davca samo čisto prepesnitev svoje predloge in se povzpne do vizionalne ekstaze Cre-d- nika (163), ki je zame vkljub svoji nedovrše-nosti delo ogromne sugestije in čiste poezije. Osebnost s svojimi slučajnimi lastnostmi, doživljaji in usodami stopa za tem delom popolnoma v ozadje, |K»dobno kakor pri Ivanu Cankarju. Vsakdanji pojav človeka z njegovimi revami se v zrcalu tega dela izpremeni v heroično postavo, ki iz revnih majhnih sredstev prve dobe, po kratkem kolebanju vbere pot, v kateri je sama čista logika, sam odblesk nenavadno sprejemljive duše in čutečega nemirnega srca. V prvi sobi se mogoče vprašamo, zakaj toliko začetniških deL, ki nam nič bistveno novega ne povedo, ne o napredku ne o stremljenju umetnika, ko pa doživimo končna dela, nam je ravno ta močno podčrtani' kontrast med samozavestno gesto zrelega moža in temi neorijentiranimi tipanji mladostne dobe najprepričevalnejša utemeljitev veličine tega človeka. Pomen te razstave za našo umetniško vzgojo je neprecenljiv. Dosedaj namreč razen 3voj čas pri Meštroviču pri nas še nismo imeli prilike, da bi doživeli zaokroženo delo ene osebnosti tako popolnoma v vsih njegovih re, lativnih i nabsolutnih vrednotah, kakor nam to omogočuje pričujoča razstava. Na doživetje tega, kar je v tem delu relativnega in kar je trajnega, naj bo osredotočena naša pazljivost; ako bomo to doživeli, borno odslej pravilneje vrednotili umetniške pojave sploh, spoznali pa tudi veličino duha, ki je v zadnjem življen-skem naporu vstvaril dela, ki so v vrsti nai-lej/ših pojavov slovenske kultura. obe podjetji, predvsem na ono Skodovih zavodov, na ta način, da so Skodovi zavodi prevzeli še proizvajanje elektrotehničnih izdelkov v svoj delokrog in sicer na osnovi Schneiderjevega eistema. V kratki dobi treh let so Skodovi zavodi v svojih elektrotehničnih tvornicah (Dudlevec pri Plznju) ustvarili elektrotehnična velepodjetja, ki se brez pretiravanja primerjajo svetovnim prvakom na elektrotehničnem polju in ki bodo brez dvoma Pez par let stopila na vodilno mesto te industrije na svetu. Z brezprimerno brzino so se razvijale eloktrotehnične tvornice Skodovih zavodov in danes proizvajajo že vse predmete elektrotehnične industrije: generatorje, motorje, transformatorje, kable, instrumente in aparate od najnižje do najvišje napetosti. \ kratki dobi treh let niso Skodovi zavodi uspeli na elektrotehničnem polju samo na Češkoslovaškem nego uspeli so — kar je treba posebno poudariti — na svetovnem trgu tako, da danes po vsem svetu konkurirajo z največjim uspehom. Izložbo Skodovih zavodov na velesejmu v Ljubljani moramo imenovati specijalno, ker je podjetje izložilo samo eno panogo elektrotehnične industrije in sicer: elektromotorje na krožni tok % klo 80 konjskih sil s pripadajočimi aparati. Ta ideja ije zelo srečna. Že lajik vidi ilustrativno i/.mino fino in solidno izdelavo Skodovih fabrikatov, ki bodo gotova tudi pri nas v najkrajšem času izpodrinili konkurenčne izdelke. I spešnemu razvoju tvornic v Češkoslovaški odgovarja tudi razširjenjo podjetja v naši državi. Pred letom, ko se je ustanovilo za elektrotehn. oddelek glavno zastopstvo za Jugoslavijo v Ljubljani, se p;: nas še vedelo ni, da proizvajajo Skodovi zavodi tudi elektrotehnične predmete, a danes so ba5 Skodovi zavodi glavni in prvi graditelji električnih central v Jugoslaviji. Naj omenimo samo nekaj največjih naprav: Gradnja elektr. centrale za ca. 2500 KS in jelektrični tramvaj v Osjeku (skupno s tvrdko Siemens). Po. inje elektr. centrale v Zagrebu za 10.000 KS (skupno s tvrdko Siemens). Nove elektr. centrale v: Nišu za 1000 KS, v Kruševcu, 500 KS, iv Srboibrami, 180 KS, v Podgorici. Povečanje elektr. centrale v Sarajevu (skupno s tvrdko Siemens) za 2500 KS. Posebna prednost Skodovih zavodov napram drugim konkurenčnim podjetjem je v dejstvu, da Skodovi zavodi v svojih jeklarnah in mehnhičnih tvorilicah proizvajaj,« sami vse potrebne naprave električnih naprav. Naj bo električna centrala z vodnimi ali parnimi turbinami, z Dieselovimi motorji ali s parnim stroj — vse to se zdeluje v Skodovih tvomicah. Električna centrala, ki jo grade Škodovi zavodi, pride v celoti — mehaničen in električen del, baker za slroje in daljnovode, lito ali kovano železo, jeklo ali kovina — vse iz tvornic Skodovih zavodov. Izložba Skodovih zavodov v češkem paviljonu Je ena izmed najinteresautiiejših letošnjegn velesejma, ker nudi ravno proizvode, ki služijo vsem gospodarskim krogom in industrijalcem, obrtniku, poljedelcu. Ne smo se pa pozabiti poudariti še posebno, da se ti proizvodi v odlični meri odlilnijejo od drugih sličnih proizvodov. Glavno zastopstvo elektrotehničnega oddelka Skodovih r.avodov za Jugoslavijo g. ing. M. A. Štebi v Ljubljani. ŠTORA. Kras ljubljanskega velesejma je »Stofao d. d. v št. Vidu nad Ljubljano. Fini okus in obvladanje vseh slog sta sodelovala ter proizvajala res prvovrstne izdelke. Ko el ogledujejo inozemci proizvode »Store* d. <1. si ne morejo misliti, da imamo v Jugoslaviji podjetja, ki izdeluje le prvovrstne izdelke. Zvesti svojemu načelu: iKrasi svoj dom«, vidimo v oddelku »Store« d. d. (paviljon J, tekstilna industrija) zaveso in pregrinjala vseh vrst in po vsaki ceni. Moderen človek si ne more urediti prijaznega ln prijetnega loma brez zaves. Opažati je, da stremi tovarna za tem, da zadosti tudi potrebam podeželskih ljudi in delavcev ker proizvaja pregrinjala in zavese, katere si lahko nabavi vsak, bodisi s če tako majhnimi dohodki. Od leta 1,921. dalje izdeluje tovarna vse vrste vezenine in tulj-čipke, kakor ludi preproge (tekače) iz jute. Kakšen razvoj je imelo podjetje, se razvidi iz tega, ker sc je začelo obratovati v letu 1919. 7. 18 delavskimi močmi, medtem ko je sedaj zaposlenih 150 oseb. Tudi iz 65 strojev obstoječi strojni park daje živo sliko o razvoju podjetja, ki dobiva tok od lastne električne centrale. CHEMOTECHNA. Cenjenim obiskovalcem velesejma priporoča-Tno, da si ogledajo mali paviljon, katerega je postavila letos že drugič domača tvrdka Chcmotechna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. Tu so razstavljeni različni preparati za desin-lekcijo (Sanitol, Saneolin). sredstva za pokončeva-nje sadnih škodljivcev (sadjarjem dobro znani Ar-borin itd.) ter toaletna sredstva (Sanoform, kolin-ska voda). V interesu vsakega razstavljalca je, da si tam razstavljene preparate ogleda, kjer dobi vsa potrebna pojasnila, zlasti kar se tiče sadnih, vrtnih dn poljskih škodljivcev kakor tudi navodila za uporabo zgoraj omenjenih in sličnih v to panogo spadajočih preparatov. I. Ogrin: Stavbi Od lanskega leta s skoro popolnoma mrtvo stavbeno sezijo je letos zaznamovati nekoliko večje gibanje. Zidajo se pa po vef.ini le mala enodružinska stanovanja. Največkrat so lastniki mali ljudje, ki si postavijo svoj dom radi pomanjkanja stanovanj, ker stanovanja nimajo in ker bi morali plačevati najemnino, kakor se plačuje za nova stanovanja. iVečma teb ljudi, ki si hočejo postaviti svoj ?nstni dom, poseduje nekaj imovine, za ostalo kritje pa se zatlolže pri kakem denarnm zavodu, kjer se danes dobi že posojilo po 8 do 10 odstotkov. Da zida oni, ki stanovanje potrebuje, ne jua oni, ki bože le špekulirati z dobro investicijo denarja, je Čisto na mestu. Precejšen del teh novih hišic so lastni domovi z malini stanovanjem, obstoječim iz dveh, treh do pet sob in pritiklin. Take hišice stanejo približno 100 do 150.000 Diu. Gradi se tudi nekaj večjih enonadstropnih hiš, ki presegajo že 200.000 Din. Nov pojav je tudi, da je nastalo za zidanje hiš več zadrug, ki zidajo svojim članom hišico. Med njimi naj omenim >Stan in dom«, ki zida celo kolonijo na Viču pri Ljubljani ter stavbno .zadrugo, >Herot, »ki Je jioshivila dcsetorico hišic v Vodmatu na Kodelovem. Zidanje potom zadruge nudi ugodnost, da lahko zida oni, ki ima manj kapitala, kajti denarni zavodi navadno ne dajejo več kot polovično vrednost posojila. Gotovo mora potem precejšnjo vsote plačevati na obrestih in če človek nima sigurnih in zadostnih dohodkov, kaj lahko pride v denarne stiske. Vsled tega je najbolje, ako kdo hoče zidati, dn ima primerno ali vsaj čez polovico lastnih sredstev. Stavbene zadruge se v obče tudi bore s težkočami; tudi te bi potrebovale hrbtenico, to se pravi, da bi morali razni drugi faktorji, kot država in občina in drugi lake zadruge podpirati z jamstvi ali cenim posojilom. Ker pa tega ni, se zadruge ne morejo tako razvijati, kakor bi se morale. V Ljubljani se precej zida v zadnjem času največ na periferiji mesta, med tem ko so večje stavbene parcele v sred mesta še enza-zidano. Zida se po večini kar tja v en dnu brez pravega regulativa, kjer se pač dobi najcenejše stavbišSe, ki stane danes nn periferiji mesta že 10 do '20 Din za m2. V mestu pa razni špekulanti in posestniki nezazidanih zemljišč ne nudijo v nakup. Občina bi pač lahko vplivala, da se nekoliko več zazidaj® razne nezazidane vrzeli v mestu. — V drugih mestih Slovenije je zidanje neznatno. Isto se dogaja na deželi. Pred par leti si je kmet zboljševal in dograjal svojo domačijo, danes je to vsled gospodarske krize le neznatno in kmet dela dolg, da se more vzdrževati. Kar se tiče stavbene prostosti, je od po-četka letošnjega leta cela stvar ostala v negotovosti. 20 letna davčna prostost in prostost vseh doklad, katere so bila deležna v zadnjih treh letih nova poslopja, se še ni podaljšala in se namerava davčna prostost še znatno skrčili, kar gotovo ne bo v korist stavbenemu gibanju. Državne in sploli javne zgradbe se v obče pri nas ne grade, istotako tudi ne ceste, železnice in podobne zgradbe, dasi bi se marsikaj potrebovalo. Gradbenega materijala je v izobilju, cena je padla za 10 do 30 odst. od one najdražje dobo v 1. 1923-24. Tudi delavstva je več kot dovolj. Lahko rečemo, da je stavbena delavnost pri nas komaj zadostna, ter upamo na boljše čase. TedensRi pregledl Minoli teden je potekel v znamenju odpora poti netlunskim konvencijam. V narodni skupščini jo vstala proli konvencijam celokupna opozicija; Joca Jovanovič je v svojem govoru izjavil, da je prijateljstvo med našo državo in Italijo nemogoče in da moramo dobiti nazaj vse kraje do Soče. Zunanji minister Ninčič je imel težko nalogo, da brani sprijateljstvo« z Italijo in nettunske konvencije; pomagala sta mu strokovnjaka dr. Rybar, ki je bil v Neltunu predsednik naše delegacije, in pomočnik zunanjega ministra Avramovič. Sedaj pretresa konvencije poseben parlamentarni odbor. Boj proti konvencijam se je pa vršil tudi izven nar. skupščine. Split, Zagreb in Ljubljana so najodločnejše protestirali proti pogodbam z Italijo, ki naj med drugim odpro Italijanom vrata v našo državo, da odjedajo domačinom kruh ter pripravljajo Italiji pot za osvojitev Dalmacije. Narodna skupščina je razpravljala o vladnih predlogih za podaljšanje stanovanjskega zakona, znižanje doklad državnim uslužbencem in podaljšanje nestalnosti državnih uradnikov. Tretji predlog je vladna večina končnoveljavno izglasovala in je s tem uradniška nesalnost podaljšana za tri leta; izvzeti niso niti vseučiliški profesorji. Evharistični kongres v Chicagu se je izvršil ob ogromni udeležbi Američanov in inozcmcev. Predsednika Coolidgeja je na slavnostih zastopal delava!.i minister Daviš, prisostvovala sta jim tudi guverner države Illinois in chicaški župan. Navzočih je bilo 400 časnikarjev. Kongres sta pozdravila tudi predsednik protestantskih cerkva v Chicagu pastor C. W. Rarnes in voditelj ameriškega jtidovstva ra-binec Luis M. Mann; izrazila sla prepričanje, da bo vse človeštvo deležno blagoslova katoliškega idealizma. Iz Ne\vyorka je bila doSla brzojavka, da so ameriške oblasti v Ne\vyorku pridržale velik del jugoslovanskih romarjev, češ da so prišli v Ameriko z nainruom, da lam ostanejo, jugoslovanski klub je posredoval pri zunanjem ministru, da se nujno zavzame za pridržane romarje. O priliki otvoritve ljubljanskega velesejma, se je vršila v Ljubljani važna gospodarska konferenca, ki so se je udeležili zastopniki vseh gospodarskih korporacij v Jugoslaviji. Pretresali so predvsem vsa aktualna vprašanja našega pomorstva in poslali skupščini brzojavko, v kateri opozarjajo na največjo opreznost nsproti liettunskim konvencijam, ki so se sklepale brez sodelovanja gospodarskih korporacij. — Dne 24. t. m. se. je vršila v Ljubljani pod predsedstvom dr. Korošca sedma glavna Skupščina Zadružne zveze. Zveza jo pristopila k dogovora bank za znižanje obrestne mere. kar je v soglasju z zadružno in socialno idejo ter splošno gospodarsko koristjo. Tekom I. 1925. so se dvignilo naložbe pri Zvezi za 18,556.082 Din in narasle na 95,333.850 Din. Lastno premoženje v deležih in rezervah znaša približno poldrugi milijon dinarjev. Glavni Zadružni.Savez, ki je kot najvišja revizijska oblast izvedel v Zadružni zvezi najnatančnejšo preiskavo, je izdal Zvezi in njenemu poslovanju sijajno izpričevalo, ki pravi uvodoma: ; Položaj Zadružne zveze je tako čvrst in soliden, da Zadružna zveza predstavlja danes eno izmed najmočnejših in naj-odličnejših zadružnih ustanov v celi naši državi.c Ministrski svet je na posredovanje zagrebške mestne občine odobril koncesijo za zgradbo hidro-električne centrale na Krškem polju. Posl. Sušnik je zaradi tega poslal poljedelskemu ministru vprašanje, kako se je mogla podeliti koncesija, ko ni I Se rešena pritožba slovenskih interesentov proli | njej. Zahteval je nujen odgovor. Češkoslovaški parlament je sprejel kongruini zakon, s katerim se povišajo plače duhovščine vseh v Češkoslovaški republiki priznanih ver. — Ljudsko glasovanje v Nemčiji o razlastitvi nemških knezov je ostalo brezuspešno, ker je glasovalo samo nekaj nad 36% volivnih upravičencev, po ustavi pa mora glasovati najmanj 50%. Danes popoldne ob pol štirih nastopno OrH na Stadionu. Vhod ie na Vodovodni cesti. Kaj se godi doma Kmetski dnevi v Mariboru 13., 14., 15. avgusta 1920. Spored: 1. dan, 13. avgusta 1926. Dopoldne: Predavanja se začno ob 10. uri, in sicer: Za duhovnike: Svojstvenost kmetskega verstva (prof. I. Bogo vič). Dušno pastlrstvo na kmetski grudi (ž. F. Go-milšek). Duhovnik in kmetska mladina (tajnik Zor V.). Kraj : Semeniška obednica. Za učitelje: Psihologija kmetskega otroka (ravn. Fr. Fink). Reforma osnovne šole na stanovskem 'temelju (dr. >T. Jeraj). Učitelj in ljudstvo (uč. Fr. Lužer). Kraj : Društvena soba, Koroška .sta 1. Za dijake: Kmetska gruda (dr. G. Rožman). Delo dijaka med ljudstvom (dr. J. Basaj). Delo kat. dijaka za cerkveno zedinjenje (J. Šedivy). Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova c. G. Popoldne: Predavanja se začno ob 15. uri (3. nri pop.) in so skupna za duhovnike, učitelje in dijake: Problem narodne kulture in naše inteligence (dr. J. Puntar). Dobri in slabi vplivi na kmetsko vas (prof. I. Prijatelj). Kmet v slovenski in slovanski literaturi (dr. Fr. Sušnik). Kmetska prosveta pri Slovanih (J. Sedivy). Kraj : Bančna dvorana, Aleksandrova c. 6. Zvečer: Ob % 21. uri (i/2 9- uri zvečer) družabni sestanek v bančni dvorani, Aleksandrova c. 6. 2. dan, 14. avgusta 1926. Dopoldne: Skupna predavanja se prično ob 8. uri in sicer: TemcUji kmetske stanovske kulture (tajnik M. Kranjc). Kmetski dom in kmetska družina (posl. J. Brodar). Kmet, steber naroda in države (župan dr. J. Lesko var). Kmetska prosveta (dr. K. Capuder). Kraj Bančna dvorana, Aleksandrova c. 6. Popoldne: Predavanja se prično ob 14. uri (2. uri popoldne), in sicer: Vrline kmetskega gospodarja in voditelja (posl. I. Vesenjak). Kmetski posli in kmetska obrt (posl. Fr. Žebot). Gospodarsko stanje jugoslovanskega kmeta (dr. A. Veble). Kraj : Bančna dvorana, Aleksandrova c. 6. Zvečer: Ob Vt 19. uri (i/o 7. zvečer) pridiga (ravnatelj P. Zivortnik) in spoved v frančiškanski cerkvi. Ob y2 21'. uri (% 9. uri zvečer) predstava Finžgarjeve igre: >VERIGA< v Narodnem gledališču. 3. dan, 15. avgusta 1326. Dopoldne: Zjutraj ob 6. uri pridiga (mons. prof. I. Vreze), služba božja s skupnim sv. obhajilom v frančiškanski cerkvi. Ob li 9. uri slovesna služba božja v semeni-škem vrtu (prevzvišeni škof. dr. Andrej Karlin) s pridigo (dr. Mih. Opeka). Po službo božji slavnostno zborovanje istotom: Kmet — steber Cerkve in države (dr. A. Korošec). Zemlja, vir narodnega blagostanja (M. Napolni k). Po zborovanju sprevod iz semeniškega vrla na Slomškov grob. Tam govori: Slomšek in slovenski kmetski dom (dr. M. Sla vič). Popoldne: Ob 14. uri (2. uri popoldne) slovesne večer- nice v frančiškanski cerkvi. Ob Vt 15. uri (J/2 3. uri popoldne) javon telo-vodni nastop orlovske ekspoziture v Mariboru na športnem prostoru. Jubilej zaslužnega moža. Na sv. Petra in Pavla dan obhajata svojo srebrno poroko v Gelsenkirchenu na Vestfalakem naš rojak Anton Koncilja in njegova žena Ana, rojena Darovec. G. Anton Koncilja je ustanovnik in žo 18 let predsednik društva svete Barbaro v Gelsenkirchenu, obenem pa prvi podpredsednik Zveze slovenskih katoliških društev na Nemškem. (Predsednik je po pravilih katoliških društev v Nemčiji vedno duhovnik.) Zveza šteje zdaj 25 moških društev sv. Barbare in 18 rožno-venskih bratovščin za žene, skupaj torej 43 društev; za tukaj vsekako lepo število. G. Koncilja je bil kot načelnik delegacije vestfalskih Slovencev na katoliških shodih v Ljubljani leta 1913 in 1923. V Ljudskem domu je govoril in izročil pozdrave naših rojakov v Nemčiji. Leta 1922 pa je bil z romarskim vlakom v Rajhenburgu in drugih krajih Slovenije. Zanima se živo za tukajšnje društveno življenje ter pomaga, kjerkoli more. Radi ga vabijo na shode in se vabilu tudi vselej odzove ter krepko in navdušeno govori. Poleg katoliške prav posebno poudarja tudi narodno idejo ter drami naše rojake k narodni zavesti in ponosu: naj so nič ne bojijo pokazati Nemcem svoje slovenske barve in naj le pogumno nastopijo, če bi jim hoteli kratiti kake pravice! In res je: Pogumen nastop veliko izda. — Srebrna jubilanta imata tri sinove in hčere, ki bodo ž njima in z zetom Avgustom Sularjem obhajali srebrno slavnost. Vsi tukajšnji narodno in katoliško zavedni Slovenci se slavnosti v duhu pridružimo ter jubilantoma želimo dolgo in krepko življenje, da bi dočakala še boljših časov tukaj v Nemčiji, pa da bi še kdaj veselo poromali v ljubljeno domovino! Bog živi! Zborovanje rokodelskih pomočnikov o priliki ljubi, velesejma. Društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani bo priredilo na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija v Rokodelskem domu v Ljubljani, Ko. menskega ulica 12, o priliki ljubljanskega velesejma več predavanj. Najvažnejši predavanji bosta: 1. Katere prilike ima mlad obrtnik, Aa se vsestransko strokovno i zobni »i. Predava profesor tehniške srednje šole dr. Val. Rožič. — 2. Kako je plačano delo r posameznih obrtih. Predavatelj bo poslan od Delavske zbornice v Ljubljani. Navedeni predavanji bosta na praznik ob 10 dopoldne. Čo bodo udeleženci želeli, se bo priredil popoldne skupen obisk velesejma pod strokovnim vodstvom, zlasti obeh razstav Tchniake srednje šole. K predavanjem in k obisku razstave vahimo člane rokodelskega društva, kakor tudi dnjge pomočnike, ki se zanimajo za stanovske zadeve in vsestranski stanovski napredek. Na svidenje v Rokodelskem domu na praznik 29. junija ob 10 dopoldne! V grškokatoliški vasi Drage v metliškem okraju je uničil ogenj 21. junija dve hiši in več gospodarskih poslopij. Ker so praznovali tam bin-koštni ponedeljek, so bili ljudje ob nastanku požara večinoma v cerkvi. Na pomoč je prišlo veliko ljudi iz suhorsflre župnije in posrečilo se jim je ogenj lokalizirati. Govorijo, da je zažgala zlobna roka. Zanimivo je, da je k enemu gospodarjev, ki je po požaru precej prizadet, prišel ravno ob času katastrofe sodni cenilec. Svojega posla seveda ni opravil, pač pa je pridno pomagal gasiti. Ponesrečen tat. Kar pri belem dnevu se je hotel oskrbeti ?. denarjem in obleko mlad, dobro oblečen človek ter poskušal splezati skozi okno v hišo posestnika Lindiča iz Družinske vasi pri Novem mestu. Se preden je mogel izvršiti svoj načrt, so ga zapazili sosedje in začel se je pogon za Djim črez njive. Neznanec jo je dobro ubiral in bi bil gotovo tudi ušel, da mu ni eden od zasledovavcev vrgel sekire med noge, tako da se je kar sesedel in bil pri tem tudi nekaj ranjen. Zalo so ga najprej peljali v bolnico, potem bo moral pa pred sodnike. uprava našega lista za velesejmske številke! - V praznikih $mmo pri ekspozituri na velesejmu. Naj nihče ne zamudi te za uspešno trgovsko in obrtno reklamo tako izredno ugodne prilike! Trgovci in obrtniki pozor! Dnevne novice * f Dekan Anton Zidarič. V Kršanu pri Labinu v Istri je umrl tamkajšnji župnik in dekan Anton Zidarič. Pokojnik je bil blag mož in vzoren duhovnik. Po vojni je dalj časa upravljal istočasno štiri župnije. Ob njegovi smrti piše »Pučki Prijatelj«: Pokojnikova smrt je za naš narod težak udarec. Naenkrat so tri župnije ostale brez svojega pastirja. V kršanskem dekanatu je 10 župnij (hrvatskih), a po pokojnikovi smrti so ostali v osej de-kaniji samo še štirje duhovniki (3 slovanske in 1 italijanske narodnosti)! Podobno je tudi po ostali Istri. Narod kliče po duhovnikih, a teh ni... Vračajo se žalostne razmere iz časa škofa Dobrile. Med 200.000 Hrvati v Italiji živi samo še 48 duhovnikov slovanske narodnosti, a tudi od teh so mnogi upokojeni, mnogi stari ah bolni, mnogi brez pravega državljanstva.« — Pokojni dekan Zidarič je bil rojen v Lin-daru pri Pazinu 1. .1864., za duhovnika je bil posvečen v Trstu 1. 1889. V. Kršanu je služboval od L 1895. •k Spored današnjega nastopa Orlov ljubljanske ekspoziture (kamniško, ljublj., ribniško in vrhniško okrožje). Zbirališče od 7—8 na Medijatovem dvorišču in ob justični palači. Nato odhod k sv. maši po Pražakovj ulici, Mi-iklošičevi cesti, Stritarjevi ulici, mimo škofije, Poljanski cesti v cerkev sv. Jožefa, kjer bo ob 9 sv. maša s cerkenim govorom (g. dr. Rozman). Po maši obliod čez šenpeterski most, Sv. Petra cesti, Prešernovi ulici, Dunajski cesti na Stadion. Popoldne ob pol štirih javna telovadba. Rajalni pohod in proste vaje članov in članic; orodne vaje, drogovi, bradlje in krogi; lahko atletika, skok ob palici, štafetni tek, tek na kratko progo. ic Imenovanje na ljubljanski univerzi. Za rednega profesorja na ljubljanski tehnični fakulteti je imenovan Teodor Grudinski, dosedanji redni kontraktualni profesor iste fakultete. kr Imenovanje na trgovski akademiji na Sušaku. Za profesorja na trgovski akademiji na Sušaku je imenovan Franjo Zec, učitelj osnovne šole, dodeljen v službovanje isti akademiji. ~k Vpokojitev. Vpokojen je Andrej Plečnik, profesor na gimnaziji v Kočevju. ic Novi direktor pri direkciji državnih železnic v Ljubljani g. inž. Dimitrije Kneževič se je včeraj pripeljal iz Sarajeva, kjer je bil dosedaj pomočnik direktorja, in je takoj prevzel ravnateljske posle od g. dr. Borka, ki je kot direktor premeščen v Subotico. ic Smrtna kosa. Dne 23. t m. je umrl v Vodicah pri Šibeniku cand. ing. chem. Marko Donadini, sin zadružnega revizorja Frana Z. Donadinija. Bil je član »Domagoja«. ic Zlate nagrade po 5 dolarjev dobe tisti, ki bodo prodali največ srečk loterije v prid »Društvenemu domu« na Breznici. Žrebanje se bo vršilo 8. sept. 1926. Dobitkov je nad 500 v vrednosti nad 50.000 Din. Srečka stane samo 5 Din in jih naročajo že tudi iz daljnih pokrajin izven Slovenije. Pohitite, da ne zamudite. Naročite jih na naslov: Izobraževalno društvo na Breznici, p. Žirovnica. -k Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki bo proslavilo 4. julija petdesetletnico svojega obstoja. Od pol sedmih do osmih zjutraj sprejem gostov na postaji in pri vhodih v mesto. Od 9—10 zbiranje v Zvezdi in nato sprevod k sv. maši, ki bo na glavnem tigu. Po sv. maši slovnostno zborvanje. Od 14 do 15 promenadni koncert pred gasilnom domom. Nato veselica v Zvezdi. Pri proslavi bodo sodelovale tri godbe: jeseniška in domači gasilski; poleg tega tamburaški zbor, pevski zbori itd. Polovična vožnja po železnici je dovoljena. Vsakdo naj kupi na odhodni postaji cel vozni listek ter ga da pri odhodu iz Škofje Loke žigosati z mokrim postajnim žigom. Na zbiral'ščtt in veseličuem prostoru v Zvezdi pa bo dobil •vsak potrdilo o udeležbi. — Ker bo prireditev veličastna, hkrati pa nudila vsakemu obilo neprisiljene zabave in razvedrila, posetite v obilnem številu to izredno slavlje. ic Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je vpisovanje gojenk za 1. razred in za one, ki želijo na novo vstopiti v ostale višje razrede, dne 30. junija ob 9. Sprejemni izpiti se vrše 1. julija ob 8. ic Na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani se vrši vpisovanje gojenk za šolsko leto 1926-27 dne 30. junija ob 10. ic Promocija. Gospod Peter Zavrtanik iz Solkana pri Gorici bo v sredo, dne 30. t. m., ob pol eni uri popoldne na ljubljanski univerzi promovlran za doktorja filozofije. ic Ustni višji tečajni izpiti na škoiijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano so se vršili od 21. do 23. junija 1926. Izpite so uspešno dovršili vsi pripravniki. Uspeh je bil pri 1 odličen, pri 4 prav dober, pri 14 dober in pri 1 zadosten. Višji tečajni izpit so napra- GRIČRR & MEJRC Samo Šelenburgova ul. 3 nnjsolidnelša ter znnno najcenejša moška in damska konfekcija. vili: Bonač Ludovik iz Begunj nad Cerknico, Cizelj Pavel iz Kamnika, Fortuna Matija iz Govejka pri Zireh, Hočevar Alojzij iz Stranske vasi pri Semiču, Hribovšek Anton iz Motnika, Hubad Ivan iz Toplic pri Novem mestu, Klobovs Franc iz Brcznice nad Škofjo Loko, Kušar Valentin iz Učaka pri Št. Go-tardu, Mlakar Jakob iz Viševka pri Starem trgu pri Ložu, Poteko Pankracij iz Št. Pan-kraca pri Grižah, Rejec Zoran Nikolaj iz Kobarida, Schlosser Alojzij iz Vižmarij, Stare Martin iz Čurilov pri Metliki, Stariha Anton iz Praproč pri Semiču, Škrjanc Ivan iz Ma-tene pri Igu, Šidar Anton iz Mirne, Turk Bogomir iz Verude pri Pulju, Zajec Valentin iz Trzina, Zupan Anton iz Križev na Gorenjskem, Žitnik Jožef iz Šmarja pod Ljubljano. k- Spremembe voznega reda na progi Maribor gl. kol.—št. Ilj in vpeljava kurzn?ga voza med Slatino Radenci in Zagrebom. Pri-čenši s 1. julijem t. 1. vozi na progi Maribor gl. kol.—Št Ilj vsak dan redno nov par 'nesenih vlakov jn sicer odhod iz Maribora gl. k. ob 8.10, prihod v Št. Ilj ob 8.42; povratek iz Št Ilja ob 9.7 in prihod v Maribor gl. kol. 9.30. Od istega dne naprej odhaja iz Maribora gl. kol. v Št. Ilj jutranji mešani vlak namesto cb 6.10 šele ob 6.40 in prihaja v št. Ilj namesto ob 6.42 šele ob 7.03. — Nadalje se bo cd 1. julija do vključno 30. septembra 1926 prevažal med Slalino-Radenci in Zagrebom pr;ko Maribora, Ormoža in Ljutomera kurzni ;oz II. razreda in sicer med Zagrebom in Mariborom z dnevnim brz.im vlakom ter med Mariborom in Slatino Radenci s priključnimi potniškimi vlaki. Odhod kurznega voza iz Zagreba gl. kol. ob 11, prihod v Maribor gl. kol. ob 14.45, odhod iz Mrvribora gl. kol. ob 15.43 in prihod Slatino Radenci ob 19.45 ter v obratni smeri odhod iz Slatine Radenci ob 6.16. prihod v Maribor gl. kol. ob 10.20, odhod iz Maribora gl. kol. ob 14.38 in prihod v Zagreb gl. kol. ob 18.25. •k Rezervnim oficirjem! Pozivam tovariše, da prisostvujejo vidovdanskim cerkvenim in paradnim svečanostim polnoštevilno — po možnosti v uniformi, sicer pa v civilni obleki z znakom. — Predsednik Pododbora Zveze rezervnih oficirjev in bojevnikov. ic Slavnostna razsvetljava na Bledu. Kakor že sporočeno, odpelje v noči od nedelje na ponedeljek poseben vlak ob 1 z Bleda v Ljubljano. — Vožnja po jezeru stane v plit-vicah za 1—10 oseb 100 Din, za vsako na. daljno osebo po 10 Din, v malih čolnih za 1—3 osebe 50 Din, 4—6 oseb 80 Din. •k Javno priznanje Vilfanovemu čaju. Laboratorij mr. D. Vilfan. Zagreb, Ilica 204. Po uporabi Vašega izvanrednega čaja, izgubila sem v 8 mesecih 12 kilogramov na svoji težini, ter sem se prepričala o njegovem iz-bornem delovanju in ga vsakemu toplo priporočam. — Gertl Smičiklas, Zagreb, Lipna c. 40. ■k Oddaja tobačne zaloge v Krškem ob Savi s prdzalogo v Kostanjevici. Uprava drž. monopolov, oddelek prodaje, je z naredbo z dne 8. junija 1926. štev. 24.221 odredila ponovno licitacijo, s katero se bo dala v zakup gori omenjena prodaja tobaka za. dobo do 31. decembra 1927. Licitacija se vrši dne 6. julija 1926 ob 11 pri upravi monopolov v Belgradu. Podrobne informacije dobe interesenti pri okrajni upravi finančne kontrole v Krškem. it- Okrajna uprava finančne kontrole v Brežicah ukinjena. S 1. julijem 1926 bo prenehala poslovati naved. uprava, katere delokrog se razdeli. Oddelki Brežice, Raihenburg dn Pjš^ce pripadejo okrajni upravi finančne kontrole v Krškem, oddelka Kozje in Sv. Peter pod Sv. gorami pa okrajni upravi v Šmarju pri Jelšah. Iz okrajne uerave finančne kontrole \ Krškem se izloči oddelek Radeče in prideli okrajn5 uoravi v Laškem. ic Požar v Splitu. V petek je v Splitu poic-lnoma zgorela delavnica ladjedelnice »Just«. •k Acroplanska nesreča. Iz Novega Sada so odleteli proti Sarajevu štirje aeroplani. Eden izmed njih je nad Busovečom padel na tla. Oba pilota kapetan Gutman in častnik Lchren sta smrtno ranjena, ao vršil pregled in parada čet ljubljanske garnizije. — Veliki župan ljubljanske oblasti. © Sneg je zapadel v planinah 1 meter do 1 in pol metra visoko. Turisti, ki bodo delali te dni izlete, s bodo podajali zopet v nevarnosti. Rajši otlaui v Ljubljani in pojdi danes popoldne ob pol štirih gledat telovadbo Orlov Ekspozitura »SLOVENČEVE« UPRAVE na velesejmu se nahaja, kakor vsako leto, pri glavnem vhodu na sejmišče naspr. velesejmskega urada, poleg pošte. Ondi se sprejemajo vsa naročila za dnevnik »SLOVENEC«, naročnina in oglasi za velesejmske številke. na Stadion. Ko sneg skopni, greš lahko tudi ti v planina O Umrla je včeraj gospa Marija Breme soproga ključavničarskega mojstra in hišnega posestnika v Cegnarjevi ulici 12. Kanjka je bila dolgoletna članica Šentpeterskega prosvetnega društva in skozi dolgo vrsto let zvesta naročnica Slovenca. Verni krščanski ženi, ki je vse svoje življenje žrtvovala družini in krščanski izobrazbi, hlag spomin, preostalim pa naše sožalje! G Šentpetorsko prosvetno društvo vabi Svoje člane, da se udeleže pogreba pokojne članice gospe Marije Bremčeve, ki bo danes popoldne ob pol petih. O Učni uspehi na naših srednjih šolah. Na I. drž. gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 759 učencev in učenk. (Vseh učenk je bilo 101, t. j. 13.3 odst.) Od teh jih je izdelalo z odliko 25 (3.3 odst.), s prav dobrim uspehom 74 (9.75 odst.), z dobrim uspehom 255 (33.6 odst.), z zadostnim uspehom 133 (17.5 odst.), ponavljalni izpit jih ima 209 (27.5 odst.), padlo jih je 59 (7.77 odst.), neiz-prašani so 4 [14 odst.). Zanimivo je s temi številkami primerjati izid na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Tu je bilo vseh dijakov 363, to je približno polovico manj nego na humanistični gimnaziji. Zelo mnogo je na tem zavodu učenk: 97, t. j. 26.7 odst., torej dobra četrtina. Če bo število učenk tako naraščalo, bo zavod polagoma dobil paralclke, v katerih bodo samo učenke. Kar se tiče učnih uspehov, je nadvse presenetljivo, da se procent odličnih in prav dobrih dijakov na III. drž. realni gimnaziji skoro popolnoma ujema s procentom teh redov na humanistični gimnaziji. Tudi na III. drž. realni gimnaziji je odličnih dijakov samo 13, t. j. 3.58 odst. (skoro natančno toliko kakor na humanistični gimnaziji!), prav dobrih dijakov je 34, t. j. 9.36 odst. (na humanistični pa 9.75 odst.), dobrih dijakov 141, t. j. 38.84 odst. (na humanistični 33.6 odst.). Z zadostnim uspehom je na III. drž. r. g. izdelalo 15.15 odst. (tam 17.5 odst.), ponavljalni izpit jih ima samo 18.73 odst. (tam 27.5 odst.), padlo jih je pa več: 13.8 odst. (na humanistični samo 7.77%). Neizprašana sta 2 [% odst.). Ko bodo končani ponavljalni izpiti, se bo procent padlih na humanistični gimnaziji bržkone relativno bolj zvišal nego na III. drž. r. g., ker je pač na humanistični gimnaziji relativno več dijakov dobilo ponavljalni izpit, tako da razlika ne bo velika, čeprav bo brezdvomno procent padlih na humanistični še vedno nekoliko manjši nego na III. drž. r. g. — Drzno bi bilo, če bi hotel človek na podlagi te kolikor toliko vendar slučajne sličnosti izvajati preveč dalekosežne sklepe. Ali so učni predmeti na obeh zavodih enako težki? Ali so dijaki na obeh zavodih enako nadarjeni in pridni7 Ali bo profesorji obeh zavodov enako strogi, oziroma enako prizanesljivi? Vsekako se staršem, ki zbirajo med posameznimi zavodi, ni treba bati, da bi njihov otrok na tem ali onem zavodu dosti bolje ali dosti slabše uspeval. Mirno izročijo lahko otroke tistemu tipu srednje šole, ki se jim zdi boljši in pri-kladnejši. Verjetnost, da bo otrok izdelal, je na obeh zavodih približno ista, morebiti za par procentov večja na humanistični nego na realni gimnaziji. O Matura na I. državni humanistični gimnaziji v Ljubljani. K maturi, ki se je vršila na tem zavodu od 7. do 21. junija pod predsedstvom direktorja dr. Lokarja, je bilo iz osmega razreda pripuščenih 44 maturantov, dalje 1 privatist in 2 repetenta, skupaj 47 kandidatov. Od teh je prebilo maturo 40 kandidatov in sicer: Bele Janko, Binter Bogo, Bonač Ivan. Bračko Franc, Cuček Janko, Fras Stanko (z odliko!), Gnjezda Franc, Gracar Jože, Hribar Miroslav, Hribar Stanko, Kra-marič Mirko, Krek Leo. Laput Slanko, Lenarčič Simon, Lenček Niko, Lukec Leopold, Medvešček Vladimir, Merhar Boris, Mihelčič Tomislav, Mihevc Davorin, Otrin Rado, Pita-ko Viljem, Poljane« Franc, Premrl Franc, Prezelj Alojzij, Prime Josip, Savinšek Baldo-mir, Skvarča Stanko, šešek Slavko (z odliko), Sobar Štefan, Šuklje Vladimir, šušteršič Fr. (z odliko), Tavčar Adolf, Terseglav Alfonz, Tom Franc, Trampuž Milan. Višner Štefan, Vodušek Raša (z odliko), Pavlič Tilka, To-minc Mara. Ostalih sedem je bilo pri ustme-aem izpitu reprobiranih do jeseni. © Poročil bo v torek 29. junija šentjakobski g. župnik Barle mladi par g. Benota Pečrtik, sodnega uradnika, in gdčno Valči Poženelovo iz Maribora. O Skupen izlet Strokovne zveze javnih nameščencev in Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS, v Kamnik je preložen na 11. julij in ne 4., kakor je bilo prvotno določeno. Odhod z glavnega kolodvora ob tričetrt na 8. n Odbora., O Vojni invalidi in člani Zveze slovenskih vojakov! Pojdimo vsi v nedeljo 27. junija v Kamnik s posebnim vlakom, ki odhaja ob 11.47 glavni kolodvor ln se vrača ob 22. — Odbor ZSV. O Kuharski tečaj. V Krekovi prosveti (Poljanska cesta) se prične 15. julija II. večerni kuharski tečaj. Prijave sprejema in daje natančna navodila voditeljica tečaja vsak dan od 12 do 1 in od 6 do 7 popoldne. © Dijaška stanovanja. Opozarjamo gospodinje, da se bodo sprejemale ustne prijave le še zadnje dni tega meseca od 8—9 v Akademskem domu, po tem času se bodo sprejemale le še pismene prijave na spodnji naslov. Naslovi gospodinj se bodo oddajali di-jaštvu jeseni, zadnje dni junija, v nujnih slučajih pa tudi drug čas. — Počitniška zveza, Miklošičeva cesta 5. Ljubljana. 0 Danes v Hribarjev gaj na veselico pevskega društva Krakovo-Trnovo. Začetek ob 3 popoldne. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na Petrovo, dne 29. junija. 0 Urar Vilhar Luka se je preselil iz Kopitarjeve ulice na Dunajsko cesto 12. O Rokodelski dom, Komenskega ulica 12 priporoča cenjenemu občinstvu svojo gostilno z nanovo prirejenim lepim vrtom in modernim kegljiščem v blagohoten obisk. Nudi tudi na zračnem vrtu brezalkoholni abonement na domačo in raznovrstno hrano. © Razstava ženskih ročnih del in čipk se je otvorila 26. junija ob 9 dop. in traja ves čas velesejma. — Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, Ljubljana, Turjaški trg št. 4, I. nadstropje. O Vpisovanje na VI. deški osnovni šoli v Ljubljani VII, se vrši za šolsko leto 1926— 1927 dne 30. junija od 8 do 12 in od 14 do 17, dne 1. julija pa od 8 do 12. Novinci naj pri-neso s seboj rojstni list ali kak izpisek iz rojstne knjige ter izpričevalo o cepljenju koz. Ravnajte se po razdelitvi šolskih okolišev! © VI. deška osnovna šola v Ljubljant VII, priredi v proslavo Vidovega dne — ob sklepu šolskega lela — za šolsko mladino, starše in prijatelje mladine: petje, prizore in igro: >Šola v nebesih«. K dobri stvari se vabijo vsi ljubitelji mladine, ki pričakuje mnogoštevilne udeležbe dne 19. junija ob 15 v šolski telovadnici na Gasilski cesti. © Vidovdanska proslava III. državne realne gimnazije v Ljubljani se bo vršila v ponedeljek 28. junija ob 9 dopoldne v dvorani kina Matice na Kongresnem trgu. Na sporedu so trije kratki govori (en član učiteljskega zbora, en abiturijent in en nižjegimnazi-jec, tri deklamacije in nekaj glasbenih in pevskih točk. Ves spored bo trajal z razdelitvijo spričeval in nagrad vred približno eno uro. Vabljeni so starši in sorodniki učencev, prav tako tudi bivši učenci tega zavoda in prijatelji šolske mladine. Za kritje stroškov se bodo pobirali pri vhodu prostovoljni prispevki. © Krekova gospodinjska šola, prej Šelenburgova ulica, se je preselila v Zgornjo Šiško pri Ljubljani, kjer prične novo šolsko leto 1926—27 dne 1. septembra. Vpisovanje se vrši od 30. junija dalje do pričetka šole. Prospekti na razpolago. — Vodstvo. © Koncert v restavraciji na glavnem kolodvoru prvovrstnega salonskega orkestra priredim v nedeljo in torek. Se priporočam Jos. Majdič. 4446 © Splošnoznana tvrdka Julio Meinl, uvoz kave, priredi v svoji podružnici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, v sredo 30. junija, v četrtek Ll. julija, v petek 2. julija in soboto 3. julija t 1. brezplačno poskusno kuhanje kave. Najvljudneje vabimo Vas in prosimo pripeljati tudi Vaše znance. 4357 © Umrli so: Franc Slabina, trafikant, 42 let. — Elizabeta Tomaževič, zasebnica, 79 let — Franc Zavašnik. delovodja v tobačni tovarni, 76 let. — Ana Lachainer, posestnica, 82 let — Jožef Goderer, dninar, 39 let — Janez Šušteršič, sin izvoščka, 1 leto. — Pavel Uran-kar, trgovec, 85 let. — Jože Šnedic, železniški uslužbenec, 67 let. — Konrad Petrin, sin rudarja, 16 let — Marija Simovič, bivša kuharica, 86 let. — Ana Marko, zasebnica, 60 let. — Janez Hrastar, zasebnik, 74 let — Franc Pravst, železniški sprevodnik v pokoju, 73 let. — Maks Retko, občinski ubog, 20 let. — Marija Konc, babica, 48 let. — Kristina Kajfež, uradnica, 19 let — Ana Smolej, šolska učenka, 14 let. — Peter Jerman, rudar, 21 let. — Blaž Vaš, posestnik, 67 let — Anion Rozman, užitkar, 70 let. — Ana Juričič, kuharica, 38 let. — Marta Kenk, hči krznarja, 1 leto. © Opozarjamo na že naznanjeni občni zbor .»Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje« v sredo 30. junija ob 5 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne ter vabimo k obilni udeležbi. Zahvala. Tudi letos so pokazali blagi dobrotniki delavnim članom-nabiralcem Rtolne Vincencijeve konference veliko naklonjenost in za reveže, ki jih konferenca podpira, izredno zanimanje. Bodi vsem blagim dobrotnikom tem potom izrečena javna zahvala. Trdno upamo, da bomo v prihodnje plemenitim dobrotnikom lahko postregli s tiskanim poročilom, česar doslej vsled velikih tiskovnih stroškov nismo mogli storiti. Za stolno konleronco Vincencijeve družbe v Ljubljani, dne 26. junija 1026. i Uč&k. t č, predsednik. Prihodnja številka »Slovenca« izide radi praznikov ▼ četrtek, dne 1. julija. Cel/e et Tajništvo SLS v Celju posluje od 1. julija dalje samo dopoldne od 8—12. & Zavod šolskih sester v Celju. Vpisovanje otrok na dekliški osnovni in meščanski šoli pri šolskih sestrah za novo šolsko leto 1926-27 se bo vršilo dne 29. in 30. junija od 8—12 dopoldne ter od 2—5 popoldne. K vpisovanju naj pridejo otroci v spremstvu staršev ali njih namestnikov in če niso rojeni v celjski župniji, naj si preskrbijo vsaj rojstni izpisek pri dotičnem župnem uradu, kjer so bili krščeni. Tudi se mora pri vpisovanju povedati, v katero občino je otrok pristojen. V prvi razred se bodo vpisovali taki otroci, ki dopolnijo do 1. septembra t. 1. šesto leto starosti, mlajši ne, pač pa starejši. Maribor □ Rlagoslovljcnjo zvonov pri Sv. Emi se vrši danes v nedeljo dne 27. junija. To izredno cerkveno slovasnost bo izvršil mil g. kanonik Časi iz Maribora. □ Prosvetna zveza v Mariboru na Vidov dan ne posluje. Tudi knjižnica Prosvetne zveze ostane ta dan zaprta. □ Mariborčan se je v Zagrebu ponesrečil. V petek popoldne se je smrtno ponesrečil zidarski pomočnik Anton Skaza, doma iz Maribora. Padel je s strehe neke hiše v Maksimirovi ulici in obležal v nezavesti. Poškodbam, ki jih je dobil, je pozneje v bolnišnici podlegel. Zapušča nepreskrbljeno družino. □ Mariborskim somišljenikom. Naši mojstri imajo danes v nedeljo dne 27. junija ob 8. uri popoldne izlet z godbo katoliške omladine na čelu v Radvanje k »lipi«. Zbirališče ob 2. uri pred Ve-trinjskim dvorom, ali pa ob državnem mostu pri Veliki kavarni. Slavnost v Radvanju se vrši ob vsakem vremenu. □ Omladinske novice. Ker je bila v nedeljo Omladina zaposlena pri slovesnosti v Središču, obhaja danes dne 27. junija svoj glavni praznik sv. Alojzija. Zjutraj ob 7. uri je sv. maša s skupnim sv .obhajilom, ob pol 10 pa slavnostno zborovanje, na katerem govori velik prijatelj omladinskega društva g. Zebot, narodni poslanec. Ob Mil se društvo udeleži po zastopnikih slovesne blagoslovitve prapora katoliških mojstrov. Popoldne sodeluje godba pri veselici kat. mojstrov. □ Drugi koncert kat. omladine. V pondeljek, pred praznikom sv. apostolov Petra in Pavla priredi omladina drugi slavnostni koncert v parku od 8.-9. ure zvečer. Igrali se bodo s' 'pči komadi: Endl, koračnica; Gozdno življenje, ..ček; Velika slavnost, ouvertura; Pikantni listi, potpouri; Sanje, valček; Omladina, koračnica. □ Trgovskemu gremiju in vsem obrtnim zadrugam v Mariboru. Na Vidov dan dne 28. junija se počitek dela na podlagi tozadevnega odloka velikega župana v Mariboru z dne 23. junija 1926, 3. Br. 2570-1 omejuje na čas oficialnih služb božjih ter ž njimi združenih slovesnosti. Ker se bodo v Mariboru ob različnih urah opravile tri službe božje, t j. rimsko-katoldška, pravoslavna in evan-geljska, mora v navedenih obratih počivati delo od 8. do 12. ure. V ostalem času Vidovega dne smejo obrtniki in trgovci obratovati. — Zupan: dr. Leskovar s. r. □ Zopet samomor v Dravi. V petek popoldne je našel brodar pri Pobreškem brodu ob bro-gu Drave ženski plašč in v žepu tega torbico z delavsko knjižico, glasečo se na ime Mariia Puch, krstni list, zdravniško spričevalo in malo vsoto denarja. Prijavil je policiji, ki je ugotovila, da je Marija Puch neznano kam izginila ter je najbrže skočila v Dravo. Prišla je nedavno iz bolnišnice ter tavala nekaj dni okrog brez bivališča in službe. Drugih sledov za pogrešano še niso odkrili. □ Vojaška prisega se vrši dne 30. junija t. L za vse obveznike roj. let 1876 do 1901, ki iz kateregakoli vzroka niso do danes položili te prisege ter so pristojni v mesto Maribor, kakor tudi za one, ki bivajo v mestu, a nisc semkaj pristojni. Istotako morajo položiti prisego vsi hranilci, ki so oproščeni službe v kadru. Prisega se polaga na imenovani dan ob 7. uri zjutraj na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I., Meljska cesta 36, ter se poživljajo vsi obvezniki, da se zberejo točno ob napovedani uri na licu mesta. □ Slovensko obrtno društvo poživlja svoje članstvo, kakor tudi vse ostalo obrtništvo, da^ se polnoštevilno udeleži protestnega shoda »Društva stanovanjskih najemnikov«, ki se vrši v nedeljo dne 27. junija 1926 v Gambrinovi restavraciji ob 10. uri dopoldne. Ker je osnutek novega stanovanjskega zakona za malega obrtnika naravnost uničujoč, je sveta dolžnost vsakega obrtnika, da se shoda zanesljivo udeleži in s tem pravočasno dvigne glas proti nameravani krivici — Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Novo mesto Smrtna kosa. V Beli cerkvi pri Novem mestu je umrl g. Ignacij O m a h e n, oče ondotnega gospoda župnika, v visoki starosti 83 let. Pogrebne svečanosti je opravil mil. gospod prošt Čerin v spremstvu gosp. kanonika Porente. Gospodu župniku naše sožalje. Poizkuicn samomor. Te dni je novomeška policija aretirala mladega postopača, glede katerega je ugotovila, da je ukradel en suknjič in 100 Din. Zaprli so ga začasno v občinske zapore; ko se je čez par trenutkov vrnil policist v njegovo celico, je videl, da se je mladi fante obesil za naramnice ali za kravato. Seveda ga je takoj odvezal in odgnal v zapore na sodišče, naramnice oz. kravato so mu pa konfiscirali, da se še v naprej ne bo igral s p- ojim življenjem. Dražbe. Skoro vsak teden poje boben, grunti naših ljudi se prodajajo. Tako je bilo te dni prodano veliko posestvo znanega Ivana Petschauerja iz Poljan nad Toplicami. Posestvo je kupil tamkajšnji posestnik Franc Gril za 360 000 Din. »JUG OMET ALI J A«, splošna kovinska industrija v Ljubljani, Nepričakovano nas jc nn ljubljanskem mednarodnem velesejmu iznenadila s svojimi izdelki - Jugometalija*. Razstavila je lepe kovinske izdelke, izdelane v bakru in medi. Več predmetov je izdelala, ki so se dosedaj uvažali. Občinstvo iz inozemstva opozarjamo na krasne vaze, servise in druge predmete, ki so razstavljeni v paviljonu »Jugometalije«. Vidimo razstavljeno krasmo diplomo z zlato kolajno, izdelano v narodnem slogu, s katero je bila tvrdka odlikovana na velesejmu v Subotici, kjer je center vsega gosi>odarstva v Jugoslaviji. Tvrdki čestitamo na uspehu našo Icuu&ču ubi li. Trgovine v Novem mestu bodo na narodni praznik, dne 28. t m., dopoldne odprte. Slabo vreme imamo, kakor povsod, tudi pri nas. Ta teden je padlo žito, ki je sicer zelo lepo kazalo; posebno pa škoduje dež trti, zlasti sedaj, ko je začela cveteti. Če se vreme ne zboljša, bo jeseni slaba trgatev. Metlika Propadla mlekarna. Pred dobrim letom Jo neki Rus odprl v Rosalnicah mlekarno. Zbiral je mleko tudi na Dobravicah. Pred nekaterimi dnevi je pa kar čez noč izginil. Našim kmetom je odnesel precej denarja, ker je že več kot mesec dni pred odhodom mleko plačeval le z obljubo. Nekaterim je ostalo tudi čez 3001 neplačanega mleka. Jeza marsikaterih je skoraj upravičena. Smrtna kosa. Umrl je spoštovani posestnik Janez Vraničar iz Čuril, star 78 let. V vinogradu, kjer je preživel navadno večino poletja, ga je zadela kap. Prepeljali so ga domov, a po par dnevnem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo. Nova cerkvica v Radovičih bo kmalu gotova. Gorečnost vaščanov zasluži res splošno priznanje. Slovesna blagoslovitev bo 18. julija. D. M. v Polju Orlovski prapor. Naš orlovski odsek lepo napreduje. Poleg diplom, ki si jih je priborila naša vrsta na tekmah v Brnu, je organiziral že tudi okrožno prireditev, ki je pa vsled slabega vremena odseku precej škodovala. Toda to ni potrlo naših fantov. Lansko leto je izšla misel nabave novega prapora in tako bomo imeli 4. julija letos že pomembno slavnost razvitja prapora, združeno za dvajsetletnico obstoja našega odseka. Prapor je krasno delo in bo razstavljen pri tvrdki »Elitac v Prešernovi ulici v Ljubljani. Poleg tega naznanjamo, da nam je dovoljena polovična vožnja po železnici. Natančen program še objavimo. Vabimo že sedaj vse prijatelje orlovstva, da obiščejo to našo prireditev. Postajališče. Na razna vprašanja radi postajališča javljamo, da je interveniral pri železniškem ravnateljstvu in progovni sekciji en naš odbornik-Postajališče bo obseglo približno 150 m' in bo enako postaji Kandija pri Novem mestu. Izdelujejo se načrti sicer precej počasno, vendar pa se bo zadeva pospešila, tako da je upanje, da bo tekom tega tedna gotovo, nakar se bo pričelo že i deli in jeseni bo lahko že ustavil prvi viak. Voda je vsled zadnjega deževja močno na« rastla, tako Ljubljanica kakor tudi Sava. Mnogim je vzela vsled hitrega naraščanja cele kupe sena. V Zalogu in po prodih je prestopila bregove. Če ne bo kmalu prenehalo, se je bati zopet v poplave. Poleg tega je od silnega naliva polegli, oro vse žito in tudi drugi poljski pridelki ne obetajo dobro. Kmet s strahom zre v bodočnost. Elektrifikacija. Omrežje za gornje vasi je skoraj gotovo. Montirajo se samo še transformatorji, istočasno se pa montira po hišah. Če ne bo dež oviral, bo zasvetila električna luč pri nas tekom tedna. Grajati moramo samo način, kako se nabavljajo drogovi. V pogodbi stoji čisto jasno, da nabavi drogove občina, impregnacijo ter druge stroške pa prevzame tvrdka sama. Družba je pa poslala račun za 32 drogov 10.000 Din. Pozivamo župana, da to odločno odkloni, sklicujoč se na pogodbo in sklep obč. odbora, ker drugače občina ne bo zmogla ogromnih stroškov za vso občino, poleg tega pa do 10. leta ne bo nič njenega. Rogarka Slatina Umrl je dne 22. t. m. posestnik Jožef Bercko na Topolah. Smrt ga je rešila osemletnega nepopisnega trpljenja. Imel je kostno jetiko. Pogreb je bil v petek zjutraj. Na zadnji poti so ga spremljali člani slatinske požarne brambe, katere član je bil od njene ustanovitve naprej vseh 30 let. N. v m. p.I Ljudsko igro »Krivoprisežnik« uprizori v nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob pol treh »Bralno društvo pri Sv. Križu«. £ask.o Na praznik sv. Petra ln Pavla, dne 29. junija 1926 ob 16 popoldne priredi tukajšnja osnovna šola akademijo mladine z bogatim in pestrim sporedom. S petjem, orkestralnimi točkami, dramatičnimi prizori in rajalnimi nastopi nastopa šolska in izven-šolska mladina. Obiskovalcem z obeh strani, ki pridejo z vlaki, je od dveh do štirih popoldne dana tudi prilika, da se poslužijo tukajšnjega radioter-malnega kopališča. Dobrodošli nam gostje iz bližnje in daljnje okolice! Kolesa! »i An (palača Ljubljanske kreditne banke] B opisi Rajhenburg. Kakor vsako leto, se bo vršila tudi letos ob obletnici posvečenja naše Lurške cerkve tridnevna pobožnost. Začne se 80. junija ob 6 zjutraj in konča 2. julija z zahvalno pesmijo po pontifikalni sv. maši, katero služi mil. opat trapi-stov P. Placid Epalle ob poj 11 dopoldne. Pobožnost vodijo gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Častilce Lurške Marije po Sloveniji vabimo iskreno za ta čas pred oltar milostipolne Lurške Gospe. Romarske pridige so ob 6 zjutraj, ob 10 dopoldne in ob 7 zvečer. Dobrna pri Celju. K poročilu, ld smo ga objavili dne 22. t. m., nam poročnjo, da izvira iz ne-poučenosti. G. restavrater (ne plačilni natakar) Mastnak le popravlja svojo hišo, ne namerava pa otvoriti kavarne. Št. Janž. Županstvo občine Št. Janž na Dolenjskem naznanja, da se bo vršil v ponedeljek, dne 28. junija velik živinski in kramarski sejem v Št. Janžu. Zadnji sejem je bil prav izredno dobro obiskan in je bila tudi živahna kupčija. Pričakuje se tudi sedaj, da pride veliko kupcev kakor tudi prodajalcev na sejem. Tukajšnje županstvo si je nabavilo novo mostno tehtnico, katero je izdelala in postavila tvrdka Ran iz Sevnice. Žirovnica na Gorenjskem. Kar smo že dolgo težko pričakovali, smo dosegli 25. t. m. Železniška uprava je otvorila blagovni promet na tukajšnji postaji. S popoldanskim vlakom so se pripeljali njeni zastopniki: od komercijalnega oddelka gospod Al. Šulgaj, od prometnega gosp. Deržič, od ; gradbenega gosp. Pokom. Pričakovali so jih vsi ! zastopniki občine in drugi podjetniki, ki so orno-I čili ta napredek. Največjo zaslugo si je pač pridobil gosp. inšpektor Kunaver, posestnik na Selu \ pri Breznici. — Po otvoritvi si je odlična družba ogledala elektrarno, ki si jo pod vodstvom gospoda ravnatelja Vagaja tudi pridobila mnogo zaslug za postajo. Začetek je storjen; upamo, da se bo kmalu pokazala potreba, postajo in skladišče še razširiti Lepa hvala vsem. ki so k temu urvemu usDehu pripomogli! Cfutolfanslso gledišče Opera: Začetek ob pol 20 uri zvečer. Nedelja, 27. junija: GROFICA MARICA. Izven. Ponedeljek, 28. junija: BORIS GODUNOV. Red D. Torek, 29 junija ob 15. uri: GROFICA MARICA. Ljudski predstava po znižanih cenah. Izven. Sreda, 30. junija: TOSCA. Red A. Četrtek, 1. julija: Zaprto radi oratorijskega koncerta Glasbene Matice. Petek, 2. julija: GLUMAČI, GIANNI SCHICCUI. Sobota, 3. julija: WALLY. Red E. Nedelja, 4. julija: TANNHAUSER. Premijera. Izv. MmrHboir'®$£«z> @lec88šče Vedelja, 27. junija ob 20 uri: MARIJA STUART. V korist »Udruženju gledaliških igralcev kraljevino StIS. Pondeljek, 28. junija ob 20. uri: OJDIPUS. V proslavo Vidovega dne. Ah. B. (Kuponi.) Torek, 29. junija ob 20. uri: FRA DIAVOLO Ab. A. Premijera. Sreda, 30. junija ob 20. uri: FRA DIAVOLO C (Kuponi.) Četrtek, 1. julija ob 20. uri: FRA DIAVOLO. B. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Proiienja v Trnovem. Na kresno nedeljo (ob 9) poje cerkveni zbor Gabriela Franeka »Missa so-lemnisc z orkestrom. Graduale in offertorium P Griesbacherjev, Tantum ergo Waldeckov in Krstni-kovo himno Grumovo. Popoldne ob pol 5 bo govor in litanije. Bratovščina sv. Rešnjena Telesa bo imela svojo mesečno pebožnost v četrtek, 1. julija, v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pndiga in ob 0 sv maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Meščanska Marijina kongretjar-ija sv. Jožefu Ima danes zvečer ob 7 svoj redni 'shod v kongre-gacijski kapelici. PolncStevilno! hrciš<3 €iii'tlŠtVG> Katoliškim dijakom logaškega okraja. Dne t julija (v nedeljo) imamo v Cerknici dijaško akademijo v čast slovanskim apostolom. Zvečer zakurimo na Slivnici kres. Obenem se vrši tudi prvi skupni dijaški sestanek. Pridite vsi! Za prenoči-Sča poskrbimo. To bo notranjski dijaški praznik. kongresa zbornic, Ljubljana, 27. junija. Danes sc je vršila zadnja seja zbornic. Razpravljali co samo o resolucijah, katere je sestavila konferenca tajnikov vseh zbornic na več sejah. Resolucije, ki jih je prečital tajnik g. Mohorič, so bile soglasno sprejete. Po sprejetju se je predsednik gosp. Ivan Jelačin vsem prisotnim zahvalil za delo. V imenu prisotnih se je zahvalil ljubljanski zbornici član ind. zbornice iz Belgrada g. dr. M. Djordjcvič, tajništvu zbornice in konference se je zahvalil splitski tajnik S. Boškovič, nakar je glavni tajnik zbornice g. dr. Ivan Windischer izjavil svojo in zbornico zahvalo, poudarjajoč važnost dela in uspeha konfcrence. Podpredsednik belgrajske zbornice g. M. Stanojevič je javil program kongresa izvoznikov, ki se bo vršil septembra in ki bo obravnaval poleg vprašanj našega izvoza tudi vprašanje naših rek, plovbe in regulacije, o ! čemur bo poročala zagrebška zbornica in bo 1 razpravljala o naših gozdovih. Tajnik zagrebške zbornice g. dr. A. Čuvaj priporoča, da se obravnava tudi vprašanje prisilne poravnave. Predsednik je nato konfcrenco zaključil m udeleženci so se podali vsi k otvoritvi sejma. Dne 26. junija 1926. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: Vojna odškodnina 811; devize: Berlin 13.49 (13.47—13.51), Italija 205.50 (204.18-205.38), London 275.65 (275-276.20), Newyork 56.52 (56.36—56.66), Pariz 163 (164.50-166.50), Praga 167.80 (167.28—168.28), Dunaj 8.01 (7.99-8.03), Curih 10.96—10.942 (10.946-10.986). Curih. Belgrad 9.1325 (9.1325), Budimpešta 72.30 (72.35), Berlin 122.97 (123), Italija 18.775 (18.825), London 25.135 (25.13), Newyork 516 50 (516.50), Pariz 14.90 (15.075), Praga 15.30 (15.31), Dunaj 73.025 (73.025). Madrid 83.10 (84.90), Bukarešt 230 (229.75), Sofija 3.7125 (3.7225), Atene 6.3975 (6.3925), Amsterdam 207.50 (207.30), Bruselj 14.70 (14.94), Kopenhagen 136.90 (136.95), Stockholm 138.70 (13S.60), Oslo 113.25 (113.40). »Sava«, obče zavarovalna d. d. v Zagrebu je Imela dne 21. t. m. svoj četrti občni zbor pod predsedstvom g. dr. Svetislava Šumanoviča v odsotnosti predsednika g. dr. Stanka Šverljuge. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da so še' druž- ! bemi posli vkljub splošnim težkim prilikam ven- 1 dar povoljno razvijali in da izkazuje razvitek poslov ter produkcija konstantno porast. Skupna vsota premiiskih dohodkov, ki je znašala v letu 1924. Din 35.631.710.85 se je leta' 1925. dvignila na Din 39,345.034.49. V številu in višini škod, katere je družba izplačala, izražajo se očividno posledice ostre krize, katera tlači naše celo gospodarsko življenje. Za škode je družba izplačala, ozir. založila v preteklem letu Din 34,930.008.03; izza svoje ustanovitve pa vsega že nad Din 66,000.000. Lastni društveni jemslveni fondi znašajo okroglo Din 29,000.000. Družba izplača kakor za 1. 1924. tako tudi za leto 1925. 10% dividetido. Navedene Številke najbolje označujejo znamenitost in stopnjo, ki jo to podjetje zavzema v našem gospodarskem življenju, dokazuje pa tudi strokovno spremo in solidnost, s katerimi se vodi pod egido svojih ustanoviteljev: Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, Jadransko-podunavske banke d. d. v Belgradu, Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, Srbske banke d. d. v Zagrebu, Zemaljske banke v Belgradu, Zemaljske banke za Bosno in Hercegovino v Sarajevu in obSua aav&ruvalaice Assicura-«ionl Generali v Trstu. 439? Ameriški dolg. V razpravi o zakonski predlogi, s katero se sprejema pogodba o ureditvi vojnega dolga naše države Združenim državam Severnt Amerike v narodni skupščini, je izvajal posl. Pušenjak: Plačati dolgove, veleva državljanska modrost, ker se s tem povzdigne čast in veljava države. Naše vlade so to dolžnost tako zanemarjale, da smo po osmih letih šele sedaj dobili prvo zakonsko predlogo za ureditev naših dolgov v inozemstvu. To je bila težka pogreška Pašičevega sistema nedelavnosti in pasivnosti. Vsota ameriških naših dolgov se fundira v znesku 62.850.000 dolarjev. Dasi se ta dolg imenuje ovojni dolg«, vendar znaša »glavnica obvez, nastalih po vojnem ministru za vojni materijal, prodan na kredite, 24,978.020.99 dolarjev, to je niti polovica. Ta dol;» je za naše finančne in gospodarske razmere velik in njegovo breme bomo nosili skozi dve generaciji, to je 62 let; ta dolg bo vplival na naš socialni in gospodarski razvoj in nas spravil kolikor toliko tudi v politično odvisnost nasproti Združenim državam. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo dolžniki še tudi drugih držav in da prihajajo Združene države glede dolga šele na tretje mesto. Plačilne pogoje Amerike imenuje naša vlada »najugodnejše«. Vsota sama ni majhna. Predvsem pa moramo vedeti: 1. Kako in kdaj se je uporabila vsota 26,126.575 dolarjev in 2. Kaj je vojni minister kupil z vsoto 24.978.000 dolarjev? O tem se je mnogo slišalo, ali po pravici ali ne, ne morem preiskati, pač pa sta to dolžna storiti gg. vojni in finančni minister. Šepeta se, da ni ves materijal došel semkaj iz Francije in da je mnogo tega materijala neporabnega in izrabljenega, da se je izvestna količina na potu celo izgubila. Vse to je treba v interesu naše vojske in njenega ugleda pojasniti. Ne bilo bi ne pošteno ne lepo od Američanov, če bi nam za drag denar prodali že izrabljen materijal; toda obenem bi bila kaznjiva nepazljivost in strokovna nesposobnost, ako bi mi tak materijal akceptirali. Plačilni pogoji res niso tako težki kakor angleški in francoski, pač pa so znatno težji nego oni, ki -so se dovolili Belgiji, Italiji in Romuniji. Vzroka temu nepoveljnemu uspehu sta v glavnem dva: Prvič je naša vlada kot zadnja sklepala pogodbo za plačilo dolgov in s tem izgubila mnogo simpatij, drugič se pa po vsej priliki ni storilo vse, kar bi bilo treba, da bi se Ameriki zadostno pojasnil naš gospodarski in finančni položaj, ki gotovo ni boljši nego v Italiji in Belgiji; saj so bile po nasilnih odredbah poleg Srbije do skrajnosti izčrpane tudi Dalmacija, Slovenija in Herceg-Bosna. Mi vsi smo bili priča, kako težko je bilo finančno, upravno in gospodarsko urejevanje naše države prva leta, zato mi je nerazumljivo, da se v glavncio vračunavajo tudi obresti, in to za ameriške razmere visoke 4}4% odnosno 3%; tega trdega pogoja niso dobile ne Belgija ne Italija ne Romunija. Bilo bi zanimivo preiskati, če niso na te neugodne pogoje vplivala naša uradna poročila o ravnovesju v našem proračunu, dasi vsi dobro vemo, kako je s tem ravnotežjem in nam pričajo o tem zlasti naši slavnoznani leteči dol-govi. Ugodno je za nas, da prvih 12 let, poeenši od 1. jun. 1925., ne plačamo nobenih obresti, a neugodno je, da se potem dviga obrestna .stopnja od '/s do 3 V3 % v zadnjih letih. Belgija ne plača nobenih obresti, Italija in Romunija pa manjše nego mi. Istotako hitro se dviga vsakoletna odplačilna vsota, ki znaša začenši od 15. junija t. 1. z 200.000 dolarji 1936. leta 350.000, 1946. leta 707.000, 1966. 1. 1,168.000 in na koncu, to je 1987. leta 2,406.000 dolarjev. Na splošno je razmerje naših plačilnih pogojev nasproti italijanskim 55% : 20%. Iz tega se vidi, da Amerika ni dovolj upoštevala naše slabe gospodarske in finančne moči. Prvi obrok ameriškega dolga je zapadel že 15. t. m. Ali se je plačal ali ni, nam bo mogel povedati finančni minister. Obrok znaša 200.000 dolarjev, to je 11 do 11.4 milijon-, dinarjev. Cl. 2. te zakonske predloge pravi, da se bo izvršilo izplačilo bonov za 1. 1926. >iz presežkov dohodkov in prihrankov v proračunu za 1926.-27. leta.« Prepričan sem, da teh presežkov ne bo, ako nočete s plačkanjem osiromašiti in upropastiti te naše države. Poleg tega bi morala biti vsota plačana 15. t. m. Vprašam: Ali znašajo presežki že sedaj 11 milijonov? Ali ni morda to zopet eden izmed naših računov na medvedovo kožo? To prakso treba opustiti, ker je škodljiva in ne odgovarja zakonitim predpisom o državnem računovodstvu. Ob tej priliki opozarjam, da sploh nimamo točnih izkazov ne o naših »letečih« ne konsolidiranih dolgovih. Kredit in finančna moč države ni odvisna samo od materijabiega bogastva, nego tu- Tvrdka f. herSol nasl se nahaja sedaj Wo!fova ulica ž«. 5 Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. n Ustanovljena 1. 1887. — di od njene notranje ureditve, njenih moral-nih sil, od delavnosti Ln sposobnosti naroda. Kakor nekoč stari Rimljan s svojim »Cdvls Romanus suni«, tako in še bolj se danes ponaša državljan Združenih držav s svojim državljanstvom. Njegov ponos, njegova ljubezen do države in svobode, pa tudi njegova delavnost, nam mora biti ideal. A iz katerega vira poteka vse to? Iz vira popolne demokracije in iz tistega, kar je z demokratizmom v integralni zvezi, a to je najširša decentralizacija in samouprava. To moramo pomniti, ko sklepamo to pogodbo. Langusovi ulici je dogradil enodružinsko hišo tei jo sedaj ometava. Skoro vsi, kar jih je letos doslej dobilo od mestne občine stavbno dovoljenje, so začeli resno z delom. — Tudi vse večje dovoljene adaptacije se v'redu izvršujejo. za lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva »Trgovska akademija" v Ljubljani C8S dobitkov od 50 do ISO,OOO Din Stavbeno gibale v Ljubljani. Franjo Zebal, trgovec. Dunajska cesta 9. namerava prezidati prostore bivše kovačnice v Tavčarjevi hiši na Gosposvetski cesti 6 a v pisarniške prostore. — Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani namerava zgraditi na železniškem svetu nasproti skladišču Ljubljana gorenjski kolodvor zgradbo za svoje prodajalniške prostore in skladišče. — Franc Kos, posestnik in trgovec, Židovska ulica 5, namerava napraviti teraso na svoji hiši proti Dvornemu nasipu št. 3. — Delniška družba pivovarne »Union« namerava v svojem tovarniškem kompleksu na Celovški cesti adaptirati staro kantinsko poslopje v varilnico ter proizvesti nadzidek za mlenje slada. Obenem pa bo odstranila leseni strešni stol nad obstoječo kotlarno in ga bo nadomestila z železno strešno konstrukcijo. — Zidarski mojster Rudolf Saksida, Poljanska cesta 81, namerava zgraditi predalčno stanovanjsko hišo na parceli 74—1 k. o. Poljansko predmestje. — Janko Kovic, Moste 76, namerava zgraditi enodružinsko visokopritlično hišo na parceli 19 iu 20 v Spodnji Šiški na parceliranem zemljišču Luck-manovih dedičev med Dermotovo in Slovensko ulico. — Prva zadruga mostnih nameščencev bo zidala za svojega člana Franceta Jevšnika na parceli 119—3 ob poti v Rožno dolino visokopritlično enodružinsko hišico. — Dr. Josip Klepec, odvetnik v Trdinovi ulici 8, zida enodružinsko vilo na parceli 194—15 ob vogalu Zaraikove in Vojvode Mišica ulice. — Gabrijela Grunfeld, Prisojna ulica 1, bo zgradila enodružinsko enonadstropno vilo na parceli 243—17 ob Masarykovi ulici na Friškovcu. — Lovro Rupar, uslužbenec državne železnice iz Zgornje šiške 5, namerava zgraditi visokopritlično enodružinsko hišico na zemljišču Luckmanovih dedičev v Spodnji Šiški. — Alojzij Franz, uradnik državne železnice, bo zgradil visokopritlično hišo na parceji 251—12 ob Goriški ulici v Spodnji šiški. — Jože Boben, uslužbenec direkcije državnih železr nic, Aljaževa cesta 15, s: sezida visokopritlično enodružinsko hišico tudi v Spodnji šiški na bivšem zemljišču Luckmanovih dedičev. — Viljem Klenka, uradnik državnih železnic iz Kranja, bo postavil enonadstropno vilo v neposredni bližini Linhartove ulice na parceli 352—13 na bivšem zemljišču inž. Rataja. — Dragotin Štrucelj, znani trgovec in podjetnik, Dunajska cesta 33, zgradi enonadstropno vilo ob Robbovi ulici na parceli 352—10 v bližini Linhartove ulice. — Prva delavska pekarna, r z. z o. z., ki ima sedaj svoje obratne prostore v Kolezijski ulici, si zgradi na vrtni koloniji >Stan in dom«' na Tržaški cesti novo moderno pekarijo. — Univerzitetni profesor dr. Aleksander Bilimovič jo dogradil svojo vilo v Škrabčevi ulici in se vse-liuje vanjo. — Valentin Mozetič, zidarski polir, Tržaška cesta 2, je končal svojo enodružinsko visokopritlično hišico ob bajerju poleg Jeranove ulice ter se mu bo izdalo uporabno dovoljenje. — Vila g. štebija v ulici Vojvode Mišica je dograjena skoro do strehe. — Ga Lassbacher je dogradila na Tonniesovem zemljišču ob Dunajski cesti v toliko, da so začeli dela s heraklitom. Vila bi morala biti za velesejm končana, vedno deževje pa delo povsod ovira. — Dr. Anton Milavec si je na severni strani kjuba Primorje svojo lepo urejeno dvodru-žinsko hišo že dozidal; vstavili so mu že okenske okvirje ler bo zadnji omet tnalu končan. Vseliti se namerava že prve dni julija. — Skoro na istem mestu je Prva slovenska zidarska zadruga ge Franji Breščakovi njeno hišo že zgradila skoro do strehe. Ob lepem vremenu bi bila hiša že pod krovom. — Vila inž. Vrečkota ob Rutarjevi cesti je že tri tedne pod streho ter so zaceli že z notranjim ometom. — Matevž Vrbnjak je spravil svojo enodružinsko hišo v Slovenski ulici že do strehe; ostaji njegovi sosedje pa so komaj izven temeljev. — Jakob De-kleva, ob isti ulici, bo imel svojo hišo kmalu pod streho. — Jože Mihelič, ki zida za Bežigradom takoj za hranilničnimi hišami, ima svojo enonadstropno hišo tudi že pod streho. — Na zemljišču mestne občine ;.a Bežigradom bo sedma stanovanjska hiša s 16 stanovanji kmalu popolnoma dovršena; potrebna jc samo še notranja ureditev ter je upati, da se bo vse dovršilo do srede avgusta, nakar se bodo stranke lahko vselile. — Kmalu bo tudi dovršenih 40 stanovanj v 10 pritličnih hišah, katere je postavila mestna občina za Bežigradom. — Za Bežigradom so na mestnem zemljišču že pričeli zidati magistralni uradniki gg. Dovjak, Slahina, Lan-gus in Accetto. Vse štiri enodružinske hiše bi morale biti fe koncem avgusta popolnoma končane. Kakor se pa vidi, pri tem slabem vremenu ne bo s tem računom nič. — Ivan Komar, kateremu gradi enonadstropno hišo stavbna tvrdka M. Curk, bo s svojo hišo v ozadju Gerbičeve ulice kmalu gotov in se v avgustu lahko vseli. — Pa tudi Marija Rupnik hiti z zidanjem svoje enodružinske hiše ob Gerbičevi ulici; prišja jo nad visoko pritličje. — Vrtna kolonija '■Stan in dom« je prišla s svojo enonadstropno večstanovanjsko hišo že do prvega nadstropja in bodo tekom prihodnjega tedna lahko poslopje spravili pod streho, — Zoran Mušič v Slovensko pevsko društvo Moste obhaja 25 letnico v nedeljo dne 4. julija 1926. Na predvečer bo bakljada, v nedeljo budnica, dopoldne sprejem pevskih društev, razvitje prapora in nato sprevod z razvitim praporom na veselični prostor. Popoldne ob 15 v gostilni Erbcžnik nastop jubilautnega društva, nato srečolov združen z veselico. — K obilni udeležbi vabljeni vsi! T-&> im n PES KOT DEDIČ. Znano je, s kako pretirano ljubeznijo dosti ljudi visi na svojih psih. Neki amerikan-ski miljonar, ki se je nastanil v 1-ondonu, je pred nedavnim časom to pasjo ljubezen pokazal na prav poseben način. Bil je samec in celo njegovo srce je daroval svojemu psu. Imel je sicer nečake in druge sorodnike, za katere pa ni dosti maral, gotovo je imel zato svoje vzroke. Ko je umrl, ni zapustil premoženja sorodnikom, pač pa svojemu, psu. Glavni pasus v njegovi oporoki se glasi: »Šele potem, ko bo ljuba živalica »umrla«, se sme moje premoženje razdeliti med sorodnike!« Želja ranjkega se mora seveda respektirati in sedaj je pes glavni interes treh nečakov in dveh nečakinj, ki seveda vsi težko čakajo, da bi pes crknil. Izstradali ga ne smejo, zato je že ranjki skrbel, mogoče se ga je pred časom iznebiti le s tem, če mu dajejo preveč hrane, da bi počil. Gotovo bo tisti dan, ko se to zgodi, najbolj vesel za nestrpno čakajoče sorodnike. ZGODOVINA ŠIVALNEGA STROJA. Koncem 18. stoletja se je pričela uresničevati davna misel, kako ročno šivanje nadomestiti s strojnim. Prve take poskuse je leta 1790. delal Tomaž Saint. Leta 1804 so Stone in Henderson, pred sto leti pa dunajski krojač Madersperger prišli na dan z različnimi modeli. Toda že 1. 1755 je bil razstavljen prvi angleški patent za šivalni stroj. Madersper-gerjeva konstrukcija je biia med vsemi takratnimi še najbolj praktična, a tudi ta se ni obnesla. Njegov prvi model se danes nahaja v dunajski politehniki. Šele po senzacijo-nalni iznajdbi Ho\ve-ja 1. 1846 se je izdelal srroj, kateri je šestkrat prekašal ročno šivanje. Toda ker je stroj stal velikansko vsoto, ni bilo mogoče misliti na splošno uporabo. Par let pozneje 1. 1851 pa se je pojavil Sin-ger. On je šivalni stroj izpopolnil in z neznansko naglico se je splošno udomačil. Ob priliki neke pravde med Howe-em Ln Singerjem leta 1862, torej 11 let po tej izpopolnitvi, so že samo v Ameriki našteli 300.000 šivalnih strojev. Dandanes je tovarna Singerjevih strojev v Wittenbergu na Nemškem t al: o obsežna in moderno urejena, da pride vsakih 32 sekund en šivalni stroj izgotovljen iz tovarne. Marconi ima na svoji jahti »Elektra« ra-diooddajno postajo, močno dovolj, da jo slišijo v Avstraliji. —o— Ameriška trgovina je bik lansko leto vsled zločinov oškodovana za 220 milijard dinarjev. —o— Neki angleški mornar je bil leta 190L prvikrat kaznovan. Od takrat pa do danes je bil že 23 let v ječi za zločine, ki jih je izvršil drugega za drugim. —o— Rusom. Poljakom in drugim izseljencem iz vzhodnih dežel, ki potujejo skozi Anglijo v Ameriko, ni dovoljeno potovati skozi London. —o— Na angleških železnicah so v jedilnih vozovih kuhanje s plinom nadomestili z elektriko. Iznašli so prenosljivi fotografični aparat, ki tehta 15 kg, s pomočjo katerega je mogoče odkriti skrite dragocenosti v zidovju ali vti-hotapljene stvari v kovčegih. —o— Londonski omnibusi so avgusta in septembra meseca lanskega leta prepeljali 38 milijonov potnikov več kot pa v istih mesecih prejšnjega leta. —o— Londonski taksametri so tri leta za new« yorškimi, kar se tiče udobnosti. Ameriška vozila so celo kurjena ob hladnem vremenu. —o— Najbolj luksuriozni vlak na Angleškem je oni, ki mu narod pravi »leteči Škot«. Stroj tega vlaka stane 7500 funtov, vozovi pa 35.000 funtov ali skupno 11,500.000 Din. —o— Gostje v norveških gostilnah morajo plačati takso, toda natakarji je niso hoteli prej pobirati, dokler jim ni bilo dovoljeno pridati 10 odstotkov kot napitnino k Računu. Najzanesljivejše sredstvo proti debelosti je brezdvomno »VILFANOV ČAJ« iz laboratorija Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica br. 204, ker sem po štirimesečni uporabi tega čaja izgubila z lahkoto 10 kilogramov teže. V znak priznanja izrekam javno zahvalo. ... Zagreb, v maju 1926. L Neumann. je zastopal delodajalec odvetnik Bifof, v imenu delavske skupine jc pa nastopal dr. To p a -lovič, tudi bivši advokat. V tej borbi je zmagala delavska skupina. Pri glasovanju je bilo namreč oddanih za resolucijo delodajalcev le 27, proti pa 78 glasov. Nato se je prešlo na izvolitev štirih komisij, o katerih smo že govorili. Rezultati teh komisij šc niso znani. Bližnji in daljni program mednarodnega nrada dela. Za enkrat je najvažnejše, da pribori ratifikacijo konvencije o 8 urnem delavniku v glavnih evropskih državah. Nadalje bo organiziral anketo o delovnih pogojih rmenih in črnih delavcev. Vpeljal bo študij o položaju poljedelskih delavccv, o vseh vrstah socialnega zavarovanja in o učnih metodah za organizacijo proizvajanja. Glavna naloga pa jc, da pomaga v sedanji težki in burni dobi ohraniti delavske institucijo ter pripravljati teren za nova pridobivanja. —o— Opozorilo ilelodajavcem glede prijavo delavcev. Delodajavci se opozarjajo na naredbo ministra zn socialno politiko štev. 380 z dne 0. aprila 1926, razglašeno v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti 18. maja 1926, s katero se zvišuje najvišja zavarovana mezda od 40 Din na 48 Din in ustanavlja še XVIII. mezdni razred. Po omenjeni naredbi se bodo uvrščali odslej v XVIII. mezdni razred vsi nameščenci, ki zaslužijo na dan nad 18 Din. V XVII. mezdni razred pa se bodo uvrščali nameščenci z dnevnim zaslužkom od 40 do 48 Din. Ta izprememba bo stopila v veljavo s 1. julijem 1926. Ker pa se je udomačilo tekom časa pri prijavah onih nameščen- | cev, ki so spadali doslej v najvišji XVIL mezdni razred, da delodajavci skoro brez izjeme niso navedli dejanskega zaslužka, marveč le, da zasluži več kot 40 Din na dan, zato urad ne more izvesti uradoma na podlagi dosedanjih prijavnic preuvTstitve zavarovancev v smislu izdane naredbe. Da pa bo vkljub temu mogoče uvrstiti zavarovance v novi mezdni razred, se poživljajo vsi delodajavci, da izvršijo najkasneje do 8. julija 1926 ponovno prijavo za vse ono nameščence, ki so bilj doslej uvrščeni v XVII. mezdni razred. Pri izpolnitvi gornje zakonite zavezanosti se opozarjajo delodajavci, da morajo navesti pri vsakem nameščencu, ki je bil doslej uvrščen v XVII. mezdni razred, točno službene prejemke (mezdo). Prijave je predložiti uradu potom pristojno ekspoziture najkasneje do 8. julija 1926. One delodajavce pa, ki bi gorenje zakonite zavezanosti ne izpolnijo, bodo zadele kazenske posledice § 194. ZZD (denarne kazui od 20—500 Din) kakor tudi posledice §11. (povračilo različnih denarnih podpor) in končno posledice § 16. ZZD (povračilo stroškov za ugotovitev podatkov na licu mesta po organih urada. Obenem pa bo urad po 8. juliju 1926 prouvrstil uradoma v XVIII. mezdni razred vse one nameščence, ki so doslej zavarovani v XVII. mezdnem razredu in delodajavci ne bi v navedenem roku izvršili ponovne prijave. Utemeljene in z dokazi opremljene pritožbe proti tem uradno izvršenim izpremembam bo upošteval urad le, če se bodo predložil najkasneje v roku S. dni po dostavitvi plačivnega naloga za mesec julij in ako bo doprinešen neizpodbiten dokaz, da uradna preuvrstitev iz XVII. v XVIII. mezdni razred ne odgovarja dejanskemu zaslužku. Zalo je pritožbi priložiti izjavo prizadetih zavarovancev. Ženski svet Vem in Dt. F. Grivec: Važna Slomškova 1 obletnica. Letos v juniju je minilo 75 let, odkar je Škof Slomšek ustanovil za versko in kulturno življenje važne nabožno družbo, ko je - da govorimo s Slomškovimi besedami — ,-vsadil v predragi vrt naše matere katoliške cerkve žlahtno drevo bratovščine sv. Cirila in Metoda.« Škof A'. M. Slomšek je bil bistroumen mož •in dober organizator. Hotel je za svojo ustanovo najprej pridobili iu navdušiti voditelje vernega ljudstva. Meseca junija leta 1851 so bili njegovi duhovniki zbrani pri duhovnih vajah t Brežicah. Pri tej priložnosti je hotel Slomšek duhovščini predložiti novo ustanovo, jih povabiti k pristopu in navdušili za delo. Toda na potu je smrtno ne vara o zbolel in po-elal duvnikom samo pismeno rabilo. Vabilo nevarno bolnega ljubljenega škofa je napravilo globok vtisk in je imelo velik uspeli. Izmed 60 zbranih duhovnikov je k bratovščini pristopilo okoli 50 duhovnikov, ki so idejo širili med sobiati in med ljudstvom. Naslednje leto je Slomšek že poročal o uspehu tega povabila: > Veselo in enih misli je bilo povabljen je sprejeto; veliko jih je pristopilo k temu društvu, ne le samo iz moje, ampak tudi iz sosednjih škofij, na Ogrskem in v Galiciji ie naša bratovščina sosebno veselo pohvalo našla. Na tisoče vernih duhovnov in neduhovnov z nami že kvišku srce in roke vzdiguje k Očetu ene edine resnice in ljubezni.« Leta 1854 je pisal: /Mnogo pobožnih škofov \n duhovnov je po svojih škofijah in duhovnijah razširilo (naše mlado drevo) in ga ga tako skrbno okopalo, da je prirastlo lepo drevo, ki svoje veje po Slovenskem, Nemškem, Češkem in Ogrskem prav veselo razprostira in zeleni.« Za društveno cerkev je določil cerkev sv. Jožefa nad Celjem in skrbel, da se je v tej cerkvi postavil oltar sv. Cirila in Metoda. Preprosta Slomškova ustanova jo imela 1 relik pomen za versko in kulturno življenje našega naroda. Slo"išek je znal lepo spojiti versko in narodno idejo, narodnemu prosvetnemu delu je vtisni! verski pečat in pokazal pot, kako naj bi Slovenci utrjevali verske tn naredne tradicije. S preprosto versko usta-novo je posegel daleč preko mej .slovenske domovine; njegova ideja je dosegla velike uspehe med katoliškimi Slovani in celo med neslovanskimi narodi. Slovencem in drugim Slovanom je pokazal, kako važno nalogo bi mogli izvrševati v oleviru vesoljne cerkve in v družini krščanskih narodov. Etakcplovi krožilo tia veleseimu nad stolpom ,Jtfirira" čokolade Osma mednarodna konferenca dela m Ženevi. Konvencija o inšpekciji na izseljeniških ladjah sprejeta. Neši vtadci delegati proti konvsnciji. Ko je zgolovila svoje delo pripravljalna komisija, j? prišel predlog o konvenciji za nadzorstvo na izseljeniških ladjah pred plcnum, kjer je bila konvencija sprejeta z enim glasom večine. Propadel pa je predlog, da mora biLi na vsaki izseljeniški ladji, kjer je 50 izseljencev iste narodnosti, poleg inšpektorja še tolmač iste narodnosti. Delavska delegacija jc polagala veliko važnost na to, da bi prišel v konvencijo pasus o tolmačih, ker bi bilo s tem ustvarjeno stalno nadzorstvo. Toda gotovi vladni delegati so ,protovali konvenciji v tem obsegu, med temi tudi naši, in tako je bila sprejeta konvencija o inšpekciji brez tolmačev. Naši ofi-cielni delegati so sploh imeli ukaz, da glasujejo v principu proti konvenciji o nadzorstvu na izseljeniških ladjah z utemeljevanjem, da je bolje, da odločuje o tem vprašanju država sama ob priliki dogovora z brodarskimi družbami. Dejansko bodo pa naši izseljenci, če ostane država pii tem sistemu, brez inšpektorjev. Brodarske družbe bodo sigurno našle pota, da dosežejo svoj namen. Zadostuje n. pr. da so v dobrih odnošajih z odločujočimi uradniki. Ali pa, da pošljejo pod imenom inšpektorja, brezplačno gotovo osebo v Ameriko in pa, da sc pelje še ta oseba 7. drugo ladjo, nc pa z isto, kakor izseljenci. Poleg naših vladnih delegatov so glasovali proti odredbi o tolmačih tudi zastopniki delodajalcev ter zastopniki držav, katere posedujejo veliko ladij. Ko se je končalo glasovanje, jc prešla delavska skupina po svojem govorniku dr. T o -p a 1 o v i č u v splošno polemiko, predvem 7. angleškimi delegati. V polemiki jc dokazoval potrebo odredbe o tolmačih. Ker so ga podpirali tudi naši vladni zastopniki in zastopniki Poljske, Cehoslovaške, Madžarske in Bolgarske, je bilo to vprašanje postavljeno ponovno na dnevni red in sprejeta rcsolucija, da jc potrebno, da so na izseljeniških ladjah tudi tolmač^ Taresoittcija bo ggodložena vladam • Kultura Pravoslavni vesoljni zbor. Ponesrečeni poskus sklicati vesoljni cerkveni zbor pravoslavnih cerkva je zbudil veliko pozornost v vsem krščanskem svetu. Pravoslavni časopisi objavljajo razloge, zakaj se vesoljni zbor ni mogel vršiti. Ti razlogi posedajo tako globoko v uslrojstvo vzhodne cerkve, da zbujajo resne skrbi za bodočnost pravoslavja. Sklicanje pravoslavnega zbora je ovirala ne samo turška, marveč tudi grška vlada. Grška vlada je šla tako daleč, da je prepre-čila celo predhodno konferenco, ki naj bi izvršila priprave za cerkveni zbor; prepovedala je, da bi se taka konferenca vršila na grškem ozemlju. Mnoge pravoslavne škofe je odbilo ravnanje carigrajskega patriarha, ki je na vesoljni zbor povabil samo sinodalno rusko cerkev metropolita Vvedenskega, ne pa pristašev patriarha Tibona, ki tvorijo ogromno večino ruske cerkve; tudi zastopniki ruske cerkve v izgnanstvu niso bili porabljeni. Bolgarska cerkev ni bila povabljena, ker jo carigrajski patriarh s svojega stališča še vedno smatra, za za razkolno, odkar so jo lela 1872 v Carigradu izobčili. Zbor srbskih škofov pa najodločneje poudarja, da je potrebno sklicanje predhodne konference, ki naj pripravi vesoljni zbor. K tej konferenci morajo biti povabljene vse pravoslavne cerkve, tihonovska ruska cerkev in zastopniki inozemske ruske cerkve, pm tako tudi druge pravoslavne cerkve brez oz1tk na to, če so od carigrajskega patriarha priznane ali ne. Ruski časopisi objavljajo pismo met.ro-1 polita Aleksandra Vvedenskega, poslano cari-grajskemu patriarhu v zahvalo za povabilo k predhodni cerkveni konferenci. Vvedenski naglasa, da so boljševiki dali popolno versko svobodo in rusiko cerkev osvobodili iz suženjstva monarhizma. Se zdaj hočejo mnoge države izkoriščati cerkev v svoje politične namene. A če cerkev služi za oporo kapitalizma, ? etra odbija delavske množice. Zato se naj vesoljni zbor ozira na izkušnje ruske cerkve in naj jasno predloži Kristusov nauk, da se bo cerkev >ogibala zapadnega papizma in ruskega cezaropapizma.« A Vvedenski zastopa taka majhen del ruske cerkve, da njegove izjave nimajo velikega vpliva. , Poskus sklicanja pravoslavnega cerkve, nega zbora je nazorno dokazal, da je pravo., slavna cerkev v jako težavnem kritičnem položaju. Veliko vprašanje je, kako bo to krizo premagala. Zgodovina priča, da so se v takih krizah tem bolj zbujale težnje po vesoljnem cerkvenem edinstvu. Kakor med katoličani, anglikanci in protestanti, tako se tudi med pravoslavnimi mnogo razpravlja o cerkvenem zedinjenju. Deveta mornariška konferenca. Demonstracija proti Italiji. Poleg drugih vprašanj sc je obravnavalo tudi mornariško vprašanje. Ta konferenca sc jc pričela s precejšnjo zamudo in razburjenostjo. Je pač prišel nov element — vzduh morja. Vsi brez izjeme, ladjelastniki, oficirji in mornarji so nastopali nebrzdano. Zelo značilen je njihov način razpravljanja. Na strani delodajalcev in na strani dclojemalccv samo ultimati in pretnje. Da se doseže r.motrenost, je bilo treba vpostaviti enoten nastop delavske skupine. Po nekoliko sejali so se združili vsi delavski zastopniki za enotno listo. Za predsednika je bil izvoljen Udcgest, za tajnika pa Fitnen, tajnik internacionalnih transportnih delavccv. Značilno je, de niso bili izvoljeni niti v eno komisijo zastopniki iašistovskih organzacij, to pa vsled tega, ker ni hotela dati italijanska vlada potnih listov zastopnikom svobodne mornariške zveze. Še bolj značilno je, da se ni potegnil za fašiste niti eden delavski zastopnik. Fašisti so bili ignoriram od vsega delavstva brez razlike mišljenja. Italijanska vlada se je maščevala nad delavsko skupino na ta način, da jc protestirala proti izvolitvi tajnika in predsednika delavske skupine na konferenci, češ da nista delegata. Pri reševanju mornariškega vprašanja jc prišla naša vladna delcf.acija samo v komisijo za nadzorovanje ladij, zastopnik naših delodajalcev je namestnik v vseh komisijah; od novih jugoslovanskih delavskih delegatov je dr. T o p a 1 o v i č v disciplinarni komisiji, delegat P o p e 1 v komisiji za povratek v domovino in delegat G o 1 m a j e r v komisiji za inšpekcijo. Na mornariški konfcrcnci je bil nastop delodajalcev zopet zelo vehementen. Napadli so celotno delovanje mednarodnega urada in so nredložili resolucijo po kateri naj bi sc preko predloženega dnevnega reda od strani urada sklenile konvcncijc, v katerih bi bili zapopa-deni samo osnovni principi onih tozadevnih zakonov, kateri obstojajo žc v vseh državah. Radi tc resolucijc jc nastala ljuta borba, katpra je trajala ves 8, junij. Značilno ic to, da Kongres za žensko vollvno pravico. V Parizu je zboroval te dni deseti mednarodni kongres zveze za dosego ženske volivne pravice. Zveza je stara 22 let, ustanovile so jo zastopnice ženskih zvez iz Avstralije, Nemčije, Anglije, Nizozemske, . Švedske in Norveške ter iz Zedinjenih držav. Kar je bila tedaj le ideja, je danes v 29 državah uresničeno; narodnih zvez jo 42. Z velikim idealizmom so ženske delale, številna so bila zborovanja, v Koebenhavnu, Amsterdamu, Londonu, Stockholmu, Budimpešti, Ženevi in Rimu; enakopravnost z moškimi so hotele doseči. Iz majhnih začetkov 6e je razvila zveza v velikansko organizacijo. Francoska zveza je naredila vse, da je letošnjemu zborovanju dala impozanten značaj. Vse seje so se vršile v sve-čanostno lepih prostorih Sorbonne. Veliki ani-fiteater, v kojega gre 8000 ljudi, je bil pri vseh javnih prireditvah prenapolnjen, dokaz splošnega 7.animanja za kongres. Predsednica Ashby-Corbett je govorila vsem iz srca, v svojem pozdravnem govoru poudarjajoč, da je treba ženskam v prvi vrsti poguma in navdu-šenosli, sedaj, ko je svet poln strahu in neza-upnosti. Njih naloga je, da prepeljejo tok raa-trinske ljubez.ni potom naroda v človeštvo. Posvetovanja so se vršila v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Komisija za zaščito nezakonskih mater je sklenila tole: dolžnost države je, da zagotovi nezakonskim otrokom telesni in duševni razvoj, materinska zaščita mora veljati kot splošna naredba, ne pa kot podpora. Poizvedovanje po očetu naj se vpelje v vseh deželah. > Hočemo, da je ženska kot mati zavarovana.« — Sklepi komisije o državljanstvu žene zahtevajo mednarodno ureditev tega vprašanja, izdelan je bil tozadeven načrt. — V vprašanju enake morale in trgovine z dekleti so obsodile zboro-valke javne hiše in vsak način državne ureditve prostitucije. Zahtevale so mednarodne odredbe proti zvodnikom in zvodnicam, tako proti lastnikom javnih hiš kakor proti dova-jalcem. V tem oziru so zbudila poročila angleških policijskih uradnic splošno pozornost. Soglasno je bil sprejet nemški predlog, naj se sprejemajo v službo ženske policistinje. Itd. Predsednica Corbelt-Ashbv je v pogovoru z nekim poročevalcem govorila o ciljih in uspehih današnjega ženskega gibanja: «NcŠe delovanje je eminentno mednarodno. Zato tudi skušamo, da delamo kolikor mogoče skupaj z Zvezo narodov: podpiramo jo povsod, kjer gre za ženske koristi. Kadarkoli se osnuje kakšna nova komisija, se trudimo, da spravimo kakšno žensko zastopnico noter. Naše zveze z Mednarodnim nradom dela so izborne. Njegov predsednik Albert Thomas ceni naše sodelovanje zelo visoko; to je umljivo, saj je delo obema strankama isto. Velike naloge moramo izvršiti, tako na primer izenačenje ženskih in moških mezd in ureditev delovnega časa. Pri raznih vladah se trudimo za to, da pridejo ženske izvedenke v Mednarodni urad dela. Tudi izven Zveze narodov in njenih organizacij uspešno delamo. Zveza za žensko vo-livno pravico je leta 1920 prvič po vojski spet združila zastopnike prej sovražnih držav. Sprejele smo predlog za zbližnnje narodov, česar si tedaj nihče ni upal. Zahtevamo, da se vse države združijo v Zvezi narodov, in moremo z veseljem ugotoviti, da so nas narodi razumeli in da se zveza vsak dan bolj širi. Z največjo energijo se borimo za varstvo otroR in proti trgovini z dekleti. Veliko se bavimo z gospodarsko mirovno organizacijo. Dosledno vsemu mednarodnemu ženskemu delovanju zahtevamo tudi, da sc nam odpre diplomatifiift služba. V velikem modernem zbliževalnem gibanju narodov mora imeti tudi žena besedo; iz treh vzrokov: prvič zato, ker gre tukaj za temeljno vprašanje našega gibanja, za našo enakopravnost z moškimi; drugič zato, ker smo ženske za diplomatično službo po naravi ustvarjene, kar nas uči zgodovina na vsaki strani; tretjič zato, da moremo uspešno braniti velike koristi našega spola. Sedanjemu kongresu pripisujem velik pomen. Vsi naši kongresi imajo pozitiven nspeh; tako smo izvojevale na primer tudi na zadnjem našem kongresu v Rimu velik uspeh. Prepričale smo Mussollinija, da morajo italijanske ženske v pričakovanju državnozborske volivne pravice dobiti najprvo občinsko vo-livno pravico. Mussolini nam je obljubil, da jo bodo dobile, in sedaj jo imajo. Prav tako smo dosegle ženske volivno pravico na Novi Found-landiji, v treh indijskih provincijah ter v indijskih državah Kočin in Mysore. Kakor vidite, rastejo naši uspehi od dne do dne. Tu hočemo doseči določeno mezdo, tam reformiramo zakone, drugje razglašamo pravico ženske do enakopravnosti z moškim, drugje spet hočemo prevzeti politično odgovornost za usodo držav. Prepričana sem, da bodo naš glas slišali povsod in da bo naš deseti kongres nov korak in nova zmaga v boju za dosego ženskih pravic.« Prepričani smo, da ženske ne bodo omagale in da bodo zmagale, kar bi bilo v veliko splošno korist. —o— Ženske — članice akademije znanosti. Marsikdo se še spomni, kako se je svet čudil, ko so pred vojsko poklicali slavno francosko znanstvenico gospo Curie v akademijo znanosti. Dolgo časa nismo slišali o nobenem podobnem slučaju. Sedaj pa beremo, da so imenovali Čehi kar tri ženske za članice akademije znanosti in umetnosti, Elizo Krasnohorsko, Gabrijelo Preissovo in Ame-lijo Vrbovo. S tem so pokazali Cehi, da znajo ceniti zasluge žensk na znanstvenem polju in da nimajo v tem oziru nikakšnih predsodkov. Vsalc, ki pride v Ljubljano, naj si ogleda nn Krekovem trgu št. 10 pri TBhStHIiBEarjll, v pritličju in prvem nadstropju. Do dokažemo nlztfC cene, navedemo tu cene nekaterega blago. Modni batlsf......po Sin 5*- mtr Prav dobra hotcnlna ... no Din 8'— mtf! Fino belo platno.....po Bln io*— mtr. Moini lioinbrm ..... pa Qln io — mtr Bočni ceflr......po Din io1— mtr] Stoli. Kanijlarnl ln drugo Mogo cenejše kahor povsod. TE Kili i BAZAH v Ljubljani, Kreftov trg št. 10 širnem svetu bodočnost PJma. Pariški znanstveni list >La Science et la fVie< priobčuje zanimiv razgovor z Mussolini-jem o pomenu napredujočo tehuike za sedanjost in bodočnost Evrope. Mussoliniju se vidi, da je pristaš Spenglerjevih nazorov. Zlasti veliko pozornost so zbudilo njegove izjave o bodočnosti Iti m a. >Brez znanosti ni nobenega gospodarskega napredka. Znanost da tudi ona sredstva, ki napravijo državo lahko neodvisno. Ta trditev se Vam bo morda zdela fantastična. En dokaz zadostuje, da postavimo politično važnost tehnike v pravo luč. Italija nima premoga, primorana je, da ga kupuje na Angleškem. V dveh deseletjih bomo s pomočjo tehniko tako daleč, da ne bomo sploh nobenega premoga več potrebovali, naša gospodarska odvisnost bo naenkrat prenehala. Tekom dvajset let bodo najbrž vsa naša prometna sredstva elektrificirana. Še nekaj več bom povedal. Najvažnejše pristanišče je bilo nekdaj Ostia, ki leži danes štiri kilometre od morja proč. To pristanišče bo na novo nastalo; samo vprašanje prav kratkega časa je, in veliki parniki iz Severne in Južne Amerike bodo mo<*li tam pristajati, dvajset kilometrov od Rima. Svet bo videl presenetljivo čudo, gigantski razvoj Rima; zgradili si bomo nov moderen Rim, ki se bo raztezal tja proti morju. Palače bodo vstajale iz tal, moderne, a vendar v slogu našega prastarega mesta. Rim šteje danes skoraj en milijon ljudi, moderni novi Rim jih bo štel štiri milijona Ameriški komfort bomo vpeljali, kurjava in kuha bo samo električna. Za vse to se bomo zahvalili znanosti, ki bo ustvarila novi Rim. Biti moramo otroci naše dobe; »zapoved to dobe so glasi: Delaj!« Mrtvo morje. Prav pripravno ime. Srebrn je sicer sijaj njegove površine, a drugače je mrtvo, nima gibanja, nima valovanja. Vroči vetrovi iz Arabije prepihajo zrak iu mu dajo valovanje, a zastonj ljubkujejo težko snov Mrtvega morja; zrahlja jo kvečjemu vihar in jo uglasbi. Živahni Jordanovi valovi ne morejo ustvariti življenja in postanejo sami mrtvi, ko se združijo z valovi morja. Tuja in grozna je ta voda; ne igra se s peskom ob bregu, ne pogovarja se s človekom, ni njegova prijateljica. Če ne verjameš, pa jo pokusi; zoprna pijača je to, strupena, ocean ie v primeri z njo sladek in okusen. Strupe meša, ta voda, veseli se, da mori ribe, ki so priplavale po Jordanu dol; nobeno rastlinsko in živalsko bitjo ne prebiva v njej. In čeprav ni res, da nobena ptica ne more leteti čez Mrtvo morje, je vendar res, da večkrat ptico plavajo po njem, umorjene od dusljivega^njegovega zraka. Morje mori ven, na daljavo, daleč naokoli; uničuje rastline in drevesa, kakor kosti mrličev ležijo ob meji njegovega delovanja. Grozna točka je to v vesoljstvu. Preiskovali so morjo in ga študirali, marsikaj so ugotovili, le malo so pa mogli razložiti. Petinpol ur je morje široko, dvajset ur dolgo, v kotlu leži, v eni najglobljih vdrtin na zemlji. 394 metrov je njegova gladina pod gladino Sredozemskega morja, povprečno 300 m je morje globoko, najgloblja točka 357 ni, torej 751 m pod gladino Sredozemskega morja. 28 odstotkov ima njegova voda kemikalij, 23 odstotkov soli in 5 odstotkov broma in klora. Odtoka ni nobenega, vsak dan izhlapijo ogromne množine vode, za 13.5 mm višine; samo Jorda-novo vode izhlapi vsak dan 6000 milijonov litrov. To vemo. Ne vemo pa, kako je vse to nastalo, veliko je razlag. Katastrofa je nekoč ustvarila to strašno tvorbo, življenje uničujočo. Od tedaj naprej je prekletstvo nad tem peklenskim grobom. Greh Sodome je to zemljo oskrunil in ostra voda slanega morja, razjeda sramoto preteklosti. Mrtvo morjo je svarilno znamenje, ki kažejo preroki nanj od sto-lteja do stoletja, ki ga omenja knjiga modrosti in ki se ga spomni Jezus v svoji pridigi. Ostalo je osamljeno, neprijazno mrko Mrtvo morje. Pet vojaških držav Kitajskem. CJenerala Vu-pej-fu in Čnng-tso-lin se bosta sešla v Tjen-sinu in se bosta posvetovala iem. Temu razgovoru pripisujejo največjo važnost; prvič bosta sedela sle upaj oba velika nasprotnika, ld ju je združil boj proti Pe-lungu. Namen je ta, da razdelita severno Kitajsko v dva dela, v katerih bosta vladala sama, kakor bosta hotela. Na jugu se tvorijo nove, samostojne države, in bi razpadla potem Kitajska v pet vojaških satrapij. Na severu bi vladal Čang-Norgei čez tečaj projekt družbe brez pomena. Pa ni tako. Znanstveno je j-Norge? prav malo opravila, in ravno za znanstveno raziskovanje jo bila omenjena družba ustanovljena. Ona ne misli samo na polet preko tečaja, za športne rekorde a la Byrd ji tudi ni, ona hoče resno raziskovati, na geografskem polju, oceanografskem, meteorološkem in magnetičnem polju. Teoretične in druge priprave so že toliko napredovale, da se bo vršilo letos v jeseni — po vstopu Nemčije v Zvezo neredov — prvo generalno zborovanjo družbe, v Nemčiji, najbrž v kakšnem mestu ob Renu. Petnajst držav jo že v družbi; povabljeni ne bodo samo v družbi dedujoči strokovnjaki, temveč ves mednarodni st rokovnjaški svet, vsi največji raziskovalci polarnih pokrajin. Upajo, da pristopita tudi Anglija in Francija, in potem bo to res nekaj svetovnega; v družbi so že Amerika, Nemčija, Japonska. Švedska, Nor. veška, Danska, torej dežele najboljših polarnih raziskovalcev. Zborovanje bo najbolj pomembno znanstveno zborovanje, kar se jih je sploh kdaj v Nemčiji vršilo. Cilj, ki si ga je družba zasnovala, je ti-tanski, in bi ga ena sama država nikakor ne mogla doseči. Tu je neobhodno potrebno med-narodno sodelovanje. Ze takoj v začetku, ko je nemški a vi a tik Bruns veliko idejo zasno, val, ie imela družba velik uspeh; posrečilo se ji je, da si je pridobila za predsednika največ:ega med veli1 ' Fridtjofa Nansena. Obljubil je še več, dc ' ie, da bo nameravano potovanje vodil sam. "o angleškem zakonu za prvi prestopek no kaz- zgraditi še tri proge cevne pošte in sicer: z i glavno pošto k poštam Wilsonov kolodvor, Kar-| lin in Žižkov. Gre pa tudi za podaljšanje smi-; bovške proge do Košic in pa karlinske do Vi-, sečan. V Češkoslovaški republiki imajo poleg ! Prago rovno pošto tudi Karlovi vari. S prvo I rovno pošto se je poizkusilo pred približno 100 leti. Danec Georg Medhurst in Anglež Wal-lam sta prva sprožila misel o pogonu pisemske pošte po predora s pomočjo zračnega se-I sanja. Na temelju te ideje sta leta 1859 inženir-I ja Clegg in Samunl v Londonu napravila pne-I vmalično cesto, ki je bila kasneje vsled po-i škodo uničena. Angleški inženir Clarh je sku-j paj s Francozom Gayem ia Gacalotom porabil j vzduh za gonilno silo pri rovni ali cevni pošti. | Lahko ju torej imamo za začetnika rov;ie po-j šte. V letu 1857 je zgradil inženir Clark prvo rovno pošto med dvema dvoranama londonske -brzojavne centrale in nekoliko kasneje med londonsko denarno boi7.o in brzojavno centralo. Čez leto dni je postavil Gay Gacalot rovno pošto v francoski prestolici. V Berlinu so leta 1865 zgradili rovno poš to med brzojavnim uradom in borzo. Nova naprava je Berlincem tako ugajala, da so zgradili celo omrežje rovne pošte in ga izročili leta 3876 javnosti v porabo. Največja omrežja rovne pošte imajo mesta: Berlin, Lipsko, Bremen. Dttsseldorf, Kolin, Hamburg in Monakovo. V Hamburgu služi zlasti v zvezo s pristaniščem Altono, ki je oddaljeno od mesta 3.4 km. To dolgo pot zdrsne pismo v sedmih minutah. V Evropi imajo rovi v premera 6 do 8 cm, v Ameriki pa 15 cm. V Parizu znaša vsa daljava omrežja rovne pošto 360 km in se odpravi po njej letno približno 22 milijonov pisemskih pošiljk. V Berlinu je omrežje dolgo 160 km in gro po njem skoraj 13 milijonov pošiljk na leto. — O takem izboljšanju pisemskega prometa se Ljubljančanom niti ne sanja, pač pa sila težko pričakujemo otvoritve avtomatične telefonske centrale, ki je — kakor vemo iz gotovega vira — dodelana, a je že par mesecev skrbno zaklenjena. Mar ni škoda ogromnega kapitala, ki tu mrtev leži?! + Ekspedicija za zakladi Aleksandra Velikega. Časopisi v Rigi gomftaio. da so sov,- jeti sklenili opremiti ekspedicijo za sistematično raziskavanje za zakladi Aleksandra Velikega in Tamerlan-a. V Turkestanu nameravajo preiskati razna grobišča, o katerih trdijo, da vsebujejo veliko zaklade, katero je Ale-' ksander na bojnem pohodu v Indijo zakopaL Ravnotako je nahajajo tam nekje baje bajna bogastva v zlatu in dragih kamenih, katere je Tamerlan odvzel raznim premaganim knezom. Sovjeti, kakor kaže, nujno rabijo denar, -h Tudi stolotnica. Lansko leto je bilo pet sebno bogato nn raznih obletnicah iznajdbi, vendar so zdi, da je bil jubilej ene teh važnih' iznajdb prezrt in sicer ovratnika. Pred sto leti so k vsaki srajci naredili tudi ovratnik ter ovratnika, kateri se posebej pripne okoli vratu, sploh niso poznali. To pa ženskam ni bilo všeč, kajti v enomer so morale prati srajce svojih mož če ne radi druzega, pa radi ovrak nika. Pa je prišla neka liana Montagu, žena nekega kovača v Ne\vyorku na pametno misel. Opazila je, da so srajce moških mnogo dalje časa snažno kot pa ovratniki. Škarje v roko in resk, pa je bil ovratnik ločen od srajce iu iznajdba je bila tu. -t Dragocena oprema. Angleška kraljeva garda jo silno razkošno opremljena. Konjeniki garde nosijo suknje, ki stanejo 58 funtov, pešci pa 50 funtov, t. j, 15 tisoč, oziroma 13 tisoč dinarjev. Rdeče suknje, kakoršne nosijo konjeniki le ob deževju, stanejo [11 funtov* Bobnar pehotne gardo je ob paradah tako razkošno opremljen, da stane obleka, katero nosi, nad 70 funtov, to je skoro 20 tisoč dinarjev. Kape iz medvedovo kožuhovino so po 7 funtov ali dva tisoč dinarjev, bele kovinast« Čelade pa po 9 funtov. Angleži hočejo s tem pač pokazati, da »imajo-?. + Biserna revolucija. Fizik Duvilier jo poročal pariškemu naravoslovnemu društvu o novem amerikanskem izumu, umetnem bisera, katerega ne moro razločiti noben draguljar od pravega. Dosedaj se je takoj razkrinkal ponarejeni biser s pomočjo Rontge-novih žarkov. Toda novi umetni biseri kažejo pri obsevanju isti spekter kakor pravi! Novi izum se izkorišča v Ameriki in lastniki varujejo strogo skrivnost Poročilo Duviliera je izzvalo grozno razburjenje med francoskimi draguljarji, kateri hočejo nastopiti zoper »brezvestne Amerikance« na svetovnem kongresu brusilcev draguljev v Amsterdamu julija t 1. »Peklenski izum« bo odvzel kruh ti-sočem ribičev in obrtnikov, ki živijo od biserov. -j- Japonski grozi lakota. Na Japonskem se sedaj posebna komisija, sestoječa iz državnih podtajnikov in glavnih tajnikov raznih ministrstev, posvetuje glede preskrbe ljudstva z živili. Pred kratkim je v tej komisiji poročal državni podtajnlk za poljedelstvo, Kojanra, Nevarnost lakote, epidemij lakote se mu za Japonsko ne zdi problematična. Prebivalstvo se pomnoži vsako leto približno za en milijon duš in pomanjkanje živil se žo občuti. Čez 30 let bo znašal primanjkljaj riža že nad sto milijonov bušlov (36 milijonov hiktolitrov). Žalosten pogled v bodočnost! -f Nemško akadomično dijaštvo za tirolske Nemce. Bavarske visoko šolo so poslale kolektivno spomenico na vse visoke šole v Nenv čiji in inozemstvu »kot pristojne varuhe velikih duševnih dobrin človeštva«; v spomenici opozarjajo na italijanska nasilja v Južnih Tiro-lah in pozivajo vse prijatelje ljudske svobode in civilizacije, da se zavzamejo za to, da bo Italija ravnala nasproti nemški narodui manjšini po modemih, demokratičnih načelih. + Največji stroj na svetu. Tvrdka Brown Boveri je dobila za Newyork naročilo za izdelavo turbogeneratorja za 160.000 KW (220.000 konj sirih sil), ki bo največji stroj na svetu. V, orijentacijo naj bo, da ta stroj v eni enoti proizvaja šestkrat toliko energije, kot jo mou rejo proizvajati vsi stroji elektrarno Falo. Dospela so zopet prvovrstna francoska kolesa »AIGLON a Cestno kolo . . Din /650-- Dirkalno „Tour de France" Din 2200- ^ Damsko . . ......Din 1900°—* Viktor Bohinec Ljubljana, Dunajska cesta Štev. 24. * Spori lilHl Šport ko! vzgojitelj. Vzgojitvena komisija Olimpijskega odbora je dala športu prav natančno označbo in določen pojem. »Šport ni samo tekma v igri ali v kakšni vrsti telesne vaje, temveč izpolni pojem spora šele tedaj, če ga votli lojalnost do tovarišev in do tekmecev- in če se izloči samoljubje z mislijo na uslugo, ki jo mora napraviti vsak udeleženec svoji skupini, svojemu moštvu, svoji domovini in vsemu človeštvu. Pravi športni duh mora imeti tele lastnosti : a) Popolno notranjo iu zunanjo resnico; to se pravi: izključena jc vsaka laž, vsako škodovanje ,vsak namen prevaranja; imeti pa moramo dobro voljo, da si napravimo pravo sliko o lastni sposobnosti in o sposobnosti lastne skupine; b) navaditi se moramo pravilne, lepe in dostojne igre (fair play); c) nas duh mora biti viteški; nikdar se ne smemo okoristiti z nezgodo, ki je zadela nasprotnika, ali pa z zmotno odločitvijo sodnika. Te tri zahteve so vsebina športnega duha, ln naš cilj je. da ga gojimo. S propagando za tega duha moramo pričeti že pri otroku; neobhodno potrebno je, da se prepričamo, če so oni, ki otroka vzgajajo, učitelji, profesorji in trenerji, sami s tem duhom prepojeni in če pravilno cenijo in poznajo njegovo vrednost. Zato bi se morale povsod ustanoviti šole, kjer bi se bodoči učitelji ne učili samo tehnike športa in njegovega praktičnega in tehniškega Izvajanja, temveč kjer bi si popolnoma tudi osvojili moralična načela, ki jili bodo pozneje učili. Dobro bi bilo, če bi hodili v tako šolo sploh vsi oni, ki jiin je izročena vzgoja otrok, fera resničnosti in športnega duha, otroci bi Na ta način bi nastala v učnem osobju atmos-dobili >javno mnenje«, ki izloča vse, kar je proti športnemu duhu; ves narod bi si privzgojil pojem časti, lojalnosti in medsebojnega spoštovanja. Ne da bi se zavedal, bi bil otrok na ta način kmalu prepojen s pravim športnim duhom, duhom dostojnosti, viteštva, resnicoljubnosti. Tudi športno vzgojo odraslih naj bi vodiil samo taki učitelji, kakor jih zahteva športni duh. Pot do končnega lepega uspeha je težka ln dolga, a večkrat edino sredstvo, da vcepim0 narodu pravega duha in ga s tem dvignemo na visoko stopnjo etike, samozatajevanja in pravilnega ponosa. Kako lepo bi bilo, če bi visela v učilnicah in športnih sobah takale vprašanja: Ali igraš samo zaradi igre? Ali igraš za klub ali samo zase? Ali preneseš povelja voditeljeva brez mrmranja in brez kritike? Ali se brez ugovora, tudi brez ugovora v mislih, pokoriš odločitvi sodnika? Ali se bahaš če zmagaš, ali mrmraš, Če ne zmagaš? Kaj ti je ljubše: izgubiti ali igrati nedostojno in nepravilno; če rajši izgubiš, boš postal dober športnik. Ali znaš pohvaliti tudi igro tvojega nasprotnika ? Ali žvižgaš, če je sodnik po tvojem mnenju napačno sodil? Ali bi rad videl, da tvoja stranka dobi, tudi če tega ni zaslužila? Ali se kot gledavec prepiraš z drugimi, ki držijo z nasprotno stranko? Če se prepiraš, potem nisi športnik; pusti te grde navade in glej, da bo res športnik postal. Ali bi ne bila to krasna vzgoja? Večkrat je v veliki meri krivda nas športnikov samih, če narod ni tak, kakor bi mi radi, dn bi biL Športno ga vzgajajmo, pa bo visoko stal, resnicoljuben, dostojen, požrtvovalen. SEMJTFINALE 31TN. POKALNIH TEKEM. Danes v nedeljo, pred hazensko tekmo, se nadaljuje tekmovanje jim. nogom. pok. tekem na igrišču ASK Primovje tor se odigra semifinale tega turnirja. Ob tej priliki nastopijo sledeča moštva: ASK Primorje, SK tieka, SK Jadran in SK Mlad ika. FINALE .TUN. POK. TEKEM. V torek dne 29. t. m. se odigra na igrišču ASK Primorje finale nogom. jun. tekem,, ki bo brezdvomno zelo zanimiv. V boju za L darilo nastopi zmagovalec današnje tekme ASK Primorje-SK Peka proti SI< Krakovu. kateri ima največ šanc za zmago. Za drugo darilo se bosta borila SK Jadran proti premagancu v tekmi ASK Pri-morje-SK Reka. Tudi Jadran ima mnogo izgledov na zmajio. Z ozirom na propagandni značaj tekmovanja so se določile zelo nizke cene in sicer od 2. 4 in 6 Din. Prva tekma prične ob 15.15, a druga za L mesto ob 16.30. • * * ASK Primorje jun.: SK Reka. Ta tekma bo takorekoč odločila pravega finalista. Vsled tega bo=ta skušali moštvi na vsak način doseči zmago. Ker sta obe tehnično precej dobro izšolani, je pričakovati lepe igre. Tekma se odigra ob 15.30 SK Jadran jun.:SK Mladika. Ta tekma ima prij. značaj, toda kljub temu bo zanimiva, ker razpolaga Mladika z dobro uigrano enajstoriro. Obo moštvi sta pokazali že prošnjo nedeljo lep nogomet. Tekma prične ob 14.15. KOLESARSKO IN M0T0CIKL18TIČN0 DRUŠTVO »SAVA« V LJUBLJANI. Spored športne prireditve 11. julija 1926. v slučaju slabeča vremena 8 dni pozneje. Popoldne ob pol 2. uri zbirališče na sv. Jakoba trgu ter skupni pohod z godbo na prireditveni prostor S. K. Ilirije pri šišenskem kolodvoru. Spored dirke: I. Dirka naraščaja 2 kroga, 3 darila; 2 Darnska di,rka. Zveze kolesarskih društev 3 kroge, 4 darila; 3. Tek naraščaja 1 krog, 2 darila; 4. Invalidska dirka Zveze kolesarskih društev 3 krogi, 3 darila; 5. Dirka seniorjev 4 krogi, 3 darila; 6. Društvena dirka novince 4 krogi, 4 darila; 7. Društvena dirka, lahka skupina 5 krogov, 4 darila; 8. Društvena glavna dirka, težka skupiua 2h krogov, 5 daril; 0. Dirka kolesarskega društva »Zarja« Zgornji Kašelj 4 kroge, 4 darila; 10. Dirka kolesarskega društva -»Sora št. Vid 4 kroge, 4 darila; II. Nogometna tekma S. K. Ilirija-S. K. Jadran 2X15 minut; 13. Dirka Zveze kolesarskih društev, težka skupina 25 krogov, 5 daril. Vse dirke na dirkališču S. K. Ilirije. Začetek ob 15.30l Pri društveni glavni d.lrU prvo darilo dirkalno dvokola Pri dirki Zveze kolesarskih društev prvo darilo dirkalno dvokolo najnovejšega francoskega tipa. Druga darila so srebrni kipi, diplome, svetinje i. t. d. Darila so razstavljena za čas Ljubljanskega velesejma v parllj. F 267—268. DVANAJST ZAPOVEDI ZA TISTE. KI NAPRAV-L.TAJO ŠPORTNA IGRIŠČA! 1. Naprava športnega igrišča je dolžnost iu ponos mestne, uprave. 2. Trije kvadratni metri igrišča so najman.ša mera ra vsakega prebivalca, pet metrov je srednja mera. 3. Najprvo igrišča, naio tekmovalisca. 4. Igrišča in telovadišča brez prsne kopeli sp kulturna sramota. 5. Vsr.k naj igra sasc, moški zase. Ženske zase, otroci zase. 6. Pristojbine za telovadnice, za plavalnice in za igrišča naj dajejo tisti, ki ne pridejo zraven. 7. Športni prostor naj bo lep, krasno zelen, brez velike reklame. 8. Športni prostor brei plavalnice ni nič. Napravi plavsluico, ee le mogoče na tekmovališču, sicer jva blizu tam. 9. Večje igravne prostore razdeli v samostojne enote, ki tvorijo v celoti skupen park. 10. Tokmovališče naj ho zgradba. Tribune naj imajo solnce v hrbtu, razčleni jih v arhitekturi. Posvetuj se s strokovnjaki, sicnr boš napravil napako, in tedaj je večinoma že prepozno. 12. Športni prostor brez športnega učitelja je mož brez glave. Stadion brez športne šole je mrtev. LAHKA ATLETIKA NA ANGLEŠKEM. Angleška je domovina lahke atletike. Prvenstvo so ji vseli, a se noče kar tako vdati. V novejšem času beremo spet o izbornfli rezult.itih. Spomnimo se na Abrahamsa, ki je na olimpijadi v Parizu zmagal v teku na 100 m v 10.(5. To je dalo Angležem novo pobudo. Beremo: V Chafnamu London 100 in 2G0 y v 9.9 in 22.7, Lov?e 410 y v 49.8, Gabv 120 v, Cese 15.5, palica Amcrikanec Kelty 3.657, 8S0 y Ellis 1:50.6. troskok Higginson 14.25. KDAJ BO PRI NAS TAKO? Vsa Nemčija je sedaj v mrzlični nervozr.osti, bližajo se bojne igre v Kolnu, na tisoče tekmecev je priglašenih. Športno gibanje na Nemškem ee je po prevratu nepričakovano hiiro razvilo in je zn-š!o med najširše sloje prebivalstva. Država pomn<-ga, kjer more, mesta gredo športnikom v vsakem oziru na roko. Magistrat Danzign, ki se še zmeraj smatra zn nemSfco mesto, je dal velike denarne vsote, Berlin prav tako, Leipzig tudi in Munclien in Kiel i. dr. Prnv posebno se je postavilo mesto Duisburg, ki je dalo napraviti vsem svojem športnikom, ki gredo v Kojn, nove enotne športne obleke, z grbom Duisburga. Prav lepa in učinkovita proprganda. Od 17. do 25. julija bo v Berlinu 16. zvezni keglanje. Častna iu industrijska darila so vredna 2,250.000 dinarjev, vsak dan pn prihajajo še nova. — Avstrija je poslala na nemške bojne jjrre čez 100 telrmecev in bo veojidel stroškov plačala blagajna -.»Buuda.-'. Od velike garde težkih atletov gresta v Koln samo dva na svoje stroške. PESKA JIM DAJTE! NajrajŠe se igra otrok v pesku, tam je samostojen. tam so lih ko igra po svoje, prsklada in ustvarja, tam je gospodar. Vzgojitelji so večkrat rekli, da je pesek med najboljšimi sredstvi, dn otroku ni dolgčas, da je sam s seboj zadovoljen, dn dola in začne misliti. Sedaj pa poglej pri nas v Ljubljani, kam naj ubogi otrok gre! So pač privilegirana igrišča, a to za naše otroke ni, oni morajo biti sami in po svoje ustvarjati. Ali ne bi mogli dobiti kje malo peska! Na travo otrok ne sme stopiti, cvetlic ne sme občudovati, zato vas prosi, ia mu dajte vsaj mn!o peska. S tem mu boate koristili kakor z marsikakšnim takozvanim vzgojnim sredstvom. WTMPLET>ON\ Let«s praznuje Wimblede.iec. Sedaj se mu je želja izpolnila in preplaval je 100 m v 59.4. Zmeraj je hodil oče z njim, da bi delil s sinom veselje zmage. Sedaj ga lahko. — Amerikanec Lauffer je preplaval na hrbtu 100 m v 1:11.2, za 1.2 sek. prej kto .je bil dosedanji svetovni rekord. — Ob Kanalu trenira že cela kopa plavačev in plavalk; vreme jim ni posebno ugod io. Pelleticr d' Oisy po zadnjih poročilih še ni mogel v Tokio, ker veter ni pravi. Od 15. do vključno 24. junija v »Slovencu« priobčeni športni članki: 15. jun. Nedeljski dogodki: Rigoulot sune 171 kg. 16. junija. Nurmi in Wide. 17. jun. Delavski športni praznik. 18. junija. Šport v državni brambi. Priprave za olimpiado. Športna zveza milijonarka. Šport v Rusiji. 19. jun. Lahka atletika na Angleškem. Kolesarstvo. Dieuer. 22. jun. Športni teden. 23. junija. Drobne športne vesti (dopolnilo k sportn. tednu od 22. jun.). Občine in športni prostori. Propaganda za zdravje. 24. jun. Damski rekord v sunku krogle. Najuch-Richards. Tek na 90 km. V. Š. I V teku tega poletja bo položen nov podmorski kabel, ki bo 3800 morskih milj dolg in bo vezal London z Ne,wyorkom. To bo dvajseti transatlantski kabel, po katerem bo mogoče v minuti brzojaviti 2500 besedi, to je osemkrat več kot po vsakem dosedanjem kablu. Kakor Newyork-Azorski kabel, tako bo tudi ta ovit v »permaloi«, neke nove vrste kovino, katera oinogočuje tako hitro brzojav-Ijenje. »Permaloi« je mešanica železa in ni-kla. S tem je kabel povit, in ta ovoj preprečuje preveliko izgubo električnega toka, kai je pri kablih starega sistema splošna tožba. Parnik »Colonia«, ki bo ta kabel položi!, mora voziti kolikor mogoče v ravni smeri, zato se mu morajo vse druge ladje izogniti. Nepotrebni ovinek, eno miljo dolg, bi povzročil nepotrebni strošek, kajti ena milja kablia stane 1000 dolarjev. Razun tega pa jc tak parnik tudi bolj neokreten kot pa drugi pre-komorski velikani. Ko se kabel polaga, ima pamik razobešen tozadevni signal, katerega .morajo spoštovati prav vse ladje bodisi katerekoli države, ker je signa! mednaroden. Največkrat so primeri, da se kabel pretrga v plitvi vodi blizu obrežja, malokdaj pa na odprtem morju. V severnih vodah je dostikrat kriv poškodbam ledenik. Nekoč so potegnili konccm pretrganega kablja tudi mrtvega soma. Očividno je som v smrtnem boju pretrgal kabel. Drugič so našli v kablju zasajen zob morskega volka. Prvi mednarodni kabel med Dovcrom in Calaisem je neki ribič vzdignil, meneč, da je vjel neke nove vrste jeguljo. Polaganje kablja jc zelo težko delo in se navadno izvrši ob času, ko je pričakovati najmanj viharjev. Nek fiziolog trdi, da se obraz človeka čedaljebolj podaljšuje. Ni čuda, ko pa tudi davki naraščajo. Opazuj, kakšen dolg obraz naredi naš davkoplačevalec, ko dobi davčno položnica _ lfsled opustitve trgovine MELIKl RHZPitODHJH usahe urste manufaktiiniega blaga ■ ^ w mm umwa um za 30_g0 odstolkoo pod dneono ceno od 1. folija naprej na Aleksandrovi cesti štev. 9. A. HobarftSr Maribor Orel Novomeška orlovska ekspozitura bo priredila v nedeljo dne 4. julija drugi dolenjski orlovski tabor, združen s proslavo 15 letnice orlovskega odseka v Trebnjem. Na predvečer bodo naznanili kresovi po okoliških hribih, da bo drugi dan v središču trebanjske doline nekaj posebnega. V nedeljo pa bo ob pol develili na kolodvoru sprejem gostov, na kar bo sprevod po trgu do cerkve, kjer bo ob pol desetih sv. maša z govorom. Po sv. maši bo sta-letni tek od Starega trga do Trebnja. Priglašenih je več odsekov, od katerih bo vsak postavil po 10 tekačev na progi, dolgi 1 km. Ka cilju priredi na čast zmagovalcem godba Mladinskega doma iz Ljubljane, ki bo sodelovala pri prireditvi, koncert. Popoldne od pol dveh bodo slovesne litanije, od poj treh pa javna telovadba. Med odmorom bo slavnosl-ni govor predsednika orlovske podzveze dr. Basaja in predsednika domačega odseka br. kaplana Flnj-nika. Po telovadnem nastopu bo prosta zabava na Kužnikovem vrtu, kjer bo sodelovala godba Mladinskega doma^ iz Ljubljane in združeni pevski zbori. Za udeležence te prireditve je dovoljena polovična vožnja, in sicer za 3., 4. in 5. julija. Udeleženci naj kupijo pri odhodni postaji cel vozni listek, ki naj ga dajo žigosati z mokrim žigom; nazaj grede jim voznega listka ni treba kupiti, izkazati se bo pa treba s potrdilom o udeležbi; ta potrdila bo dajal ekspoziturni odbornik na dan prireditve na telo-vadišču. Vsi prijatelji orlovskega pokreta so na prireditev iskreno vabljeni. Na Stadionu bo dne 27. junija __orlovska prireditev! Nasznanila Nabavljalna rad ni ga drž. nameščeneov v Ljnb-Ijani vabi svoje člane k nadaljevanju rednega občnega zbora, ki bo v sredo 30. junija 1926 ob pol 20 v Mestnem domu v Ljubljani. Občni »bor Produktivne zadruge pleskarjev, sobo- in črkoslikalijev, Gosposka ulica 4, se vrši 4. julija t. 1, ob 9 dopoldne v zadružnih prostorih. "PoiszvezHovanfa Izgubilo se je v četrtek popoldne na Taboru pregrinjalo za otroški voziček. Pošten najditelj se naproša, da ga prinese proti nagradi k: Sevšek, Sv. Petra cesta 43. Vremenska poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 26. junija 1926. Višina barometra jt)8"8 m Opazovanja kraj Baro-metei loploln » C1 Rel. vlaga * r/o Veler In brzina v ni Oblač-nosi 0-10 Vrsta padavin ob opazovanju v mm (to T^ V Ljubljani je Ljubljana (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Praga 752-1 762-3 763-0 764-6 762-9 762-0 758-8 758-6 758-2 765-6 12-6 12-5 16-3 15-8 12-0 15-0 19-0 18-0 240 10-0 68 68 60 66 87 92 90 84 48 N 3 NNG 0-5 mirno ENE 0-5 NW 7 S SE 5 N 1-5 mirno N 3 NW P5 10 10 10 10 10 10 10 9 10 10 50-4 21-0 9-0 7-0 a E So, £ S m — ■o a u O.S Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Poslano. POJASNILO NA POJASNILO. Članek pod gornjim naslovom podpisan od Saveza grafičkih radnika Jugoslavije, podružnica Ljubljaria, vsebuje nekaj neresničnih trditev, katere moramo s tem popraviti. Predvsem ni res, da je pričela podpisana tvrdka z raznimi agenturami nemških in drugih inozemskih tiskarskih podjetij in odnašati tiskarska naročila v inozemstvo. Res je samo, da od vseh inozemskih tiskarskih podjetij zastopamo samo slovensko tiskarno »Edinost« v Trstu in da smo samo tej tiskarni oddali manjša naročila, katera so tako malenkostna, da niti najmanj ne vplivajo na brezposelnost grafičnega delavstva, zlasti ker smo veliko večino tiskarskih naročil oddali tukajšnjim tiskarnam, kakor »Jugoslovanski tiskarni«, »Učiteljski tiskarni«, »Merkur«, »Krmpotič« itd. — Podpiranje take tiskarne, kakor je »Edinost«, pa smatramo tako iz gospodarskega, kakor iz nacionalnega stališča našega naroda ne samo za neškodljivo, temveč za priporočljivo, ker je nedopustno, da se od naših zasužnjenih bratov zagradimo s kitajskim zidom. V Ljubljani, dne 24. junija 1926. Yougoslave Express Reclame Company družba z o. z. Ljubljana. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica i-50 ali vsaka beseda 50 pur. Najmanjši 5 Din. Ogiasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko ! VAJENCA j STROJNO PLETENJE na vso oskrbo sprejme ' poučujem: jope nogavice Franc Rogelj, mizarstvo, ; jtd po zmerni ceni te-Tupalice 47, pn Kranju. I densko. Naslov v upravi Prodam rabljeno, pocink. lista pod številko 4439 BODEČO ŽICO. Naslov se izve v uprav-ništvu pod številko 4175. ABSOLVENT frgov. šole bi rad prak- ticiral v tujini. Kdo bi - . , , ., -, mu pomagal? - Ponudbe f„° ^onkurenčnih^cenah na upravo »Slovenca« MLATILNICA lastnega izdelka, MOTORJI, posamezni deli za kmetijske stroje ter popravila istih izvršuje Mestno poglavarstvo v Mostaru. Štev.: 2180/26. OGLAS. pod šifro: »Tujina« 4321. Odda se meblovana soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista pod 4422. KUHARICA dobra, mlajša, ki opravlja tudi druga hišna dela, se sprejme k 2 osebama. Frančiškanska ul. St 2, III. nadstropje, desno. dobra kuharicaT katera zna tudi Šivati, iSče piesta. Ponudbo na upravo in ima več KOSILNIC po ugodni ceni naprodaj Anton Kremlar ST. VID nad Ljubljano. PRODAM moško kolo močno in v dobrem stanju, za 1500 Din. Kupim več tamburaških instrumentov. ANTON ARH, Podlipovca, p. Medija-Izlake, pri Zagorja. AUT0 Turiner-Fiat- .. * uuuuuo M,l II |M (I V W Bjela — 3% '""" P"'1- «ANA« St. 44,14. tonski, v dobrem stanju, naprodaj. Naslov se izve v upravi pod štev. 4435. POZOR posestniki z dežele ! STANOVANJE dobro ohranjen 2 sob in pritiklin zame-BREK, polkiita KOČIJA njam za enako ali večje. i različna KONJSKA | Ponudbe pod značko: UFKEMA. — Dunajska 1 »Solidna zamenjava" p.a cesta 31, dvorišče, i upravo »Slovenca«. Pri mestnem glavarstvu v Mostaru se vrši dne 1. avgusta 1926 javna licitacija za prodajo celokupne mehanične in električne uredbe in sestave mestne elektrarne. Kompletna mehanična in električna sestava je sposobna proizvajati električni tok od 5000 do 5203 voltov, 420 KVA, pri 50 periodah v sekundi in 215 obratov v minuti v formi vrtilnega toka (Drehstrom), Mehanična sestava sestoji iz: 3 kom. Dizelovih strojev s po 160 K. s. efektivno, 215 obratov trocilindrični, stoječi položaj, s 3 kompresorji, 3 aparati za čiščenje olja, z 1 centrifugalnim aparatom za čiščenje olja in vsem potrebnim orodjem za montažo in demonlažo strojev. 1 kom. granik, dvigalo (Laufkran) z močjo nošenja 8 ton, pogonski ročni mehanizem v treh smereh, kompleten s progami. 3 kom. Prometna rezervarja za olje iz pločevine za poedine Dizelove stroje z okroglo 400 kg vsebine. 1 kom. Glavni rezervar za olje iz pločevine z okroglo 23.000 kg vsebine 1 kom. Rezervar za vodo. za hladenje z avtomatično pripravo za reguliranje dotoka vode z okroglo 5 kub. metrov prostornine, kompleten z dovodnimi in odvodnimi cevmi. 1 kom. Cisterna iz pločevine z vsebino okrog 1700 kg. Električna sestava sestoji iz: 3 kom. trofaznih generatorjev za vrtilni tok (Drehstrom) 50°0—5200 voltov, s 140 KVA, pri 50 periodah in 215 obratih v minuti. 3 kom. Dinama za istomerni tok (Gleichstrom) 60 voltov, 75 amper, 215 obratov v minuti, za vspo-budni tok generatorjev (Erregerstrom) s potrebnimi 3 kon adi odporov za reguliranje in z instrumenti. 1 kom. Sklopna plošča iz železne konstrukcije in marmora. dimenzije 1.6X1X0.35X5 metrov. Sklopna plošča ima 5 polj: 3 polja za tri generatorje, 1 polje za skupni odvod in uredbo glavnega merila energije, 1 polje rezervno. S posebno napravo v ozadju treh predelov iz železne konstrukcije za postavljanje potrcbn;h točnih in na petnostnih transformatorjev za instrumente, si-gurnic, oljnih iztikačev itd. z vsemi pripadajočimi instrumenti na marmornih sklopnih ploščah in z vsemi prevodnimi izolatorji in spojkami, vodi. 1 kom. Kompletna tropolna prenaponska naprava s 3 Relais-slre'ovodi in 3 roženimi strelovodi z odporom v olju. razdeljenimi sklepali in potrebnimi pritrdilnimi konzolami. Mehanična sestava je izdelek firme Leobers-dorfer Maschinenfabrik A. G. Leobersdorf pri Dunaju; električna sestava je izdelek firme Oster-rcichische Siemens Schuckcrt Werke, Dunaj. Obe sestavi sta v pogonu od leta 1913 in sta obratovali do 1. maja 1926. V obratovanju sta bili samo ponoči. Specijelni in podrobni popis mehanične in električne uredbe se more na pismeno zahtevo dobiti pri mostnem poglavarstvu, Mostar. Avtonomna in državna telesa, posebno občine morejo kupiti sestavo na delno odplačevanje proti predhodnemu garancijskemu pismu kateregakoli pupilarnc^a bančnega zavoda. Plačilni pogoji se poizvedo pri mestnem poglavarstvu v Mostaru, Korrisijska occna vse naprave znaša po dolarskem kttrzu zagrebške borze 57 Din, 1,228.420.87 dinarjev. M o s t a r , dne 19. junija 1926. UČENCA za mizarsko obrt sprejme Tomo Jeglič, mizarstvo, Trebnje. 4362 ripfcln išie mesta kot UGflJC sobarica-začet-nica, izurjena tudi v šivanju. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« štev. 4343. Zanesljiva OSERA se priporoma za pospravljanje pisarno ati ateljeja. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov so izve v upravi lista pod: 4402. INSTRUIRA čez počitnice pod usodnimi pogoji visokošolec. Po-nndbe na upravo pod POCITNICE. PRAZNA SOBA tudi r Štedilnikom, se ta boj odda. Zelena Jama 217. KLAVIRJI! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, konservalorij in druge inštitute se izgo-tavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. WAREINEK, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. SORA se odda solidnemu gospodu ali gospodični 9 prvim Julijem. Naslov povo upr. Slovenca pod St. 4421. LEPO STANOVANJE ima takoj na razpolago tisti, ki kupi vilo v Št. Vidu pri Ljubljani. Vila obstoji iz 3 velikih sob, kuhinje, sobe za služkinjo in kleti. Poleg tega gospodarsko poslopje in lep, obrežen sadni in zc-lenjadni vrt. Cena iste je 175.000 Din. Poizve se v Kolodvorski ulici št. 26. Volna .„ bombaž za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela sc dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri KAREL PRELOGU, Ljubljana, Gospcska nI. 3 Stari trg št. 12 ŠTIRI SKLADIŠČA suha in prostorna, pisarna, klet etc., se oddajo v Spodnji Šiški, Celovška cesta štev. 32. Ponudbe: Fr. UrSič, Ljubljana, Trgovska banka. Proda se skoraj nov štirisedežen Iščem dobro idočo GOSTILNO v najem ali na račun, v mestu ali na deželi. Prevzamem oktobra ali novembra t. 1. Ponudbe s pogoji je poslati na upr. »Slovenca« pod »Osebna pravica« št. 4408. znamke Lancia Lambda, najnovejšega tipa, 4 brzine, po jako ugodni ceni. Dopisi naj sc pošljejo na upravo lista pod »LANCIA« štev. 4338. STOJNICA v šolsk em drevoredu se odstopi proti odškodnini. Ponudbe pod »Stojnica« na oglasni zavod Kopitar, Čopova ul. 21, Ljubljana. Nedodelana HIŠA na križišču treh cest v Šmarjetnih toplicah na Dolenjskem, pripravna za gostilno, trgovino ali za obrt, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Tozadevne informacije daje lastnik Pisma na Poštni predal št 112, Ljubljana. 4308 »Germanova« zdravilna ŽIVLJENSKA ESENCA se NAJUSPEŠNEJE robi: 1. Pri vseh boleznih želodca, kakor: slaba prebava. pomanjkanje loka, napetost, pohanjc, zgaga, pri omeillcvici, glavobolu, krf u, zaprtju, hemeroldih (zlati žili). — 2. Cisti pokvarjeno kri in odstranjuje iz njo vso nečisto sokove, napravi zopet dober tek in voljo za jesti, da sa tako telo zopet ojači. — 3. Po premnogi, premnstnl in pro-težld jedi pomaga naravni prebavi ielodoft, tako, da jo nepotreben vsak praSek ali sol za prebavo. Zdravilo .to le tedaj pravo, Co je na vsaki Btekloi icl In na vsakoin omotu tiskajo-. LJckarna «K rrnom orlu« K. GERMANNA u nF.I.O-VARU. — Zato zahtevajte saino pravo «Oermanovo. življensko esenco. 4201 Dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO Re proda. Naslov povo npr« tega lihln pod Stev. 4423. Dinamo istomerni tok 9 K HP 220 volt, rabljiv za mo-i tor ali za luč; bencin-motor rabljen, a dobro ohra-< njen, skupno ali posamezno, ugodno naprodaj. M. MIŠVELJ, mizarstvo, Udmat pri Ljubljani VSAKOVRSTEN ŽAGAN IN TESAN LES GOZD smrekov, 135 ornlov, do stoleten, nad Mariborom, za po.sekan.ie, se proda za filin.non Din. — ZAOOltSKI, Maribor, Tatenkahova nI. t!f. Krasen in tra]3si zaslužek se nudi vsakomur. Samo pismene ponudbe in znamka za 1 Din na E. Pire, LJubljana, Levčeva ul. 3. FoVE ORGLE prospektne plSčall, nove registre, eloktr. ventilatorje in vsa popravila orgel, izvršuje strokovno v lasi ni dolavnici po nizki coni ANTON DERNIC. Izdelova-lee orgel, ItadovlJIra. Slov. HARMONIJ tvrdke »Hugo Lotha« jc ceno naprodaj pri L. Honigmann, Kočevje 65. Kamenorezec A. D. »KOPAONIKU« je potreben izkušen kamenorezec za nadzorovanje in izkoriščevanje marmornatih rudosledov. — Pismene ponudbe s točnimi podatki poslati firmi »Ko-paonik« A. D., Beograd, Topličin venac 4. 4366 POZOR! Vsakovrstne nre popravlja precizno, hitro in po nizki coni 7, Jamstvom D. MARINKO, IzpraSanl urar, LJubljana, Florjnnska nI. JI. liho Vilhor urar se je preselil iz Kopitarjeva ulice na Punagsho c.B2. SEMENSKO (suhe DESKE, TRAMT) za mizarje in tesarje, VHako množino po nujnižji ceni, dobite vsak čas v največji zalogi pri tvrdki FRANC ŠUŠTAR lesna Industrija, trgovina ln parna žaga, LJUBLJANA DOLENJSKA CESTA ti ŠTELAŽE za manufaktur. trgovino, pult, podstavki itd. po-i ceni naprodaj. Ponudbe in vprašanja na: Špedi-« cijo »SIovenia-Transport« Miklošičeva cesta St. 36. Vata za kovtre po 6'A, 10, 12, 14, 19, 28 itd. Kovtri (jorgani) od 153 Din naprej. Blago za kovtre. — Odeje se sprejmejo v delo.' Volna in pavola v c u f a n j e. MANUFAKTURA KRISPER ROŽNA ULICA Stev. 19. Iščem delavke inteligentne, ki bi bila pripravljene takoj začeti Izvrševali na svojem domu v Ljubljani lepo ln snažno domačo obrt (učna doba 1 mesec). Plačilo od komada. Potrebna kavcija 2000 dinarjev v gotovini se uio ra položiti takoj ter bo obrestuje. — Pri zadoBtnt ročni gibčnosti dnevni zaslužek do tO.— dinarjev J Ponudbe pod: SPRETNA na anončno pisarno Mi. TFUč. Ljubljana, Kon-grešni trg 3, I. nadstropje. Vladni poverjenik; čemalovič s, r. črno in sivo oddaja FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 36. Proda se majhno POSESTVO s hišo, 5 minut od železniške postaje Ptuj, pripravno za vrtnarstvo. Naslov: Martin Vrabl, Ptuj. Strojno mizarstvo in pogrebno podjetje M. GOGALA na Bledu. Izvršuje solidno in iz zanesljivo prvovrstnega suhega lesa z večletno garancijo, pohištvo, portale, izložbena okna, vrata itd. Špecijalna tvornica za izdelavo mrtvaških krst Zahtevajte oferte. 4359 prostorT primerni za manJSo mehanično delavnico, «e ISčeJo. Ponudbo pod PROSTOR no upravo lista. 43;-fi Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je po daljši mučni bolezni v 62. letu starosti umrla naša srčno ljubljena soproga ozir. mati, tašča, stara mati in teta, gospa Marija Breme soproga ključar, mojstra in hišn. posestnika danes ob I ponoči, previdena s svetimi zakramenti Fogreb preblage rajnice bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol fi!eeh PPriPsv!nKriL Žal°sti' Cefiuarieva ulica 12' - 7 urfVvCtžupLdUcenrkvTasva ^ * S°b0,° 3" °b Ljubljana, dne 26. junija 1926. FRANC BREMC, soprog. - MARIJA poročena PIRC, hči -JOŽEF PIRC, rač. svetnik, zet. - MARICA, vnukinja - in ostali sorodniki sam STANOVANJE 2 sob In kuhinje, se takoj odda. Naslov pove aprav-nlštvo lista pod Stev. 43S8. STANOVANJE sestoječe I* 1 sobe, kuhi njo in pritiklin, jo oddati Zelena jama 217. pohištvo" SPALNICE, JEDILNICE In Kt'M 1N.IKKE OPRAVE Iz trdesra In rtiehkoga lesa, flrtlrfo nateoncie pri IV. NAPAST. Vlžiuarje »t. V« ori LJubljani. 441)1 Zahvala. Za iskrene dokaze sočutja ob smrti našega preljubega ZORAMA izražamo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so tako mlado odvzetega fanteka t cvetu let preminulega spremili v tako krasnem sprevodu v Ptuja iz bolnice in na domu na pokopališče k zadnjemu tihemu počitku, svojo iskreno, najsrčnejšo zahvalo. Veljaj še posebna zahvalo g. primariju dr. Kuharju, kateri se je z izredno skrbjo trudil ublažiti trpljenje ter rešiti življenje mlademu bitju, častitim sestram usmiljenkam, prečastiti duhov-ščini, gospodom profesorjem, učiteljstvu, meščanom, dijaštvu ter šolski mladini mesta Ptuj, ki so v tužnem, lepem sprevodu spremljali dobrega Zorana na prve dijaške počitnice. Prečastitemu gospodu župniku pri Sv. Antonu za krasne tolažljive nagrobne besede, domačim učiteljem, ki so se sočutno potrudili s Šolsko mladino spremljati rajnkega na zadnji poti Vsi pa ohranimo našega ljubega Zorana v trajnem spominu. Sv. Anton ▼ Slov goricah, dne 24. junija 1926. Prežalostna obitelj Tušakova. PEUGEOT- in Bugatti AUTOMOBILI svetovnoznanih kvalitetnih znamk Francije. Vsled padca franka dobavljivi po čudo. vito nizkih cenah. — Svetovni rekord: Najmanjša poraba bencina! Harley-Davidton svetovno Champion-motorno kolo 3Vs>, 7/9 in 10/12 HP — z ali brez priklopnega voza — promptno dobavljivo! Največja izbira tudi že rabljenih automobilov in motociklov slovitih znamk J GENERALNO ZASTOPSTVO ZA. JUGOSLAVIJO: O. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11 OGLEJTE SI na Ljubljanskem velesejmu naš oddelek V PAVILJONU G 284—290. MODERNA AUTO- MOTORNA GARAŽA! prago Cerlini industrija kravat paviljon J 557 Celje Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: DOMAČI VRT Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo Priredil M. Kumc0 Cena Din 33—, vezano Din 40'— Zahvala. Hvala ra vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše mamice, gospe Amalije Koprive Iskrena hvala iarovateljem vencev, obrtnemu društvu, zagorskem-j Sokolu in vsem onim, ki so jo spremili na zadnji poti Zagode - Beograd, junija 1926. Rodbine KOPRIVC - PAVLOVIČ. Suh fisov in smrekov les več vagonov ali tudi po-edine vagone v debelih hlodih za tesarska dela, kupujemo. Promptna dobava pogoj. Brača Jane-kovič, trg. drvom i parna pilana d. d. Zagreb, Bregovita ul. br. 5. 4361 ZAVOD sprejme praktikanta v starosti od 18—22 let s srednješolsko ali trgovsko naobrazbo iz dobre hiše. Nastop takoj! Ponudbe s prepisi spričeval in curriculum vitae na Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 pod šiiro »Prak-tikant«. 4419 It 68-£ 18- Iz linega šBvrn Dix 159'— 2 finega boksa Din II© Prodaja m vrste mlevshih izdelkov Pšenični zdrob, pšenično moko koruzni zdrob, koruzno moko itd. Na željo pošljem vzorce. Zahtevajte ceniki Zahtevajte cenik! Dospeli so tudi najmodernejši rožnati ševro (Rosenholz) in bes (Baige) ■»198- IMii, MmlrjSl.t nasproti Mestnega doma Za trpežnost in prvovrslno kakovost se jamčil P smena naročila se takoj in najvestnejše izvršujejo. Razpošilja se trikrat ne dan po poštnem povzetju. Ze neugajajoče se povrne denar nazaj Doje se tudi na obroke. Naročajte Slovenca! Posetniki ljubljanskega velese'ma oglejte si najmodernejše pohištvo v paviljonu E št. 39-47 IvrtlUe \NDRE]KREGAR tvornica pohištva, St. Vid nasl Ljubljano. Domžale, trgevina z moko in deželnimi nrideifti na debelo. Iz la angleškega premoga nudi po ceni Din 80 — za 100 kg MESTIH PLmHRFia Ljubliana, Dunajska c. 31 Predprodaja železniških kart za vse države po originalnih cenah brez pribitka. — Oskrbuje potne vizurr.e, zavaruje proti nezgodam na potovanju. Vse osebne informacije glede potovanj, bodisi posameznih ali družabnih brezplačno; pismenim je priložiti znamko. Vsa dosedanja družabna potovanja so izpadla v največjo zadovoljnost udeležencev. — Pohvalna pisma! Poštno-hran. rač. 10.679. Teleion-interurbm 106. Brzojavi: ZIDAR, LJUBLJANA, žiro-ražnn pri »Narodni banki«. ■■■■■■ n rn guba iZu i£i [T e m "'m s g Podpisane tvrdke naznanjajo pretužno vest, da je preminul njih velečislani senior-šef in ustanovitelj, gospod EDVARD DOCTO Pokojni je posvetil 50 let neumornega delovanja svojim podjetjem ter jih s svojo neutrudljivostjo povzdignil. Njegov spomin ostane vedno med nami, njegovemu vzornemu delu ohranimo časten spomin. jgg| e 3 jftSšagasj Maribor, Machod, Bretislava Wien, Trieste. Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor & drug, Maribor. pilil BB \Wm mam NA IZLETIH. Marsikatera ženska je v zadregi, kako bi se oblekla za majhne, nedeljske izlete. Ima pripravne obleke za vsak dan, za praznike in svečanosti, ima jih za daljša potovanja, za avlo in železnice. A kako so obleči za en sam izlet — tu obstane in si ne zna pomagati. V vseh teh zadevah je seveda velikega pomena denarno vprašanje in ker denarja ni, je tem težje. A je navadno vse prav preprosto, le urediti si je treba obleke tako, da je prav. Predvsem si ženska ni na jasnem, ali bi oblekla za majhen izlet p 1 a š o ali pa bi šla v kostumu. Ce ima priliko peljati se z avtom, tedaj je najboljše, če vzame plašč, radi prahu ali dežja. A če se pelješ z vlakom ali če greš peš, je dosti bolj prilično, če oblečeš kostim. A kakšen bodi tak plašč in kakšen kostim? — Plašč imej r a n g 1 a n-kroj, žepe in visok ovratnik. Kostim imej visok ovratnik, če ni prikrojen po vzorcu moških oblek. Krilo bodi široko, v gubah. Vrh druge bluze obleci Pull-over, ki no imej kričečih ban', ampak se prilegaj barvi kostima ali plašča. Bluza bodi pralna ali iz sirove svile. Za okrog vratu imej šal ali pahovko. Obuj čevlje z nizkimi petami in volnene nogavice; na glavi imej klobuček in ne slamnika. — Ce greš prav na visoke gore, je seveda najbolj pripravno, če oblečeš blače. Teh pa ne imej v vlaku ali na cesti, ampak jih nesi seboj v nahrbtniku in jih takrat doni nase, kadar je res potrebno, torej šele na takih strminah, kjer res ne moreš hoditi v krilu. Andaluzijski klobuk je tip nove vrste klobukov. Tako ime ima, ker spominja na klobuke Spnncev-Andaluzijčanov. Ti klobuki so samo za velike postave, ker imajo visoko oglavnico in široke krajevce. Nosijo jih namesto nekdanjih takozv. »Florentincevc in so skoraj brez okraskov. Imajo le po eno roža na notranji strani krajevcev ali pa šal, ki obkroža obraz, so zaveže krog vratu in visi po prsih, kakor kaže pričujoča skica. Dragocene obleke so iz svile »Georgette* (žoržet), ki jo tako nabrana in zgibana, da je videti, kakor bi bila obleka vsa v čipkah, pa je vendarle zelo enostavna in preprosta. Taka obleka imej le eno barvo, rjavkasto ali sivo. Okrasiš jo mogoče le s kako cvetko, ki bod< druge, prilično barvo. lilHilUilig mklk moških in 02 3B FJ« (( Je najcenejše, najtrpežnejše In naJlepSe! ( ( ( ( tovarna ogledal in brušenega stekla v IMaurilfeoru. Najstarejše in največje podjetje te vrsle v državi. Izdeluje posebno fina ogledala in brušena stekla z okraski, popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala po nizki ceni, jamči za prvovrsten, trpežen oblog; zasteklenje portalov Na Ljubljanskem velesejmu paviljon E 37 MIZARSKA TOVARNA LAMPRET V ŠOŠTANJU sprejme izurjenega KROJAČ, ki jo sposoben snmostoj. nega dola, sa sprejma. — LoVal iti inventar na razpolago. Kavcija potrebna. Koncesija združena 7. lo.. kalorn. Navedba referenc. Pismene ponudbo na pošt. PTPdal St. 259, Ljubljana, Clnma pošta. Posetniki velesejma oglejte si izložba in zalogo v t vernici „Lecl&", Šelenburgovct ulica t Trgovcem popust! — Pristopajte kot člani k zadrugi! Zavarujte Vaše hčerke za nevestino opremo! !Sa nakup vsakovrstne železnine, orodja ito strojev se priporočal tvrdka IŠČE SE za trprovino in gostilno, oventnelno so odda oboje v najem. — Naslov povi> uprava lista pod št. 4431. i • &.VJH«4' •'t.i •• ^Bfe* fBP.-^^iŽg. lišsiM družba z o. z. izdeluje pl£f€IM€, HOgOHC€ in frl^OfdŽO vseh vrst. Na osnovi sklepa profesorskega zbora veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu, sc s tem razpisuje natečaj za izpopolnjenje enega masla asistenta v zavodu za poduk o nalczljivosti veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu, s pravicami uradnika devete skupine prve kategorije s 60 odstotki. Natečajniki morajo svojo lastnoročno pisano in s predpisanimi taksami kolekovano prošnjo opremiti s sledečimi dokumenti: 1. s krstnim listom; 2. z diplomo, da so izvršili veterinarske nauke in da so za veterinarja sposobni; 3. z domovnico, da so državljani kraljevine SHS; 4. s potrdilom dotične politične oblasti o dosedanjem poklicu; 5. zdravniško potrdilo, da so zdravi; 6. potrdilo pristojne vojaške oblasti o izpolnitvi vojaške obveze. Tako opremljeno in s kolekom Din 25.— kolekovano prošnjo se mora poslati veterinarski fakulteti Univerze v Zagrebn, predstoj-ništvu zavoda za nauke o nalczljivosti, do 1. septembra 1926. Oni, ki sc žc nahajajo v državni ali Javni službi, morajo svojo prošnjo poslati potom pristojne oblasti, ostali neposredno. »DEKANAT VETERINARSKE FAKULTETE« V ZAGREBU. za splošno pleteno pohištvo, D. M. Polje 22—23 pri Ljubljani. Izdelujem vsakovrstno pohištvo, stole, fotelje, kompletne garniture za sobe in -"rt, cvctli^njake, zibelke, razne luksuzne in tržne košare. V zalogi imam vedno večjo množino kupejsltih (roč. nih) in potovalnih kovčekov. Izvršuje se vse v to stroko spadajoče, po načrtu in naročilu, na drobno in debelo po najnižjih cenah. F3 KO LEKTOR »KRANJ VElESEiEM PAVILJON „E" 30.56 Dne 5. julija 1926 ob 8 dopoldne bo v Poljčanah št. 15 dražba zemljišč : 1. VI. št. 25 k. o. Poljčane, obstoječa iz hiše št. 15, cenjenc na 150.000 Din, umetnega valjčnega mlina, ccnjenega na 100.000 Din, mlinske oprav«, conj. na 75.000 Din, gospodarskih poslopij, ccnje-niti na 130.500 Din, vinograda, njiv, travnikov, • gozdov, ccnicnih na 83.001 Din 15 p in pritikltn, cenjenih na 28.955 Din, skupaj 567.-556 Din J5 p. 2. VI. št. 111 k. o. Poljčane, obstoječa iz hiSe št. 19 z valjčnim mlinom, cenj. na 60.000 Din, notranje oprave v mlinu, ccnjene na 37.500 Din, parne žage, ccnj. na 40.000 Din, notranje oprave, cenj. na 219.800 Din, kozolca in kleti, cenj. na 14.000 Din, travnikov, njiv in paSnikov, cenj. na 5.208 Din 20 p in pritikline, cenjene na 2000 Din. skupaj 378.508 Din 20 p. 3. VI. St. 183 Ic. o. Poljčane, obstoječe ie gozda, cenj. na 1603 Din 10 p. 4. VI Jt. 22 k. o. Stanosko, obstoječa iz ' travnikov, njiv in gozdov, ccnj. na 37.965 Din 40 p. Najmanjši ponudek ad 1.) 302.387 Din 42 p, I ad 2.1 190.455 Din 46 p, ad 3.) 1.068 Din 72 p, 1 ad 4.) 25,310 Din 26 p. DražbMo sc I10 najprej po.iamezne parccte, nato posamezne skupine in končno vsa zemljišča skupaj; obveljala bo ona dražba, ki bo podala največje iikupilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II., dne 23. julija 1926. ^ - »PRI AMERIKANCU« LJUBLJANA, STARI TRG STEV. 10 kupite najceneje: klobuke, slamnike, čepice, srajce, ovrat nike, dežnike in drugo modno blago. ZA VELESEJEM ZNATEN POPUST! DAMSKE OBLEKE „1" ©14 Morska trave-Gvilili UinkoviM.ii.tiriisiiplje najmodernejle poldelen in cefir.....od Din 70 do 130 frotir, batist, etamin .... od Din 130 do 190 volnene v raznih barvah . . od Din 250 do 380 svilene.........od Din 320 do 380 pri F in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. „1" ©14 Ponai/e-platno nepremagljive, vseh »rst A. Šinkovec, i J.Omuilje. z vrtom, sadnim vrtom, obsežno vinsko kletjo in velikim konjskim hlevom v Maribora se takoj odda v najem radi družinskih razmer. — Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru pod šifro: »DOBRO MESTO«. Na drobno, Na dobelo, Naznanilo preselitve. KAREL PRELOG, trgovina z volno, bombažem in galanterijo Je preselil svojo doslej na Galusovem nabrežju štev. 11 se na-hajajočo trgovino v Gosposko ulico itev„ 3. Trgovina na Starem trgu št. 12 ostane še nadalje. Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za uadaljno nakloujenost. Z odličnim spoštovanjem KAMEL PISELOO. Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mtlllergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno. ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange. uzde, špaga. dreta, zidarske in tesarske vrvice trakovi in vrvice za šaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremočljivih voznih plaht, juta platna, riharje itd. po najnižji ceni. Specijalno mor.žaranje («pla|nan?e) vrvi za transmisije in dvigala sc izvrši solidno in točno. Prca feranjsfia ursarna in frpsina s fconopnino Domačinom in tujcem, ki posetijo v teh dneh Ljubljano, da nakupijo raznih potrebščin, svetujemo, da nakupijo potrebno obutev pri ^ dci se bodo sozsriamo s\mm\ m mm za gospode in dečke od priprostih do najfinejših tekom velesejma najceneje prodajali v trgovini klobukov Ljubljana - Prešernova ulica 9 (na dvorišču) Tvrdka prodaja zajamčeno lastni izdelek. Trpežnost in elegantna oblika priznana. Cene najnižje. Telefon štev. 441. Podružnici: HirLon. Vetrlnjsfia ul.St.Z0, tel. št. »5» - Hamolh, Sutna St.l. Naročila in popravila se točno iu vestno izvršujejo! - Raz dava v lastni hiši ter vabim vse obiskovalce istega, da si naj ogledajo veliko izbero raznih vzorcev aluminijaste, emajlirane, rujave, modre iu sive ter železne posode, dalje razua orodja za obrtnike, stroje, okovja itd. "v lastnem paviljonu tvrdke STANKO FLORJANČIČ trgovina z železnino v LjubBJarti, Sv. Petra cesta 35. Posetnikom velesejma priporoča tovarna klobukov LJUBLJANA Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7. Telefon 966, Inženirska pisarna v Beogradu in Zagrebu. svojo veliko zalogo moških in damskih klobukov Paviljon H štev. 411—115-415 (Slovenija) r.udi po tovarniški ceni vse svoje izdelke, ko!: poiitirane stole za gostilne in kavarne, vrtne zaklopne stole, naslonjače s platnom, mize, stole za kina itd. Zahievajte cenike in vzorcc! Da se upozna čim širša javnost z našim nedosegljivim milom nSr Erman & Arhar iz Št. Vida nad Ljubljano je razstavila nekaj svojih izdelkov v na. viljonu „G" ŠJ, 293-239. Tam je interesentom ua razpolago tudi novi katalog modernega pohištva, ki se oddaja vsakemu za znesek Din 50'—. Kdor naroči naših izdelkov za Din 3.000"— prejme katalog prezplačno! Na zalogi v Št Vidu stalno solidno domači izdelki vsakovrstnega pohištva, tapetništva itd. po konkurenčnih ccuah. Z odličnim spoštovanjem Štefan Erman In Jože A?har. ki je sestavina iz čistega palminega in oljčnega olja brez kapljice loja in sode, bomo oddajali to milo na velesejmu tudi in 12 — za kom. Paviljon H 464 Kupujte ln prepričali se bodete. kalno, rujavo, motno, za vreto, kakor tudi duh po soilu, se popravi. Naslov pove uprava Slovcnca pod Stev. 4432. Maribor, Aleksandrova 13 Odda se takoj obcestni LOKAL Z 2 SOBAMA v centrumu mesta na najprometnejšem kraiu. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4347. ZaloŽa vseh vrst usnjatih torbic, kovčkov,gamaš, nahrbtnikov, oprem ia konie, kakor tudi pritiklin, Kovčki za vzorce in potnike se izvrše natančno po naročilu v lastni torbarski delavnici. Vsakovrstno po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Edini pipilarno varen mwa kmcOfEli mm. gsjsr nalagaš© mm sodišča m obClnt denar neieM. sftr&ljencev. preftSScaHccv. sisianov, s&dznl&a m ara® šavnlh m Priporoča se železnina T. HABIČ *) . Ljubljana ^VORSK^ Ljubljana, Zaloška cesta. Sadjevec rsS MARIBOR. 4004 »PRI S0LNCU« K. WIDMAYER Pogacarjev trg (za vodo) Perilo, opreme za neveste in novorojenčke, ab-tahi (peče). Vse vrste pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene l m*zn vsled smrti polkovnika Puteany-ja v gradu Tivoli I. nadstropje levo, jedilnica (barok), spalnica (barok in renaisan-ce), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. — Pogleda in kupi se istotam. 43-15 nadzorslroin Tia£a€g& Komisarja „1" ©14 Vrvi-moivoz A. Simavsc. d.d. £r3sn3!:e. A S nknvec, kupuje poljedelec prvovrstne stroje, kakor: Deering kostlnl-e()j obračalnike za seno, mlatilnice, čistilnice, trijerje, vratila, sla-morezniee, stiskalnice za seno in sadje, sadne mi ne " ' reporeznice in posnemalnike za mleko, brzoparilnike, robkače za koiuto, vodne in guojnične črpalke i. L d. Gotovo salo, tako rad pri tvrdki Fr. Stopica v Ljubljani? ker je to edina domača tvrdka, ki ima te vrste blago, ki je za naše kraje preizkušeno, vedno po nizkih cenah v zalogi. Smodnik — Kamniktit — in druga razstreljiva. Nakup starega železa in kovin. Traverze. — Cement in vsa železnina. Interesenti za mali BVtO! Preden kupite, obiščite ljubljanski velesejem, pavJjon F, kjer so na ogled C.S. R. Nesselsdorfer - Tairs. Za interesente poskušnje vožnje. KaroSa"jSe .SSovsnca'! r\ Restavracija in hotel „LLOYD" na Sv. Petra cesti 7 se priporoča obiskovalcem velesejma t izborno kuhinjo, prvovrstno pijačo in lepimi sobami za tujce. :-:-: Senčnat brezprasen vrt z odi. spoštovanjem ^ f t^ S u , v —-— # Mestni trgr štev. 15 Tvorn cn dežnikov, zaloga sprehajalnih palic , NI k F lil M II LJUBLJANA, Mestni trg 26 Tovarna raznovrstnih čevljev in fine kvalitete. — Za delavce posebno močne izdelave. — Komode (papuče) in dokolenice po brezkonkurenčni ceni. Oddelek za galanterijsko blago na debelo. Pletenine, čipke, sukanec, vezenine, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače, šolske potrebščine i. t. d. Otroški vozički lastnega izdelka. Ekspert zobotrebcev adjustiranih in v zabojih. •ngleikega iivort, najnovefll tipi in v najpopolnejši izdelat/ se dobe samo pri firmi A.RASBERGER LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. S. Plolie znamk: Angeli, Columblo, Homohord, Odeon, Polyphon in Polydor, dobite U prv«l> vir«, nepreiRrtne, samo pri nas. Nn|nove ii posnetki vedno v zalogi. Za vaak, pri nas nabavljeni aparat jamčimo dve letll Vsa popravila se izvršijo strokovno v lastni delavnici. Svarimo pred nakupom manlvrednega blaga; nI vie gra» niofon, kar le temu podobno. Predno kupite kle drugje gramofon al) ploftče, obiScite nažo trgovino, da li ogledate nafto zalogo. Na debelo! Na drobno I Zekltek & Žilic trgovina z žcleznlno se priporoča obiskovalcem vele«ejma# da posetijo in si ogledajo našo bogato zalogo iele«-nine za stavbe, okovja za pohiitvo, kakor orodja za rokodelce in poliedelce, ter sploh ves, v relez-ninsko stroko spada)oči materijal. Solidna postrežba! LJUBLJANA, Dunajska c. 11 štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. v vsoli modernih barvah Iz volne Din 68"—, moderna oblika 76-, Iz zajčje dlake iso' —, spccllailteta „ITA" 240'—, Iz slame navadni 24'-, Glrardl29'~, boljši 48'—, fini Manila 120 -, Panama 248 -, razpošilja Ueietrgouina R. Stermeckl, Celje št. 18 , Vzorci mannfakture se pošl.lcjo na oprled. Ilustrirani cenik z čez 10U0 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev voinje Trgovci engro cene. Trgovci engro cene. Popravlja vse bieh - instrumente telov.rogove, hitro in pr. ci-zno ter preglašuje tvrdka Alfonz Breznik deluv. z elekt. obr. Lubljana, Mestm Irg 3 poleg magistrata instrumente jemlje v o, event. se odkupijo Dvokolesa znamk Tribuna Di- imnt, Favor, Styria, Frera, Bianchi, Champion, Record, Prezesion, Leg-nano v zalogi, pnevmatika najfinejše vrste Duntop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki franko, prodaja na obroke. F. BAT3EL, Ljubljana Karlovska cesta štev. 4 £112=3 "S POSNEMALNIKE SEPflRflTOH Alfa olje, gnetilnike, pinle, mlečne vrče vseh velikosti, širne kotle, širne prte, si-riščetervse mlekarske in sirarske po-trebščlne prodaia in organizira mlekarne Zastopstvo ALFA SEPARATOR za Slovenijo Plldfarna Sirijo!. Ljubljana sv. Petro ccsta 60 * j. ' II—S5H - Ako hočete izdelovati dober sir, uporabljajte samo svetovno znano originalno Hansen-ovo (Ini. elektr. metalurg, kem. induBtr. trgov, itd.) (tudi pripravlj. oddelki) ne da izpreinenite stanovanjo, pismeno, po moder, hitri, izborni metodi. Preizkušnjo in diplome v Vaši domovini. Prospekte v vseh Jezikih: Departement teehni-quo »A. G.« Brd. Conslitu-tion, 25 Liege — (Belgija). Priporoča se parfumerija „M AYA" Glav. zaloga Maribor, Slovenska ulica itev. 12. Oglejte si zalogo na Ljubljanskem velesejmu Paviljon G Prostor 305 kjer se prodajo na drobno In veliko Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg 20, ustanovljeno 1912 Velika zaloga stenskih ar In budilk Iz avetovnoznane tovarne z znamko .lunghaos«.. -Vsakovrstne oreclzne švicarske žepne ure. Ve lja Ublro zlMnlne ln "ebrnine Juve-lov, Jedilnega orodja, amer. doubl ! blaga itd. NatceneJSI nakupi w lli up mi m ifl mat hi hm aHM ■■maaa m na asi nanasai sse sav «»*!«. lil im im l*B lil Ustanovljeno 1.1846. - Telelon 565. Gradbeno poflfclic illiiics, iliilfiii Hi družba z o. z. Pisarna: Dunajsha cesta 25 Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. EnOdrilftnSfte Hiše v opeki in ,Heraklitu' (najcenejši stavbni način). PrOleKfl za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano OPčKO. Iz lastnega gramozo-loma vse vrste peska. — Z&tOgtt vsega gradbenega materijala na Martinovi CeSlI. mi t kamnoseški mojster niuH, Mm cesta št. 3B -- priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice marmornate plošče za mobl-lšjje po najnižjih cenah, limita sode nove hrastove tudi s pocinkanimi obroči pod ugodnimi plačilnimi pogoji nudi Zasrabačka (oarnlca bičana d. d. Zagreb pošt. pret. br. 162 I IPHf PRIVATNI "VMB detektivski zavod prevzame naročila v najrazličnejših zasebnih zadevah IV. T0PI.1KAR. višji kriminnlni nadzornik v pok., Rimska cesta štev. 9. Mestni stavbenik PAVEL DREN Novo mesto Projektira in izvršuje vse nadtalne in sorodne zgradbe. Delo solidno. Cene zmerne P. Gradac, Belokrajina v prašku ali v tokočlni, katera se zopot dobiva pri tvrdki Hoharič I drug h. d., Zegreb, Martltroa l»b. Barve in kiillnre za sir ln surovo maslo. 1. julija 1920 Umita no¥€ trgovine modno blago. manufahtura A. P0T0H4R Lfu&lfdiiia. V^dnihov Puii!Mtiiiuza sedenje potrebe« dovolilo 1.000 ton kar krije potrebno ravno 10 dni. Ko si družba ne bo znala več pomagati, bo zaprla obrat in odpustila delavce, tako da bo nad 2.000 delavcev in uradnikov na cesti, brez dela in zaslužka in ' zaTadi tega, ker je po mnenju minis trgovino in industrijo 1.000 ton žele; za obratovanje, Propadanje kmetijske posesti. Naižalostnejše pa je, kako vsled preob-davčenja propadajo kmetijska posestva v Sloveniji. Zadnji Uradni list sedanjih dveh oblasti prinaša zopet celo vrsto naznanil o dražbah radi davka. Vso težo kmetijske krize in tragiko kmetskega stanu pa odkriva statistika, ki jo podajem v naslednjem, število razpisanih javnih dražb je bilo pri sodiščn v Mariboru 1. 1918. nobene, 1. 1921. 14, 1. 1925. pa 167. Pri sodišču v Novem mestu 1. 1918. nič, L 1921. 8, I. 1925. pa 83! Pri deželnem sodišču v Ljubljani 1. 1918. nič, L 1928. 3, 1. 1925. pa 102! V območju okrožnega sodišča v Celju 1. 1918. nič, 1921. 12. I. 1925. pa 129! V Sloveniji torej I. 1918. ni bilo nobeno javne dražbe, 1. 1925. pa -181! Te številke govorijo grozno obtožbo proti vladi in njeni upravi. Nikdar v zgodovini slovenskega kmetijstva v zadnjih 120 letih ni prišlo toliko pridnih slovenskih posestnikov na boben kakor sedaj. Glavni krivec gospodarske krize in po. sebej krize našega kmetijstva, je naša vlada in njen centralistični sistem ter iz tega izvirajoča fizična in moralna slabost ter nesposobnost. Dokler ne bo decentralizacije, dokler ne bo samouprave, bo napredoval nered in ž njim korupcija. Ekonomsko slabljenje bo šlo svojo pot, ž njim pa tudi slabljenje državnih financ. Napredovalo bo osiromašenje ljudstva, zmanjševala se bo proizvodnja, posebej v kmetijstvu, saj kmet in obrtnik sedaj opravi-čeno pravita: Kaj bom delal, saj mi vzame država, kar ne izgubim že v cenah? Rezerv, iz katerih bi ljudstvo črpalo naprej, ni. Konkretne zahteve. ' . ; Konkretno in precizno formuliram svoje zahteve do vlade in naše uprave za ublažitev gospodarske krize sledeče: Predvsem treba izenačiti in znižati bre« mena, posebno pa še carine, kjer je ž njimi oškodovano naše ljudstvo. Samo po sebi umevno je, da tudi takse. Brez tega znižanja ni govora o ublažitvi gospodarske krize. Bremena se lahko zmanjšajo, ako preustrojimo našo okorno, nezmožno in predrago centralistično administracijo ter pritegnemo ljudstvo čimbolj k sodelovanju in kontroli. Ako se izvrši to, bo avtomatski nastopilo tudi smotreno delo za povzdigo in zboljšanje našega gospodarstva. To je pokazala prejšnja avtonomna deželna uprava kranjska, dokler je imela svoj lasten delokrog. Tudi je že skrajni čas, da se ustvarijo kmetijske zbornice, gospodarski svet in posebna zakonodavna gospodarska zbornica. Janko Jovan: Ako presojamo vspehe ali nevspehe v kmetijskem delu ali žitni trgovini, moramo računati s sezono, ki se prične s žetvijo. Sezona 1925/26 se približuje koncu, kajti stojimo že neposredno pred novo žetvijo in za žitno trgovino novo sezono 1926/27. Prehod iz stare v novo sezono so letos ne razlikuje mnogo od lani, kajti letos, kakor tudi lani prevladuje v času, ko ima žito dovršiti svojo zoritev, močno deževje. Lani smo si želeli toplega, solnčnega vremena, a se nam želje niso izpolnile, kako bo letos še ne vemo, vemo pa, da je kvaliteta žita v tem času najbolj odvisna od toplega solnčnega vremena. Kakor so posevki lani obetali dobro letino, je premočno deževje prineslo nasprotne rezultate. Že ob poiskusnih mlačvah smo uvideli, da ne*smemo pričakovati tega, kar se nam je obetalo v spomladnih mesecih. Mesto 78 do 80 leg težke pšenice, se je pojavila po končani žetvi na žitnih tržiščih pšenica dokaj slabejše kvalitete, dobili smo zrno, ki je izkazovalo komaj 74—75 kg pšenice na hektoliter. To pa ni bilo samo pri nas; žito v drugih državah je zaostajalo celo precej za našim, tako da smo kljub razmeroma slabi k.aliteti upali na dobre cene in živahno povpraševanje za naše žito. Žetev pšenice pada v Vojvodini, naši mero-dajni žitororlni pokrajini v julij. Pri normalnih razmerah se prične žetev takoj po Petrovem, vlaga in hlad pa prineseta zakasnitev. Žito nove letine se prične prodajati že par mesecev pred žetvijo. Naše borze takih trgovskih sklepov ne notirajo, ker nimamo vpeljane terminske kupčije, vendar to nikakor ne ovira živahne kupčije z novim zrnom v času, ko je jelo pšenici komaj poganjati klasje. Na tvo-ritev cen vpliva delno stanje posevkov, delno pa cene zunanjih borz, kjer se vrši terminska kupčija. Lani smo dobivali cene terminskih sklepov le iz Amorike, letos pa je zopet oži-votvorjena terminska kupčija na budimpeštan-ski borzi. Prvi znani sklepi za novo pšenico so bili izvršeni maja meseca in sicer na temelju Din 350 za 100 kg, paritetno nakladalna postaja v Bački. Lepo stanje posevkov v pomladanskih mesecih, kakor tudi živahno povpraševanje po blagu je tiralo cene navzgor, tako, cJa smo dosegli tik pred žetvijo ceno Din 375 do 380 po že označenimi pogoji. Kakor znano smo stopili lani v novo leto pri skoro popolnoma izčrpanih zalogah starega žita in smo že netej mesecev uvažali aiiierikansko žito ne le v kraje, ki leže v bližini morja, temveč celo v Bačko. Ko se je približal čas žetve, so se nenadoma pojavile vesti o bogati žitni letini v Rusiji. Naše in inozemsko časopisje je prinašalo poročila, ki so delala vtis, da bo Amerika svoj odločilni vpliv na žitno trgovino v Evropi izgubila in morala pričeti konkurenčni boj z Rusijo. Objavljali so se navodni več tisoč va-gonski sklepi in se je pisalo o mnogoštevilnih parobrodih, ki so baje že na poti v Odeso-Te vesti, ki so bile faklično izmišljene, so držale v šahu celo našo trgovino. Ob žetvi so cene že padle na Din 350 in potem konstantno nadaljevale padajočo tendenco ter dosegle v septembru najnižji nivo Din 235, dočim so bile ame rišite cene istočasno dosti višje. Ta manever, od koder je že prišel, je besistoin vspel in povzročil zlasti firmam, ki so v veliki meri predčasno nabavile pšenico, zdatne izgube. Nizke cene našega žita so privabile inozemske interesente, ki so povzročili živahen izvoz. Ko so se izkazale vesti o bogati žetvi v Rusiji za neresnične, je naravno morala nastopiti reakcija. Cene so se pričele boljšati, toda v času, ko so bili pred žetvijo stvorjeni sklepi že večinoma realizirani in škoda nepopravljiva. Cene so se učvrstile v času, ko bi v normalnem času preje pričakovali, da padejo. Od novembra naprej so cene jete približevati se sve_ tovni pariteti ,dasi jo niso dosegle in se je izvoz našega blaga nemoteno nadaljeval. Koncem decembra so stale cene na temelju 280 dinarjev za 100 kg postaja v Bački iu so ostale na tej višini z malenkostnimi spremembami do letošnje spomladi. Ker je bila kvaliteta ameriške pšenice slabejša kot naša, je ino-' zemstvo rado posegalo po naši posebno, ker je tudi cena konvenirala, kajti kakor že re. čeno, smo bili s cenami stalno pod svetovno pariteto. Maja meseca je bil objavljen načrt nove carinske tarife za uvoz več predmetov na Češko. Glasom tega načrta znaša uvozna rarina za pšenico 60 Kč za države, ki nimajo še trgovinske pogodbe s Češko, za pogodbene države pa 30 Kč od 100 kg. Da spravijo pšenico še pred uvedbo nove carine domov, so pričeli Čehi močno iskati naše ždto. Živahno povpraševanje po pšenici je cene ponovno pognalo kvišku, tako da smo dosegli tik pred žetvijo za pšenico skoro tako visoke cene, kakor smo jih imeli ob početku sezone 1925/26. Močen izvoz je poizpraznil stare zaloge tako, da bomo stopili v novo sezono brez starega blaga; tedaj približno iste razmere kakor lani v tem času. Vsled izpraznjenja starih zalog so tudi lani cene skočile, kar je imelo za posledico, da smo uvažali amerikansko pšenica Ako ne bi imeli uvoznih carin, ki jih je med letom vpeljala vlada, bi nam tudi sedaj kon-veniral uvoz anierikanske pšenice in moke. Ker pa nam ta uvoz vsled carin ni mogoč, se zadnji ostanki starih zalog še bolj izredčujejo, radi česar ni pričakovati, da bi cene odnehale vse dotlej, dokler ne bode pšenica nove žetve sama sposobna za mletev. Če pa deževno vreme ne preneha in se zoritev dosti zavleče, potem se ne bo čuditi, ako bi pričeli kljub uvoznim carinam tudi letos uvažati inozemsko žito. Stanje žitnega polja je letos lepo, po nekaterih podatkih celo prvovrstno, tako smemo opravičeno upati na dobro in bogato žetev in izvrstne kvalitete, to pa le, ako preneha močno deževje, ki je v nasprotnem slučaju v stanju podreti naše upe. Boljšo letino kot s pšenico smo imeli v zadnji sezoni s koruzo. Žetev je bila bogata in kljub bojazni, da premočne padavine škodujejo kvaliteti, je prišlo na trg zelo malo blaga, ki bi ne bilo sposobno za ljudsko hrano. Statistike o izvozu za preteklo sezono naravno še nimamo, vendar je bila koruza tudi v tej sezoni naš najmočnejši izvozni predmet. Krog naših odjemalcev se je zdatno povečal. Poleg Avstrije, Češke in Nemčije se je naša koruza izvažala v velikih količinah v Italijo, Švico, pa tudi severne države. Točnih podatkov kam se je koruza izvažala, nam statistika ne bode mogla podati so bila nekteia trgovska centra kot n. pr. Brajla, Bratislava, Dunaj in Trst posredni trg, ki so še le sami oddajali naše blago na neposu-edne odjemalce. Znano je, da so n. pr. Romuni izvozili mnogo jugoslovanske koruze pod marko svojega pridelka imenovanega :>foxaui« ali icolor fox« v Italijo, Anglijo, Francijo in drugam. Naša izvozna žitna trgovina je še kakor naša lesna trgovina pra malo utrjena, da bi ne bila primorana naslanjati se na inozemske posrednike. Žitna trgovina se je izvzemši začetni čas v pretekli sezoni splošno vršila mirno, redno bolj se približujoča normalnim razmeram. Precej močno se je opazilo, da se je pričela vedno bolj pojavljati ločitev dveh panog, namreč trgovine za lokalni konsum iu izvozne trgovine. Posamezne večje firme so uredile svoj trgovski aparat skoro izključno v smeri glgUTOKI'^*-*''*'—--- (aratte sto! obraz Jumprliah^r* eno tUn O,^ __ Izvozni štva, dočim ao druge zelo solidne trgovine posvetile vso pazljivost postrežbi domačih odjemalcev. Vedno bolj se opaža, da izločuje žitna trgovina nesolidne in nelegalne elemente in se vrača k stari solidnosti Denarni zavodi so občutili v prvi vrsti nevarnoBt podpirati nezdrava trgovska podjetja in so s povečano omejitvijo pri dovoljevanju kreditov mnogo pomogli k sanaciji razmer. Vedno bolj se izkristalujoča razlika med izvozno in lokalno trgovino je zlasti pri slednji pojačala konkurence in silila podjetja k solidnemu poslovanju. Povečana konkurenca one-niogočuje lahkomišljeno najemanje kreditov prav tako, kakor tudi ne dovoljuje lahkomiš-ljenega kreditiranja, ki je bil glavni vzrok propada številnih trgovskih podjetij. Ugodno je, nadalje vplivala za okrepitev solidne trgovine odprava prisilnih poravnav, katere so smatrali mnogi za pripravni način hitrega o bogatenja na škodo drugih. Ves ta razvoj sili trgovino k varčevanju in zlasti zmanjšanju režij, vsled česar je naravno, da vzdržujejo trgovska podjetja le še toliko pomožnega osobja, kot ga najnujnejše potrebujejo. Razmere v žitni trgovini se čistijo, a razčiščene še nisa Začeta pot se ne da vstaviti in obstoji upanje, da se v doglednem času od nekdaj znanemu slovesu slovenske trgovine ne bomo le počasi približevali temveč ga tudi dosegli, a za to ni bilo treba nobenih prisilnih proti-dragiiijskih in verižniških naredb, temveč k temu silijo neizogibni ekonomski zakoni sami. Je pa tudi čas zato, da tudi najširša javnost ne vidi več v trgovcu brezvestnega navijalca cen in verižnika, temveč koristni ud človeške družbe, ki spaja s svojim trudom koristi pro-ducenta in konsumenta, ki pa zasluži za svoj trud prav tako zasluženo plačilo, kakor ga zaslužijo za svoje delo drugi stanovi. Zanimivosti. Trst, Reka «n Jugoslavija. B. Maineri je napisal za »Bollettino« Tržaškega Lloyda članek pod gornjem naslovom, v katerem se peča s trgovskim pomorskim gibanjem naše države s tem zaključkom, da ostaneta Trst in Reka še dolgo, ako ne za vedno, edini uporabni pomorski pristanišči. Uvodoma ugotavlja Maineri, da se jugoslovanski pomorski promet čimdalje bolj osre-dotočuje v Splitu. Navaja podatke o splitskem prometu, končno pa pravi, da pomorski razvoj Jugoslavije nikakor ni tako velik, kakor bi hotel kdo sklepati iz teh številk. Kot dokaz za to navaja okolnost, da Jugoslavija do danes ni začela izkoriščati svoje proste cone v solunskem pristanišču. Maineri obširno navaja bistvene točke tostvarne pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo in zlasti naglasa ogromen diplomatski napor Jugoslavije, da je dosegla svojo prosto cono v Solunu. Jugaslovanski diplomati, pravi Maineri, so vedno naglašali, da je svoboden razvoj jugoslovanske trgovine preko solunskega pristanišča za Jugoslavijo življenskega pomena. Sedaj pa so potekla že tri leta. odkar je Jugoslaviji prosta cona v Solunu zajamčena, a svojih pravic do danes ni začela izvajati. Maineri pravi, da more ta zakasnitev izvirati samo iz dveh vzrokov: iz nezmožnosti in pa iz nepriličnosti solunske luke za Jugoslavijo. Jugoslovanski tehniki »o se prepričali, da je prosta cona v Sol trnu mnogo manjše praktične vrednosti za Jugoslavijo nego se je prvotno mislilo in da se dajo vsote, ki bi jih bilo treba šteti za izgraditev pristanišča v Solunu, mnogo koristnejše uporabiti za druge naprave. Neznatno naraščanje prometa v isrbskih lukah — nadaljuje Maineri in odlašanje z obratom v solunskem pristanišču kaže najljolj prepričevalno, da se bo pretežni del jugoslovanskega prometa tudi v bodoče razvijal preko Trsta in Reke. Glavna žila za jugoslovanski trgovsk) promet je in be za bogve koliko časa, ako ne za zmirom — železniška proga, po kateri teče Simplon Orient Express, ki se de tika Trsta in teče preko Ljubljane in Zagreba — kjer se veže z glavno progo na Reko — v Belgrad in Niš, kjer se cepi na dve veliki veji: i poti Sofiji in Carigradu na eni in v smeri proti Solunu in Atenam na drugi strani. Maineri zaključuje: »Jugoslavija ima torej ves interes na tem, da lojalno sodeluje z Italijo — svojim prvim odjemalcem za toliko proizvodov — da doseže vedno večje olajšave v naših pristaniščih, ki so z nekega vidika, po nujnosti stvari, tudi njeni.« Kakor se vidi, so Italijani danes že popolnoma prepričani ,da je usoda Trsta in Reke zapečatena, ako se Jugoslavija v pomorski trgovini osamosvoji in se njen promet z inozemstvom teh dveh pristanišč izogne. Zato se tako prizadevajo, da bi nas prepričali, da brez Trsta in Reke mi živeti ne moremo. Zalogaji, ki jih je hotela Italija na vsak način imeti, jo začenjajo dušiti in smatra nas za dovolj naivne, da ji pomagamo, da jih lažje pogoltne. Prepričajte se o trpeinostl vrvarsklh Izdelkov iz prve kranjske vrvarne Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra c. 31 nf pri podružnicah Herlbor, Vetrinjska 20 tir Kamnik Sirtna 4 Vpliv alkohola na napredek v šoli. Neki dunajski učitelj je preiskal vpliv alkohola na uspeh šolskih otrok; 591 otrok, od teh 217 dečkov, 374 deklic. Zaključek je bil take: Nobenega alkohola ni pilo 134 otrok« usipeh dober 42%, uspeh slab 9%; izjemoma je dobilo alkohol 164 ofrok; uspeh dober 34%, uspeh slab 9%; vsak dan enkrat je pilo alkohol 219 otrot-: uspeh dober 28%, uspeh slab 14%; vsak dan dvakrat je pilo alkohol 71 otrok: uspeh dober 24%, uspeh slab 18%; vsak dan trikrat so poli alkohol S otroci: uspeh dober 0%, uspeh slab 67%. Uspeh pri neoznačenih odstotkih je bil srednji. Ali si moremo vpliv alkohola bolj nazorno predstavljati kot nam govori ta ta-belica? Tristan da Cunha, otok samotnih. Globoko doli v južnem Atlantskem oceanu, daleč cd suhe zemlje sam v samoti, leži Tristan da Cunha( izg. Kunja). Vladar njegov. duhovnik Rogers, je umrl pred par meseci, m tedaj se je marsikdo spet spomnil, da se je nekdaj o tem otoku učil. Trije otočki so tam, skalnati; Inaccesible se imenuje eden, nepristopni; Nightingale drugi; siavček, Tristan da Cunha tretji. Samo ta je obljuden in je dal vsej skupini ime. Odkril ga je leta 1506 portugalski admiral Tristan de Cunha. Par stoletij ni imel nobenega gospodarja in šele Napoleonovo bivanje na severno ležečem, 1500 km oddaljenem otoku Sv. Helene je napotilo Angleže, da so ga proglasili za angleško last Strmo se dviga iz morja, 2300 visok ugasel ognjenik je to, v žrelu se je napravilo jezeru. Samo na severozahodu je nekaj na-plavljenega sveta. Podnebje je enakomerno, dežja dosti, rastlinstvo bujno; živalstvo je zastopano po govedu, ovcah, prašičih, perotninl, predvsem pa po morskih psih in morskih pticah. Okoli leta 1900 je štel otoček 70 prebivalcev. danes jih je okoli 130. Bližji kot otok Sv. Helene je otok Gough (izg. gof), a nič ni ljudi tam, saino miši in žuželke so zašle tja. | Rogersovo kraljestvo torej ni bilo veliko, majhna naselbina samo, obstoječa iz zastopnikov najrazličnejših narodnosti. Kapska dežela bi pravzaprav morala oloku vladati, a je predaleč. Zato so bili v Londonu veseli, ko je Rogers rekel, da gre na otok; dali so mu naslov rezidonta. Kot voditelj majhne kolonije je imel večkrat težke ure, otok so obiskovale I mnogobrojne nesrečo. Pred 40 leti je razsa-i jala tam kuga med živino in poginila je skoraj vsa, kmalu nato jo pobrala neka rastlinska bolezen ves krompir. Prebivalstvo je bilo v veliki stiski; v Južni Afriki bi bili otočanom radi pomagali in so jim ponujali zemljo v i kapski deželi, denar in živino itd., a nihče ni j hotel otoka zapustiti. Dokaz, kako je vsem j ona majhna kepa sveta prirasla na srce. j Pomagali so jim na drug način, poslali so jim živino itd. tja, pa je bilo spet dobro. Samo enkrat na leto pride poštni parnik dol, pa še to ni gotovo. Sem in tja se zglasi kakšna ladja z živili in vsakdanjimi potrebščinami, luksu^ i sa otočani ne poznajo. Zadovoljni so, če imajo dosti mesa, mleka, surovega masla, masti ^in krompirja; kruh iz moke je že luksus. Marsikaj o naši zemlji, kar si ze pozabil. Čudno se ti bo zdelo, če ti povem, da je vseh ljudi na zemlji skoraj dvatsoč milijonov, 1 da jih pa srednje hiter avto obkroži v eni uri, če stopijo skupaj; pa ni treba, da se gnetejo. Ali pa, če ti rečem, da stopijo vsd skupaj na gladino 520 km® velikega Bodenskega jezera, da se potopijo in da se dvigne gladina jezera komaj za 15 centimetrov. In če vse človeštvo sesekaš na drobne koščke — kar bi bilo mo. rebitii najbolje — in ga deneš v zaboj, ni ta zaboj nič posebno velik; okoli 1 km je dolg, prav toliko širok, visok pa samo 50 metrov. Kaj ne, kako smo majhni, se pa tako pehamo, grizemo in grdimo. Če vzameš najvišjo goro sveta, Mt Eve-rest, in jo potopiš na najgloblji točki morja, je morje tam še zmeraj čez 1000 m nad vrhom gore. Veliko se ti zdi, če slišiš o 10.000 metrov globokem morju; a če to globino po dolgem položiš, jo prehodiš v dveh uTah! Na glohosu, ki ima premer 1 m in 30 cm, je najgloblja točka morja samo 1 milimeter globoka. Nasprotno se ti pa ne zdi posebno veliko, če slišiš o 200 do 300 m dolgi ladji; pa jo postavi pokoncu in imaš štiri ljubljanske gradove, od Ljubljanice do vrha. Kaj ne, to je pa nekaj drugega. Čudiš se, če bereš o 2240 globoko navrtani navpični luknji v Sleziji; a to je vendar samo devetina 20 km dolgega Simiplon-skega predora. V Chile v Južni Ameriki je rudnik v lepi višini 5600 metrov in gotovo je to največje selišče na zemlji. — Vse železnice na zemlji merijo sedaj dosti nad 1 milijon kilometrov. Kaj je to? To je trikratna razdalja od nas do meseca, a niti enkratni premet solnca. In vendar je solnce samo majhna pi-čica v vesoljstvo. Stiri največja mesta na zemlji Štejejo 25 milijonov ljudi. To ni nič več in nič manj kakor dvakratno prebivalstvo Jugoslavije. Saj bo Newyork sam imel čez deset let toliko ]ju. di kot vsa Jugoslavija. Če bi bil ti razmerno tako močan kot bolhn bi skočil 600 m visoko; en skok bi te peljal nad Šmarno goro, iz Kranja čez Sv. Jošt; v dveh skokih bi bil iz Trbovelj na Ku-mu, z enim skoom od Sv. Križa pri spodnji goliški koči, v treh pa od Aljaževega doma na vrhu Triglava. 10.000 funtov za eno obleko. Najdragocenejši je brez dvoma ogrinjač siamske kraljice, katerega pa nosi samo enkrat v letu. In gotovo je zadovoljna, da ga ji ni potreba nositi večkrat, kajti njegova teža ji povzroča več žalosti kot pa veselja. Ogrinjač je dobesedno posut z diamanti, smaragdi, rubini in safiri, ali bolje rečeno z vsakim znanim dragim kamnom. Ako bi bilo mogoče, da bi bil ogrinjač naprodaj, bi gotovo donesel okroglo en milijon funtov ali nad četrt milijarde dinarjev. Sestra bivšega ruskega čara je imela dragoceno rusko narodno nošo, ki je bila vsa posuta z dragulji. Gledališke igralke imajc dostikrat bajno drage obleke, posebno ob prvih vprizoritvah kakega velikega dela. Slavna Sarah Bernhard n. pr. je imela obleko, katere so stale povprečno po 1000 funtov t j. nad četrt milijona dinarjev. Igralka Langtry je po šestkrat en večer menjala obleko in njeni dragulji, paj-čolani in svila so bili cenjeni na 10.000 funtov. Slavna angleška igralka Melba je pri nastopih v »Traviati« imela na sebi dragocenosti v znesku četrt milijona funtov. Zato ni nič čudnega, da je imela privatnega detektiva, ki je varoval njene zaklade. Ameriške milijonarke pa mnogokrat te, tu navedene igralke še prekose, kar se tiče dragocenih oblačil. Gospa Mackie n. pr. je dala 10.000 funtov za eno samo obleko, ki je bila posuta z biseri. Žena nekega ruskega milijonarja je imela zimski kožuh iz dragocene kožuhovino takozvane srebrne lisice. Ta ko-žuhovina je tako dragocena, da ne bi bil kožuh poplačan, če bi se vsa površina istega pokrila z angleškimi zlatniki sovereigni. Samo ovratnik je stal 630 funtov, t j. nad 17 tisoč dinarjev. Največje zaklade v kožuhovini pa je imela vdova Li Hung Chang-a, ki je imela 500 takih oblek neznanske vrednosti. Bile so narejene iz samih najredkejših kožuhovin. Nemška cesarica je bila baje najlepše oblečena žena Evrope. Svila za njene obleke ni smela stati manj kot 10 funtov meter, t. j. 2750 Din. Vsako obleko je nosila le po enkrat, kvečjemu dvakrat, če je bila posebno dragocena, toda predno jo je oblekla drugič, so morali biti vsi okraski in našivi izmenjani. Nekoč je hotela imeti obleko iz lijonske svile, snežnobele z vdelanimi cvetlicami, pticami itd. Medtem se je pa premislila ter blago, ki je stalo 25 funtov en yard. t j. nad 7000 dinarjev meter — porabila za zastore. Njen mož, cesar Viljem, ni bil dosti manj potraten, kajti imel je 1000 raznih oblek in 800 hlač. še posebej. Znano je, da se je po šestkrat na dan preoblekel. — Neki drugi nemški knez je imel vsak dan novo obleko, katero je parfumiral z najdragocenejšimi dišavami. Vsako obleko je nosil samo enkrat. Vsak dan je imel najmanj tri nove kravate, več kot tisoč na leto, čevljev pa je imel novih »samo« 200 parov letno. • Kakor kaže si bodo nemški knezi še dovoljevali take potratnosti, če jim dovoli državni zbor visoko odpravnino. Za življenje je Jedel. Holandski raziskovalec Seubring je odšel leta 1921 na potovanje v neznane kraje notranje Afrike. Sedaj je prišel v Pretorio (Južna Afrika) in je predaval tam o svojih doživljajih. Pravil je, da je ob abesinskih mejah trgovina s sužnji še zelo živahna; odlikujejo se v prvi vrsti italijanski in grški trgovci sužnjev, kradejo otroke po vaseh, prodajajo dečke v Turčijo, deklice v hareme sudanskih poglavarjev. Na poti od Sudana do Konga je prišel Seubring tudi v dežele ljudožreev. Nekateri jedo človeško meso iz verskih razlogov, narod Njam-Njam pa zato, ker je ljudi lažje dobili kot divjačino in ker je njih meso »tako zelo dobro«. Beseda Njam-Njam ni drugega kakor dleskanje črncev z jezikom, kadar zagledajo kakšno tako slaščico. V neki vasi je videl Seubring, kako so ubili in pojedli moža, ld je baje povzročil smrt poglavarjeve hčerke — v resnici jo je pičita' kača. Privezali so ga na drevo in ubili so ga z bati. Rekli so Holandcu, naj tudi on je. Ni hotel; pa so bili hudi in so ga hotelt ubiti. Do noči jih je krotil z revolverjem, ponoči je ubežal. Neki drug rod ob gornjem Kongu, pokoplje poglavarje žive, kadar se postarajo. Mislijo namreč, da so glavarji tedaj še pametni in da za rod lahko še marsikaj izposlujejo, ko pridejo v »večna lovišča«. V neki vasi je govoril Seubring s starim poglavarjem, ki so ga bili hoteli sinovi živega pokopati. Zahotelo se jim je vlcidanja. Ni pa še hotel lz tega življenja. Da bi grozni usodi ušel, je dejal, da ie še zelo močan in tako krepak, da lahko več poj6 kakor katerikoli drug mož v vasi. In so priredili tekmovalno pojedino, pospravili so velikanske množine, Seubring je gledal. Bdi je vesel, ko je videl, da je njegov prijatelj vse požeruhe potolkel in dosegel rekord. Ni čudno, saj je jedel za življenje. In gjai niso pokopali Vsaj takrat še na Pojedina pri Petru Velikem. Znano je, da je Peter Veliki delal mesece in mesece, ves dan, in ni nič pil. Pa je prišel čas, in so pili na dvoru kot živina, najbolj Peter sam; in če kdo ni hotel ali mogel piti, »o mu s silo odprli usta in so mu vlivali pijačo noter. Leta 1717 je bil Peter v belgijskem zdravilišču Spa. Večkrat je bil skupaj z državnim svetnikom in kanonikom de Lan. naye, in ta nam pripoveduje o njem in o njegovih navadah: »V petek sem mu ponudil črešnje in fige iz mojega vrta; zelo je bil vesel, zagrabil je in je pojedel vse fige in šest funtov (3 kg) češenj, pa je bil tisto jutro že 21 kozarcev vode po-imMii(iiuMiu>m»nM iniinililiiin»i|nri PILE (TURPIJE), RASPE vsakovrstne, izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specialna naročila po zmernih cenah pllarna IVAN CIGAR LJubljana, Gosposvetska o. (blizn gost. Novi Svet) nllllliillllii.uilllllilllllldllllllllllllliiililllllillliM.likllllllillllllllllllllhlilla tarna in gostilna „LEON" LJUBLJANA, Kolodvorska ulic« Stev. 2« priporoča p. n. velesejmskim posetnikom svoja pristna dolenjska in štajerska vina kakor tudi izborno kuhinjo. Odprto do 3. ure. Zopet otvorjeno ob 4. uri zjutraj. Se vljudno priporočata LEON IN FANI POGAČNIK L. M1KUS LJUBLJANA, KESTNI TRG 15 izdelovatelj deinikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic Stcrl dežniki se nanovo preobleke |o Teod. Korn Industrija pločevinastih izdelkov, Čistih kakor litograliranih. kle-parstvo, kovinarstvo, vodno-instalacijsko podjetje L|ubl|ana. Poljanska c. O Pusetlte razstavo v pavlllonu „P" m do ZSO! Cone nainižiei De o strogo solidno! Inserirajte v »Slovencu"! ir Ce hočete Vaše oči varovati poslužujte se samo lepo nnclnu nih b n s i n ki ilh izde,uie e° In pregledno črtanih POSlO Vllin Kil JIQ nizkih cenah Knjigoveznica K. T. D. v LJubljani En grds Kopitarjeva ulica 6111 En deta!I Znliane cane pri ffTRIStttM Dvokolesa (i Z dobro pneumatiko že od Din 1500.— Največja izbera vsakovrstnih svetovnih znamk. Pneumatika Dunlop, Michelin, Pirelli, Splga po zelo znižani ceni. Holenderji I dečke in deklice od < do 8 tet. Triciklji in mala dvokolesa za dečke in dekli« ce na krogljičrih ležiSčih z verigo, izde ana kot normalna dvokolesa v manjši obliki. Mehanična delavnica. Poseben oddelek za popravo dvo-koles, motorjev, Šivalnih stro;ev, otroških vozičkov itd. Emajl ranje _z ognjem._ Šivalni stroji Otroški vozički Mamice, ne zamud te prilike si ogledati velike izbire vsakovrstnih modelov. Motorji „Frer»" N»inove|S< modeli več vrat došli po znižanih cenah. Igračni vozički in stolice za domačo rabo in ilvilje s po-krivalom že od Din 140".— Central Bobbin od Din 1950,— za otroke, zložljive kot stolček in mizica za vajo v hoji. Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti. TriMiia f. ». L tovarna duokoles in otročkih uozita Ljubljana, tlarlovsha cesta 4. Ceniki franko — prodala na obroke. — Oglejte si paviljon „F" št. 269—275 na Ljubljanskem velesejmu. I Cen, 1 stvo H Cenjene svoje naročnike in spošL občinstvo &*Sr vljudno opozarjam na slaščičarno v svo em naviion" na velesejmu in ljubeznivo vabim k obisku T, fJO¥OTNY Ljubljana, Dunajska cesta W O Pletilni stroji patent »Ideal« do sedaj nepreknsljivi, Jival. stroji za pletenine, naviialni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. Za časa VI. ljubljanskega velesejma se priporoča tvrdka IGN. ŽRH61 ,Flil filZHl CENI1 Ljubljano, Sv. Petra cesta štev. 3 ki nudi cenjenim odjemalcem veliko Izbiro raznega pet i i rt, nogavic, rokavic, clvoš.iih in moSkih majic. — D'u.e. — !.epc dam-ske oble te, komad od £0 Din naprej. Rnzni nakit, vezenine ter vsa potrebščine za krojače in šivilje. p Priznano najnižje cene! I 4^mai«aaittBBCEa»ac2a«3MiagEaEsnBg{ Oglejte cvetlično razstavo v cvetličarni Viktor Bajt Ljubljana Šelenburgova ulica št. 6 Lepa narodna noša naprodaj. — Naslov se izve v upravi: št. 4240. Celo življenje traja, — v par letih se izplača WECK-ova priprava za vkuhavanje. - Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obrokel Moška kolesa šivalne stroje, zlatnino ln srebmino dobite po izredno nizki ceni v raz-prodajni trgovini Jos, ŠELOVm-ČUDEN Ljubljana, Mestni trg 13. Ne zamudite te prilikel \\H l v Belgiji. Inženerski diplom v dveh in treh letih. Odd. za elektrotehniko, elektromchani ko, metalurgijo. - Kemija, avto, aero. Železno in betonsko stavbarstvo, koloni-Jnle, treovina, indnstrija. Dnevni in večerni inž. kur zi. Revnejši dijaki dohe delo. 581) bclg. frankov. Prospekti zastonj. - Pisma v vseh jezikih: Instltnt Supe-rleur teehnlque Service »A. O.« Brd. Constitution, 25 Lieffn (Belgija). 41)23 llllllllllll Objava za izdajanje v zakup pravice veleprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za prodajni rajon KRŠKO ▼ Ljubljanski oblasti. Na osnovi odloka Upravnega odbora samostojne Monopolske uprave št. 11.343 od 7. junija 1926, se bo na dan 6. julija 1926 ob 11. uri dopoldne vršila v Upravi drž. monopolov v Beogradu druga javna ofertalna dražba za izdajanje v zakup pravice veleprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za prodajni rajon Krško v Ljubljanski oblasti za perijodo zakupa 1. 1926.-27. pod pogoji, objavljenimi v štev. 165. Službenih novin z dne 23. julija L 1925. Predvidena letna poraba znaša 4,375.000 dinarjev. Kavcije se polaga 1% od predvidene letne porabe in se mora položiti v depozitni blagajni Uprave drž. monopolov v Beogradu najpozneje do 6. julija 1926, do 10 dopoldne. Osebe, ki žele pri tej licitaciji prisostvovati, morajo položiti svoje oferte v zapečateni kuverti. Olert mora biti napisan na blanketu ki je predpisan od Uprave drž. monopolov in kolekovan s kolkom Din 100.—. Ponujena cena mora biti napisana poleg številke tudi z besedami. Nepopolno in nejasno napisane ponudbe kakor tudi one, ki niso dovolj kolekovane, se ne bodo jemale v poštev. Ravno tako se ne bodo upoštevale naknadne in telegrafske ponudbe. — Poleg oferta mora vsak ponudnik položiti potrdilo o sposobnosti za upravljanje poslov veleprodaje kakor tudi potrdilo o plačanih davkih za tekoče tromesečje t. 1. Osebe, izključene od licitacij kakega minU strstva, sc ne bodo pripuščale. Po izvršeni licitaciji se bo zadržala kavcija vsem ponudnikom do prinosa rešitve glede odobrenja zakupa. Oseba, kateri bo zakup oddan, se mora v roku petih dni od tedaj, ko mu bo javljeno odobrenje, prijaviti Upravi radi zaključkov pogojev o zakupu, a v roku sledečih petih dni, da prevzame posle veleprodaje v Krškem. Ob predaji ofertov mora vsak ponudnik položiti reverz o položeni kavciji za ta zakup. Pogoji in blanketi za ponudbe za to dražbo se dobe vsak delavnik v času uradnih ur v Oddelku prodaje Uprave drž. monopolov v Beogradu in pri Oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. PISARNA UPRAVE DRŽ. MONOPOLOV Pr. št 24.221 z dne 18. junija 1926 v Beogradu. se pelje vsak, kdor kupi čevlje v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti 23 (dvorišče), ker so cene toliko nižje. Zastonj Aiito-vožnla od Selmivdetajirto prodal® vsem, ki kupijo čevlje v naši Detajlni prodaji. Razen tega pa še NAGRADE v vrednosti do 10.000 dinarjev, katere se bodo razdelile na kupone po določeni kombinaciji. Shranite kupone I Berite časopis! Cefte izredno nizke! Od 20 do 100 dinarjev sandale vsake velikosti. Čevlji najmodernejših modelov — razen tega najcenejši; Ženske spange Standard od 120 Din naprej. Moški boks Čev ji od 160 Din naprej. Poglejte najprvo cene pri konkurenci in potem pridite k nam. Odprto od 6 zjutraj do 9 zvečer. banka d. d., Liubljana Podružnice: Maribor, Kamnik, NoDomesto, Ptuj, K-^ek, Konjice, Slonenggradec Dunajska cesta 4 (u lastni stavbi) Kapital In rezei ad Din 20,000*000'— Dzoršnie ose bančni nataknete ta za'^nlantncjs Ekspozitura: Preoallc tjioJanke: Trgooska Telefoni: 139, !4S, 455 aillliHlIlihiillllliullilMiHllHiiilllliMillIlMMiliHiMlIllIHliHIlllllllllIhlliilllllinillii.i.ilttiiiillllniill1 ROV A L HMl LINE LJJŠ^ Kr. mMte poSliicsaroliroilna liolla. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. 2i3greb, Trg I. štev. 17 Redni potniški promet: Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi Tork tn Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprava potnikov l., ?., razred«. — Kabine 3. razreda z a in 4 "ostdjami. — Udobnost — Sigurnost. — Brzina. Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva tdica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovic, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkcrek, Princese Jelene obala št. 7, Brzoj. naslov na vsa gornja podzastopstva „KOYMAILPAC" Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gtužb. Naslov za brzojavke: Prometna banka. Xxt< -..t, j}*, tt Hmcšii© vezenje | >1 zastorov. pregrinjal, perila, nionogramov, oblek Itd., j* ">] fino belo In l:ai vastuentlanje.aiurli-auje, predtlskanje ;; fiaSfH & Pllheš, LfMl^ane £ ©almasinova u«ca šiev. u j; ti Edinobrezk^niarenino podjptje.najfinejša izvršitev, najnižje cene in najkulautnejša postrežba, VODNE TURBINE najnovejše konstrukcije - avtomatične regulatorje, zatvornlce izdeluje in dobavlja ING. F. SCHNEiTER Škofja Loka Prvovrstne referente. Zahtevajte ponudbi Konkurenčne cene MATTONI-eo GIESSHUBELSKO SLATINO ima v zalogi A. ŠARABON LJUBLJANA GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA TATVINE in VLOMI Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare »Wertheim«. Popis s ce PREDTISKARIJE jajmoderneje sestavljene, trokovno sortirane, do-lavlja najceneje Samullo nikom pošlje brezplačno! Leopold, Senta (Backa). Ljubljanska komercijaina j ----- družba, BleiweiSovac.l8. jjg^g gjjjgfcg Premoa — Drva! ?cr za,dekUce.dečkc: ■ !,n Pcnl° - na]cene)e pri ILIRIJA, Kralja Petra j ANI DOBNIKAR trg 8. Telefon 220. Celovška c. 81, Sp. Šiška. ustanovljeno 1.1979 Telefon Stev. 553 KltuCovnlCorsIfo mm piAHfiMčii LJliDLlANA, Rimsha cesta 14 prvo ln edino iiodjelje za napravo leklenlh valJCnin zasiorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. lzdelute In se priporoča za naroČilo solnčni h plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga Štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi! - Aviogeno varenie In rezanje. Jermena za cepe, gože, biče, bi-čevnikc, modne pasove, motvoz (špage), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvico za tesarje in zidarje, štrang^, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrdka Osvald Debele, ljnbljana Sv. Jakoba trg itev. 9. _ PRODAJAM najceneje vseh vrst modroce, otomane, divane in izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila točno in solidno. V zalogi vedno vseh vrst ŽIMA. FRANC JAGER tapetnik, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 27. Najnovejši damski čevlji svetovno^ane tvrdke NEIDER lz Dunaja, se dobe po brezkonkurenčnih cenah v našem oddelku za Čevlje v Gradišču št. 4. & GL, Znižane cene in največje skladišče dvo-koles, motorjev, ši-1 | valnih strojev, otro-" ških vozičkov, vsakovrstnih nadome-( stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-iiranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki iranko. »TRIBUNA" - F. B. E., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska 4 elegantno v formi, najfinejše v kvaliteti, zmerno v ceni, priporoča A. Amann TRŽIČ, tovarna pohištva JflP- NA VAGONE in NA DROBNO bukova in hrastova 0! ter BUKOVO OGLJE lastne produkcije, vsakovrsten OKROGLI LES, dalje TRBOVELJSKI PREMOG, MAVEC po konkurenčnih cenah pri tvrdki D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. ---- ... »so potrebščine zi vsa glasbili Odlikovan iu pariikl Ceniki Iranko. rustari Specijalna tarna strojev za obdelavo lesa Klein & Stiefel Fulda v Ljubljani Na velesejmu bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelavo lesa §JQF" v polnem obratu Obiščite naš prostor 203 Paviljon F Prometa! zavod m premog <9.0. v LgMiani prodaja 11 slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor ludi za industrijske podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koko za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete ?<3 3 s 5 o v • Prometni zavod za premog d. d. v LfubUani, Miklošičeva cesta Stev. 15. II. I rtLrnl znova je LUIUU. ZNIŽANA najemnina za lep po-Pokojninskega zavor!a v Ljubljani, Gledališka al. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba. 1568 Kupim majhno kmetijo aH hišo z vrtom, tudi samo vrt ali njivo kjerkoli na deželi. Ponudbe na upravo lista pod: »Kmetija« 4159 Krasne dekoracijske patent - divane v plišu Vam nudi izredno po ceni Rudolf Sever Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. Vabim na ogledi modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 2922 Nudimo za takoj ca. šest vagonov neobrobljcnih HRASTOVIH PLOHOV 9, 11, 13 cm, dva vagona Parizerjev 27, 41, 54 mm od 1 m naprej, 2 vagona Douelov 41 mm, 1.33 in 1.50 m dolge, vse I. in II. vrste. Parna žaga ZORA, d. z o. z. v Črnomlju. najboljše — zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod — nudi preprodajalcem F. S. LUKAS, Celje. adružna gospodarska banka d. d. Brzom naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva fn 250,000.000'- Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami- Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. « naaattMtMBHM Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karol Ce& Izdajatelj: dr. Fr. Kulovee. Urednik: Franc Tersctflav,