DVA NAGROBNIKA IZ BREGA V CELJU VERA BERCE V aprilu leta 1955 so se vršila zaradi regulacijskih del ob S avinji n a Bregu v C elju zaščitna izkopavanja. Izkopavanje je vodil kustos M estnega m uzeja A lo jzij Bolta. Izkopali so skeletne grobove iz rim ske dobe, brez večjih pridatkov. N ajbolj zanim iv je bil grob s trem i skeleti. O bdani so bili s šestim i m arm ornatim i bloki, od k aterih sta b ila dva nagrobnika. N agrobnik sl. 1 je rab il kot pokrov »sarkofaga«, m edtem ko so na nagrobniku sl. 2 ležali trije skeleti. Z aradi tega je tudi d rugi n a ­ grobnik dobil z deti rjav k a ste madeže, p rv i pa je ostal bel s sivimi lisam i. N agrobnik sl. 1 im a obliko pravokotne plošče. Na spodnji stran i je še ohran jen del nastavka za podnožje. N agrobnik je visok z nastavkom 248 cm, brez nastavka 234 cm; širok je 91 cm. R azdalja od zunanjega roba do nastavka je 17,5 cm n a obeh straneh, m edtem ko je nastavek sam širok 56 cm. D ebelina nagrobnika je 17 cm. Z gornji rob je d v ak rat p rek in jen , in sicer z dvem a vdolbinam a za vezavo. D esna vdolbina j e o d d aljen a od desnega roba 10,5 cm, leva pa od levega roba 16 cm. Od levega in desnega roba poteka do vdolbine po en plitev, 1,8 cm širok žleb za vlivanje svinca v vdolbino. Sami vdolbini sta veliki 4 X 4 X 4,5 cm. Obe vdolbini kažeta, d a je bil nagrobnik sekundarno uporabljen. N agrobnik je razd eljen z dvem a pasovom a v tri dele. Zgornji del je v 4,8 cm širokem okviru. Samo p o lje b rez o k v ira je veliko 82 X 37 cm. V sred in i je trik o tn i zatrep, v katerem je k rila t gorgoneion. M eduza im a širok, okrogel obraz. U sta so m anjša in lepo oblikovana. Nos je pravilen, podolgovat in nekoliko okrušen. B ujni la sje iso v sredini dvignjena in povezani s trakom . Na vsako stran padajo enakom erno, v štirih valovitih pram enih. T ik pod brado od ušes do sredine poteka trak , k i je v sredini zvezan. Konca tra k u im ata obliko valovnice in tako izp o ln ju jeta ves spodnji del zatrepa. N a koncu im ata tra k o v a po eno k ačjo glavo. Levo in desno n ad zatrepom sta genija z baklam a v rokah, k i gorita z velikim plamenom. Oba sta gola in im ata peruti. O b rn jen a sta proti zatrep u z glavo en face. Zato je vidna samo po ena peru t. P eru t im a obliko trikota. Im a dve v rsti k ratk eg a p e rja v obliki polkrogov, nato se p o d aljša in p ro ti koncu zoži v kot. D esni genij im a levo nogo iztegnjeno, desno pa v kolenu upognjeno im obrnjeno nazaj. P ri levem g en iju je to ravno obratno. T ako p rid ejo do izraza lepe lin ije bokov. O ba im ata b u jn e lase, k i valovijo podobno kot pri m eduzi. Zanimivo je, d a d rž ita genija 'bakli navzgor. Pogosteje sta genija upodobljena na nagrobnikih, eden z baklo navzgor, ■drugi z ugaslo obrnjeno navzdol, k ar sim bolično p red stav lja sp an je in sm rt. Vendar tudi naš prim er ni osam ljen. Že v bližnji soseščini imamo iste prim ere, n. pr. zgornji zaključni del nagrobnika iz Starš p ri P tu ju (A lj, str. 119, št. 263) G enija z dvignjenim a baklam a sta upodobljena tudi n a ptujskem »Prangerju« (A lj, str. 175, št. 389). Isti prim er imamo na nagrobniku iz Šm artnega na P o h arju (A lj, str. 43, št. 104). S rednji del nagrobnika je ločen od zgornjega dela s 4,8 cm širokim pasom. Na obeli straneh je rob širok po 6 cm. S rednji del je precej iz­ dolben in v n jem sta v visokem reliefu upodobljeni obe postavi pokoj­ nikov. Desna je visoka 59 cm, leva je 1 cm m anjša. Postavi p red stav ljata dva moža v zrelih letih. S tarejši je petdesetletnik, m lajši p a im a 35 let. O ba obraza sta porasla z gosto, lepo negovano brado. P rav tak o gosti so tu d i lasje, k i rastejo precej globoko v čelo v sredini, n a obeh stran e h čela se lasišče precej dvigne. L asje in b rad a so izdelani v isti tehniki, in sicer z drobnim i, gostimi, plitvim i vdolbinicam i. Videz nizkega čela d a jeta dve valoviti gubi. Pogled je resen in usm erjen naravnost. Oči O brobljajo veke. Nos je pri obeh podolgovat in močno okrušen. P rav talko so slabše vidna usta, k i so strogo zaprta. P ri obeh m ožeh so dobro o h ran jen a ušesa. Zanim iva je tudi noša, v katero sta oblečena. Spodaj je vidna tu n ik a s trik o tn im vratnim izrezom in z dolgimi in širokim i rokavi. Čez tuniko im a oblečen plašč. T udi k ra jn ik i plašča im ajo prav tako širok rob, k o t izrez p ri tuniki. Vse skupaj pada v n arav n ih gubah navzdol. Desna postava drži v levi roki pred seboj zvitek pergam enta. K azalec desne ro k e je iztegnjen in se zgoraj dotika zvitka, ostali prsti so skrčeni. Leva postava ima p rav tako pred seboj zvitek pergam enta, v en d a r tu k aj kazalec in sredinec desne roke ležita n a zvitku in so samo ostali trije p rsti skrčeni. Med reliefnim poljem s pokojnikom a in napisnim poljem je 12.5 cm široka preklada, v k atero sta vklesani večji črk i D in M. D je v levem vogalu in oddaljen od zunanjega roba 16,5 cm. Č rk a je visoka 7,8 cm. V desnem vogalu je M oddaljen od desnega zunanjega roba 19,5 cm. Visok je 7,8 cm. Napisno polje je obdano z dvem a pilastrom a, k i sta s podstavkom visoka 72 cm, kot je visoko celotno napisno polje. Baza p ilastra v jonskem stilu je visoka 9,5 cm. Deblo pilastra, k i je gladko in se p ro ti v rh u ne­ k oliko zoži, je visoko 53,5 cm. K apitel j e stiliziran in visok 7,5 cm, širok pa 12 cm. Med kapitelom in deblom im ata pilastra dvojno profilacijo (anuli), široko po 1,5 cm. N ajv ečja širin a p ilastra je 12 cm, n ajm an jša pa 9 cm. Napis izp o ln ju je sk o ra j vse napisno p o lje in so stranske črk e le malo od d aljen e od roba. O d zgornjega roba do prve v rste je 2,8 cm širok presledek. P rva črk a v prvi v rsti je o d d aljen a od levega ro b a 3 cm, od zgornjega 2,8 cm, m edtem ko so v zadnji v rsti črke od d aljen e od spod­ n jeg a roba 12,5 cm. R azdalje m ed vrstam i so enakom erne in m erijo 2 do 2.5 cm. V p rv i in d ru g i v rsti m erijo črk e po 6,5 cm, le črk a O v p rv i vrsti m eri 7 cm. T re tja in če trta v rsta im a 6,3 cm visoke črke. Od te h izstopajo v tre tji v rsti 0 z 6,5 cm, v četrti vrsti pa p rv i O z 6,7 cm, d ru g i O, P in I z 6,5 cm. V peti in šesti so črk e visoke 6 cm, razen 0, XXX, C in G, ki m erijo 6,3 cm, v šesti v rsti pa črk e R, A, N in S v besedi GRANYS. Sedm a vrsta ima 5,5 cm visoke črke. Č rk e so lepo izdelane, b o lj visoke Ï2 A V R -G A IA N 0 G CIVES-SVRVS-JDC IT A b O -N -L-I'A V R MAXI MOTE POTI O -N -X X X V -C -G A IA N V S ‘ T*AVR‘GRANVS FACIENEJAAQRÆRVN SL 1. N agrobnik št. 1 27 Arheološki vestnik k o t široke. In terp u n k cije in okrajšave im ajo obliko trikota. V tek stu j e mnogo ligatur. Tako je v drugi v rsti DEC, v tre tji AN in ET, v če trti v rsti NEPOTI, v peti AN, šesta v rst aim a E T in sedma s trem i ligaturam ! v besedah FACIENDVM QVRÆRVN. Napis se glasi: AVR. GAIANO CIVES. SVRVS. DEC ITAL. e. N. L. rE. AYR MAXIMO. NEPOTI 0. N. XXXV. C. GAIA N VS. Æ. AYR. GRANYS FACIENDVM QVRÆ RVN V drugi vrsti ,se je kam noseku vrin ila slovnična napaka, in sicer v besedi CIVES. K er se nanaša beseda CIVES sam o na A v relija G aiana, bi m oral sam ostalnik stati v ednini (CIVIS). Poleg tega bi m oral stati CIVIS SVRVS v istem skolnu z A vrelijem. Gaianom, t. j. v dativu.1 P rav tako je slovnična nap ak a v zad n ji vrsti. Namesto q u re ru n t m ora stati curaverunt. V cefloti b i se glasil napis takole: A vr(elio) Gaiano / vici. Suro. dec (urioni) / Ital(icae). o (bito), an(norum ) L. et Avr(elio) / Maximo, nepoti / o(bito). an(norum ). XXXV. C(aius) G aia / nus et Avr(elius) G ranus / faciendum curaverun(t) Iz napisa izvemo, d a sta Caius G aianus in A vrelius G ranus d ala po­ staviti nagrobnik A v re liju Gaianu, d ržav ljan u S irije in decurionu Italike, ki je um rl, ko je b il »tar 50 let, in v n u k u A v reliju M aximu, k i je im el 35 let. Gaianus, kot gentile, nastopa precej pogosto. Tako ga im am o n a n a­ grobniku iz A pulum a (CIL III, 1152) in votivnem kam nu Ju p itru iz Sarm i- izegetuste (CIL III, 1431). A vrelius G aianus nastopa tudi na nagrobniku iz S avariae (CIL III, 4197). Iz S rbije nam je znano im e iz G radišta (CIL III, 8098). Napis je danes v m uzeju v Beogradu. V D alm aciji ga imamo iz Baške vode (CIL III, 1902) C aius Gaianus). Im e nam j e poznano iz okolice Ne- viodunum a (CIL III, 3913) in iz V irunum a v A v striji (CIL III, 4802) itd. Napis nam pove, d a je A vrelius G aianus prepotoval mnogo sveta. Gotovo se je rodil in živel n ek aj časa v S iriji, k e r jeb d l sirijsk i d ržav ljan . Pot ga je nato zanesla v Španijo, v mesto Italiko, k i je bilo rodno m esto T ra ja n a in H adrijana. T u k aj je o p rav ljal službo decuriona. Z aradi služ­ benih dolžnosti ali iz k ak ih zasebnih nagibov je zapustil Španijo, prišel v naše k ra je in C elejo, k je r ga je d ohitela tu d i sm rt. Ime d rugega po­ k o jn ik a, k i se o m en ja na nagrobniku, je običajno in ga zelo pogosto srečujem o n a napisih. Caius G aianus in A urelius G ranus sta postavila obem a pokojnikom a spom enik. Caius G aianus je b il sk o raj gotovo so­ rodnik A urelija G aiana, saj nosi njegovo ime. Ime A urelius G ranus na­ stopa na spom enikih d o k aj redko. V Saloni je b il o d k rit fragm ent napisa, 1 Večkrat se konča nom. singularis z es namesto z is. To je zelo pogosto ravno pri besedi cives, kjer stoji cives namesto civis (CILI1I, str. 2576). in sicer GRAN, ki so ga dopolnili s končnico VS, tako da se glasi tudi GRANYS (CIL III, 13.143).2 N agrobnik bi d atira la v začetek III. stoletja. Iz trik ra t se p o n av lja­ jo čeg a im ena A urelius b i sklepala, da so se rodili za vlade M. A u rela (161—182) ali nekaj let po njegovi sm rti, ko je bilo njegovo im e še v modi. Ce pogledamo pokojnikovi glavi, nam tak o j padeta v oči lepi b rad i, k i je bila v tistem času tudi m oderna, saj jo je nosil tudi cesar. Isto lahko trdim o tudi za lase, k i so segali glo­ boko v čelo. Za ta čas nam pa tudi govorijo sam e črke, k i so bolj visoke kot široke in im ajo mnogo lig atu r, k a r p ri starejših napisih ni v navadi, ali se p a p o jav ljajo bolj redko. D rugi nagrobnik, k i je rabil za podlago ske­ letom, je visok 150 cm in širok 68 cm. Z adnja stran je precej okrušena in je danes n ajv ečja debelina 12 cm. N agrobnik je obrobljen z okvirjem , ki je zgoraj širok 3 cm, ob straneh 6,4 in na spodnji stran i 5 cm. K akor prvi tak o tudi drugi nagrobnik sta razdeljena v tr i dele z dvem a pasovoma po 3 in 2,5 cm. Zgornji del p red stav lja poglobljeno polje, visoko 38 in široko 74 cm, v katerem sta doprsni figuri obeh pokojnikov. O be osebi sta visoki 38 cm in segata čez celo reliefno polje. L eva figura p red stav lja ženo z ovalnim obrazom in precej bogato frizuro, k i ima v sredini prečo. G lava preide v m asiven vrat. Vidna je desna roka, k i jo krasi 'zapestnica. Sicer pa je celotna obleka popolnom a gladka. V desni figuri spo­ znamo moža. Tudi on im a ovalen obraz in k ra tk e kodraste lase. V p ri­ m erjav i z ženo im a ozek in nizek vrat. Levo roko im a samo nakazano in je izdelana samo do zapestja. Sicer je celotna površina gladka. Ko gledamo obe postavi, dobim o vtis, d a se je um etniku, k i je n a ­ g robnik klesal, zelo m udilo, k e r je izdelal sam o glavi in ženino "roko. O bleka je ostala nedotaknjena. D okaz za nedokončano delo bi b ila tu d i m oževa roka, ki je podana samo z rahlim obrisom , in sicer do zapestja. Pod reliefom je napisno polje. O b d aja ga d v a k ra t profiliran okvir, širok 5 cm. Z okvirom vred je napisno polje visoko 67,5 cm, široko pa 74 cm. Sam napis je razm eščen v osmih vrstah. P rva vrsta, to je D M, je od­ d aljen a od zgornjega roba 3 cm. D je od desnega roba oddaljen 12 cm, M p a od levega 13 cm. Med D in M je upodobljen poševen bršljanov list. Z ad n ja v rsta je od d aljen a od spodnjega roba 14,5 cm. Začetna črk a vsake v rste se začenja 3 cm od desnega roba. V prvi vrsti so črk e visoke 5,2 cm. D ru g a v rsta im a 4,5 cm visoke črke. Med njim i izstopata črki D s 5 cm višine in E s 4 cm. T re tja v rsta im a 4 cm visoke črke. Č rke v četrti vrsti so enako visoke k o t črk e v d ru g i 2 Med šestmi m arm ornatim i bloki, ki so ob d ajali skelete, je bilo tudi pod­ nožje 106 X 65 X 30 cm. V sredini na zgornji stran i im a podnožje pravokotno vdolbino, ki meri 56 X 15 X 14 cm. Po dim enzijah bi podnožje ustrezalo nastavku za podnožje prvega nagrobnika in je verjetno, d a m u je tu d i pripadalo. vrsti. Peta in šesta v rsta im ata enako velike črke, in sicer 4 cm. R azdalja m ed prvim i šestim i vrstam i v ariira m ed 2—1,5 cm. D obro so še vidne pom ožne črte, k i jih je n ap rav il kam nosek k o t pripom oček, d a je dosegel rav n e vrste. Sedma in osma v rsta sta popolnoma različni od ostalih. T u k aj gre za mnogo kasnejši napis — naknadni pokop. Č rk e so slabo napisane, ležeče in m anjše. M erijo v obeh vrstah po 2,5 cm. R azdalja m ed obem a vrstam a j e neznatna. Osm a v rsta se v sredini nekoliko dvigne, tako d a dobim o vtis precej razm etanih črk. Tudi v tem napisu je precej ligatur. T ako imamo v četrti v rsti tri ligature, in sicer ET, ND in AE, v peti v rsti p a dve ligaturi ND in AE. Napis se glasi: D M NYNDINYS. RE SPECTI. V. F. ŠIBE "E. SECVNDINÆ . SECVNDINI. FILLE . AN. XXX. t : f i r m i n a m . FIL. AN. x l rE IVN LYCILLIANYS AN LX V celoti se napis glasi: D(is) M(anibus) / Nundinus. R e / specti, (filius), v (ivus), f(eoit) s(ibi). / et. Secundinae. / Secondini, filiae / an (norum). XXX. et F irm inam fil (iam). an(norum ) XL / et Iun(ius) L ueillianus an(norum ) LX. Iz napisa izvemo, d a je dal za živ ljen ja postaviti ta spom enik N un­ dinus, sin Respecta, sebi in Secundini, h čerk i Secondina, k i je b ila stara 30 let, ko je um rla. Iz nad aljn jeg a teksta lahko razberem o, da so tu k a j pokopali neko hčerko Firm ino, ki je b ila sta ra 40 let ko je um rla, in p a Iu n ija Lucilliana, starega 60 let. F irm ina je b ila verjetn o h čerk a Iu n ija Lucilliana. Tudi tu k a j se je kam noseku v rin ila napaka. Nam esto ak u zativ a bi v erjetn o m oral etati nom inativ. P ravilno bi se potem 'stavek glasil: et F irm ina filia. N undinus se red k eje p o jav lja v napisih. Im e najdem o n a napisnem kam nu iz Szönya n a M adžarskem (CIL III, 4323). Tem bolj pogosto pa je im e Secondina. N astopa v moški in ženski obliki (Secundinus). A nalogije za to im e imemo že v samem C elju (CIL III, 5219, A lj št. 46 in CIL III, 5246, A lj št. 58). Iz b ližn je Okolice poznam o Secondino in S econdina iz nagrobnika v St. V idu nad Valdekom (CIL III, 5109, K ronika II št. 1, str. 21). Im e se p o jav lja še v P tu ju (A lj št. 409), V ran ju (A lj št. 33), To- puskem (A lj št. 50), Sidku (CIL III, 15.179) itd.. K akor Secondina, tak o tudi F irm ina, k i je zastopana n a našem na­ knadnem napisu, ni osam ljeno im e in nastopa k ot žensko in moško ime (Firm inus). F irm ino poznamo iz napisa iz B aške Vode v D alm aciji (CIL III, 1902) in iz Zgornjega Brega p ri P tu ju (A lj št. 276), iz Jezera (A lj št. 237) in na posvetilnem kam nu M itri iz Rožanca p ri Č rnom lju (CIL III, št. 3933). Cognomen Lucillianus precej redko nastopa n a napisih. Poleg n a ­ šega ga najdem o še na napisu iz K em ptena ( C ami) od u n um ), k je r nastopa im e Lucianiius Lucilianus (CIL III, 1771) in na napisu iz G eraiisarae v D aciji je om enjen M. Lucilius Lucilianus (CIL III, 1397). N ajzanim ivejši del nagrobnika je tre tje p o lje pod napisom. O k v ir p o lja je en k rat profiliran, in sicer samo zgoraj in na obeh straneh, m ed­ tem k o na spodnji strani profil m an jk a in je polje zaključeno s spodnjim delom zunanjega o k v ira celotnega nagrobnika. Površina p o lja m eri 47 X 32 cm. Pas m ed napisom in zadnjim poljem m eri 4,5 cm. Z gornji profil je širok 2,5 cm, m edtem ko n a levi in desni strani m erita profila po 3 cm. V polju je plastično kotno m erilo. Širina kotnega m erila je 4,5 cm. Od kota visi navpično navzdol svinčnica, ki im a trikotno obliko. Svinčnica je dolga 24 cm. Kotno m erilo ni postavljeno povsem v sredino, am pak je pom aknjeno bolj proti levi strani. O d levega ro b a je oddaljeno 7 cm, od desnega pa 17 cm. Pod napisnim poljem im am o v ečk rat več v rst upodobitev. Im am o zgolj dekorativne, k o t so n. pr. venci, vaze (A lj str. 168 št. 373) geniji s sadnim i venci (Poetovio, A lj št. 406), delfini (Celeia, A lj št. 47) itd. N a podnožjih so upodobljene tudi različne m itološke scene, kot jo im am o n. pr. na spom eniku iz C elja (A lj št. 55), ko M enelaos vleče P atroklejevo tru p lo iz boja. Upodobitve, k i se nanašajo n a stan in dejavnost, so v glavnem vo­ jašk eg a značaja. Večinoma p red stav ljajo orožje (Ptuj, Schober, D ie rö ­ m ischen G rabsteine von Noricum und P annonien si. 59). N astopajo p a tu d i odlikovanja (Schober, 1. c.) itd. B olj redko p a nastopajo razno o ro d je in instrum enti, med k a te re lahko uvrstim o tudi našo upodobitev kotnega m erila in svinčnice. Nedvomno p red stav lja to zidarski znak. Iz tega lahko sklepam o, da je b il pokojni N undinus zidar ali k a k gradbeni tehnik. P o­ doben znak najdem o tu d i na sarkofagu M. U lpia T ertu lla iz P tu ja (A lj str. 183, št. 407), k je r je upodobljeno prav tako kotno m erilo s svinčnico, v endar je to nekoliko slabše izdelano. Iz B rigeR a in C arnuntum a (Schober, 1 . c. str. 59, št. 129; str. 81, št. 177) nam je znano kovaško orodje; iz Siscije pa zdravniški instrum enti (Schober, 1 . c. str. 31 št. 55). V celoti je nagrobnik dobro o hranjen, posebno napis. Po obliki črk, k i so širše kot višje, bi nagrobnik lahko d a tira la v začetek II. stoletja. Za to bi govorila tudi frizura Secundine, k i je podobna cesarici D om ici ji, žen cesarja D om icijana. N agrobnik je b il drugič upodobljen d o k aj pozneje. Č rke so zelo površno izdelane in ležijo poševno. Lahko bi d atira li napis v konec III. sto letja. Znak za poznejši nastanek je tu d i pojav cognomena za -ianus (Schober, 1. c. str. 10), k o t se končuje L ucillianus. O ba nagrobnika bosta obogatila že p recej številno zbirko celjskega lap id arija. Zanim iva sta že po svoji obliki in lepih p o rtretih , po k a te rih se o d lik u je zlasti p rv i nagrobnik. Med nagrobniki v M estnem m uzeju sta om enjena že dva d ržavljana Sirije, in sicer A urelius M axim us in A urelius Sabinus (AIJ str. 27, št. 54), tak o d a je A urelius G aianus našel Nagrobnik št. 2 sv o je rojake v Cele ji. Zanimivo je, da se p o jav lja na obeh nagrobnikih, k j e r nastopajo sirijsk i držav ljan i, im e A urelius Maximus. Seveda pa ne g re tu k a j za isto osebo, 'ker ena oseba ne m ore biti om enjena n a dveh nagrobnikih kot pokojna. Poleg tega na našem nagrobniku ni om enjen M axim us kot sirijski državljan. V seznamu celjskih nagrobnikov se sedaj prvič p ojavljajo im ena: ■Gaianus, G ranus N undinus in L ucillianus, m edtem ko so bila ostala im ena že znana. P rav tak o je sedaj prvič upodobljen poklic p okojnika v o b lik i orodja, ki je v polju pod napisom d ru g eg a nagrobnika. ZUSAMMENFASSUNG Zwei Grabdenkmäler aus Breg in Celje Im A pril 1955 w urde bei A usgrabungen im S tadtviertel B reg in C elje eine röm ische S kelettgrabstätte gefunden. Ein G rab davon w ar von 6 M arm orblöcken um geben. Zwischen diesen befanden sich 2 G rabdenkm äler. D as kleinere diente a ls U nterlage der Skelette, das größere aber als D eckel des »Sarkophagesc. Bei der Stele Nr. 1 ist ein Teil des A nsatzes fü r den U ntersatz erhalten, d e r sich auch zwischen den 6 M arm orblöcken befand. Am oberen Teil d er S tele ist ein Tym panon m it geflügeltem M edusakopf. Links und rechts davon ist ein Genius abgebildet. Beide halten die F ackel in der H and nach aufw ärts gew endet. U nter dem Tym panon liegt ein R elieffeld m it beiden V erstorbenen, d ie sich d urch sehr schöne P o rtraite auszeichnen. Zwischen d er Inschrift und b eid en P ortraiten befindet sich ein Balken m it den A bkürzungen D M. D ie Inschrift ist von zwei P ilastern um geben. In d er Inschrift ist in der zw eiten Zeile e in gram atischer F ehler. A nstatt N om inativ sollte D ativ stehen. In der letzten Zeile kommt curaverunt an statt qurerunt. D ie Stele m öchte ich in den A nfang des III. Jah rh u n d erts setzen. Aus dem d reim al sich w iederholenden Nam en A urelius schließe ich, daß sie zur Zeit des M. A urelius, oder einige Jah re nach seinem Tode geboren w urden. F ü r diese Z eit sprechen auch B ärte und tief in die Stirn reichende F risuren. D ie Stele Nr. 2 ist in drei Teile geteilt. O ben ist das Bildfeld m it F ra u u n d Mann. Es ist sonderbar, daß d e r B ildhauer n u r die beiden Köpfe und die H an d der F rau dargestellt hat, wogegen die H and des M annes n u r im U m riß gegeben ist. Die Inschrift teilt sich in zwei Teile. D ie beiden letzten Zeilen deuten auf eine N achbestattung. U nter dem Inschriftsfeld ist ein dreieckiges M eßgerät und ein Senkblei dargestellt, w oraus w ir den Schluß ziehen können, d a ß N undinus ein M aurer oder B aum eister w ar. D ie Stele w ürde ich in den A nfang des II. Jah rh u n d erts setzen.