DON BOSKO SALEZIJANSKI VESTNIK 6 Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska november-december 2005 MISIJONSKA VAS NA RAKOVNIKU VALOVI VESELEGA IN DOBREGA ODKRIVAJ BOŽJE SLEDI dvomesečnik | letnik L X X VIII | skupna številka 538 | www.donbosko.s VSEBINA CFRKFV vLl\l\L V tm E> 4 AKTUALNO Valovi veselega in dobrega Óratorii 2005 1 2 1 6 DON BOSKO VZGOJITELJ Mama Marjeta vzgojiteljica z don Boskom Tone Ciglar SMG - SALEZIJANSKO MLADINSKO GIBANJE 18 družina s. Marija Imperl POMLADIMO OBRAZ CERKVE Mladi & sveti Pascual j" y . 20 ZAKAJ NE Droga - niti en »joint« dr, PetérStumpí;^, 22 Odkrivaj Božje sledi Tone^igiaf,:-;.' 31 1E3É Q I*@§ 1*1I ¡€€K< . U mb DVA LAIŠKA MISIJONARJA V nedeljo, 4. septembra, je v rakovniškem svetišču prejela misijonski križ Barbara Drobnič iz župnije Rakovnik. Izročil ji ga je predstojnik salezijancev g. Lojze Dobravec. V nedeljo, 11. septembra, pa je misijonski križ prejel Antun Sabljak iz župnije Sentru-pert na Dolenjskem. V starodavni romarski cerkvi na Veseli gori mu gaje izročil dr. Alojzij Slavko Snoj. Laiška misijonarka Barbara Drobnič ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE DOBRI KRISTJAN Barbara je že do sedaj svoje moči namenjala delu z mladimi. Kot animatorka, pevka, molivka rožnega venca, sovoditeljica duhovnih vaj ... je Boga že do sedaj prinašala med ljudi svoje domače župnije in med mnoge mlade. Ob vsem tem razdajanju je v njej počasi zorela žeija, da bi naredila še korak naprej, pustila ijudi, ki jih ima rada, vse udobje, ki ga ima, domovino in materin jezik in šla za Jezusom tja, kamor jo kliče in pošilja, da bi kot misijo-narka o Jezusu pričala med najmanjšimi, najrevnejšimi in najbolj osamljenimi. Tudi Antun je bil vrsto let dejaven v župniji, kjer je sodeloval pri programih za mlade. Svoje znanje in vero je poglabljal tudi na Teološko pastoralni šoii, kjer se je izobraževal za kateheta. Mladima misijonarjema želimo vztrajnosti in Božje pomoči, da bosta lahko naredila čim več dobrega v korist ubogih otrok, hkrati s tem pa tudi sama rasla v veri in v zaupanju v Boga. k.a„ m.l KEREČEV SKLAD ZA SALEZIJANSKE MISIJONarjE Vsi se oziramo v prihodnost in se vprašujemo, kaj nam bo prinesla. Vendar je prihodnost v naših rokah, ali bolje, prihodnost smo mi. Danes jo ustvarjamo vsi posamezniki in vsi skupaj. Med drugim temu prizadevanju pravimo vzgoja. In sicer vseh: odraslih še najprej, da bi bili takšni, da bodo lahko vodili in prav usmerjali mlade. Kristjani smo pred veliko odgovornostjo in nalogo. Don Bosko je iz svoje bogate vzgojne prakse neštetokrat ponovil, da "brez vere ne moremo storiti nič dobrega med mladimi". Zato je vedno in povsod bil verski vzgojitelj, ki je mlade navajal na dejavno krščansko življenje. Mlad človek, ki dobro opravlja spoved, redno prejema sveto obhajilo, časti Marijo in se ji priporoča, bo v življenje stopil kot pošten državljan in dober kristjan. Za to pa mladi potrebujejo predvsem spodbudo odraslih in zgled njihovega življenja. Don Bosko nas nadalje spodbuja: "Samo vera more rešiti veliko delo resnične vzgoje!" Pred nami je veliko in pomembno področje dela, ki naj bi ga opravili. Kdo naj ga, če ga ne bodo dobri kristjani? Če posamezniki lahko storimo dosti, potem povezani v skupini - združenju lahko naredimo neprimerno več. V združenju Marije Pomočnice naj bi se lotevali tudi naslednjega: 1. Sodelovati s salezijanci in s hčerami Marije Pomočnice, posebno pri salezijanskem mladinskem gibanju. 2. Pospeševati katehetska in molitvena srečanja družin istega kraja, da povečamo število tako imenovanih domačih cerkva, ki naj združujejo ljudi in podpirajo vero med preprostim ljudstvom. 3. Podpirati ustanavljanje ma-rijanskih združenj tudi med mladimi. Nove možnosti vzgoje zahtevajo sodelovanje mnogih, da bo kateheza, župnijski dom kraj človeškega in krščanskega zorenja nas vseh, zlasti pa mladih. Tudi mladi, ali celo predvsem mladi, ste poklicani, da storite kaj za mlade, svoje vrstnike. Kdo pa naj, če ne boste mladi razumeli mladih in jim skušali kazati pravo pot skozi življenje! Morda nekateri že slutite, da bi bila udeležba v združenju Marije Pomočnice lahko tudi vaša naloga in poslanstvo. V osnovi ne gre za kakšno veliko posebno dejavnost; izhodišče je dosledno krščansko življenje, češ-čenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu, pobožnost do Marije Pomočnice, zlasti pa molitev k Mariji, posebej za mladino. Potrebno je samo zbrati nekoliko poguma in velikodušnosti ter narediti prvi korak; potem bo naprej šlo lažje. Za vsakršna pojasnila smo vam na voljo tako salezijanci kot sestre hčere Marije Pomočnice, v živo v najbližji ustanovi ali pisno na Rakovniku. TONE CIGLAR narodni voditelj ZMP Od 15. avgusta do 23. oktobra 2005 ste darovali: Benet Narobe, Blatnik M.. Brezavšček R„ Cingerle V.. Čuk M., Godler M., Gombo-ši C., Grom l„ Gyergyek M.D., Hribernik P, Jesih T.. JurakM , KapusA., Košir F.L.. Košuta T., Kotnik Š„ Lavrič M.. Malež F., Maršič S.. Mihelčič A., Mihelčič M., Mi-kulus G., Pečkaj K.M., Pejha 0.. Petrič M. Ulčar F., Zaleznik J., Zorčec A., Zorko A.. Zorko K, Zivic S. in nekateri neimenovani dobrotniki (zlasti ob misijonski nedelji na Rakovniku). Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misi-jone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijanskega vestnika (gl. str. 3) s pripisom "MIS". Vsem iskren »Bog plačaj!« 24 NOVEMBER-- - DECEMBER 213 O 5 I SALEZIJANSKi VESTNIK RAKOVN I K NAJ VAM GOSPOD POVRNE Za obnovo Rakovnika ste od 15. avgusta do 23. oktobra 2005 darovali: Anželj A., Benet Narobe, Bezek l„ Blatnik M., Bordon M., Božič A., Božič M., Burgerjevi, Butalin A., Cankar M., Cigoj M., Četerin M., Čuk M, Dolenc F., Dolinšek A., Garbus M., Golobi, Grdadolnik L, Gregorič M., Gruden C., Horvat A.M., Iskra A., Jakličevi, Jurca l„ Kačičnik A., Knez J., Kocjančič F., Kocjančič M., Končar M., Košir L.F., Kotar D., Kotar M., Ko-vačič J., Krajnc J., Kunstek J., Lamov-šek M., Logar L. Logar J., Lubej A., Majerle T., Mandelj S., Marinko M, Meglic P, Miheičič A., Modrijan C„ Mohar A., Mohorčič M., Mostarjevi, MoškonM., Mrzel S., Oblak B„ Obreza J., Ogrin l„ Pečkaj K.M., Peterca A., PinterF, PlahutnikP, Pojetovi, Po-menič M., Potočnik F., Pungeršek J., Purnat Z.V., Radi S., Ropret G., Rus I., Savšek T., Stropnik A., Stržinar V., Škerlavaj B.. Skorja L., Štalec A.J., Tr-ček F„ Trdan K., Ulčar F., Unetič H.. Urbas M„ Vrbnjak (Golja), Zabel A., Zaje Barbič, Zakrajšek S.K., Zalarjevi, Zaviškovi, Zupančič M., župnija Rakovnik in drugi neimenovani dobrot- fiikh------ Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana TRR 24200-9004141717, sklic 00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. BOGATA JESEN V oktobru ste veliko slišali in brali o Rakovniku - predvsem zato, ker je bila tukaj »Misijonska vas« in osrednja vseslovenska misijonska proslava. Resnično - na Rakovniku je iz dneva v dan polno življenja z vsestransko ponudbo: za duha, dušo in telo. MISIJONSKO DOGAJANJE je popestrila misijonska razstava in študijski dan o našem velikem misijonarju Andreju Majcnu, že pred tem pa prvo nedeljo v septembru odhod laiške misijonarke Barbare Drobnič. Vse nas je razveselilo priznanje, ki ga je pri osrednjem slavju misijonske nedelje v imenu papešklh misijonskih družb iz rok nadškofa Urana prejel naš sobrat Tone Ci-glar za neprecenljivo delo misijonskega delavca v domovini. NAŠI POKLICI. Kandidat za salezijansko življenje Tone Grm (pred leti je bil prav tako laiškl misijonar pri g. Saksidi) je v začetku septembra odšel v noviclat v Pinerolo, kjer se z drugimi novinci iz raznih dežel Evrope pripravlja na prve zaobljube v salezi-janski družbi. ŠTUDENTSKI DOM. Z novim akademskim letom smo na Rakovniku odprli vrata tudi tridesetim študentom, ki obiskujejo različne fakultete In druge visokošolske programe. GLASBENA ŠOLA uspešno nadaljuje svoje poslanstvo. Vpisanih je nad 160 učencev, za katere skrbi lepo število profesorjev na raznih inštrumentih. Letos smo program igranja inštrumentov razširili tudi s klarinetom. MLADINSKI CENTER že kaže vso pestrost ponudbe: začeli so se prvi tečaji, na voljo je veliko razvedrilnih dejavnosti, kmalu pa bodo lahko v vsej polnosti zaživela tudi zunanja igrišča, ki smo jih uredili v teh mesecih. SKALA - mladinska ulična vzgoja letos obhaja 10-letnico delovanja. V ta namen smo priredili poseben simpozij na temo vrstniško nasilje med mladimi. Predavanje je imel priznani dr. Bodgan Žorž, udeležilo pa se ga je kakih 150 ljudi - predvsem socialnih delavcev in psihologov Iz osnovnih šol In centrov za socialno delo. Med nami so bili tudi predstavniki vlade oz. pristojnih ministrstev. ZALOŽBA SALVE je ob začetku šolskega leta ponudila katehetom veroučne učbenike, v oktobru pa k vam že romajo nepogrešljivi stenski Marijanski koledarji. Iz dneva v dan smo deležni njihove bogate ponudbe storitev, novih knjižnih in revialnih izdaj ter dobro založene trgovine. Pri vsem svojem delu iz dneva v dan doživljamo obilje Božjega blagoslova. Včasih rečem: »Bog nas ima kar preveč rad!« Naj bo res vse, kar se dogaja pod okriljem rakov-niške Marije Pomočnice, v večjo Božjo čast in v blagor ljudi, zlasti mladih. Na vsakem področju imamo še veliko načrtov - zato se vam priporočamo, da nas na najrazličnejše načine še naprej podpirate tudi vi, naši dragi prijatelji. Bog vas blagoslovi. JANEZ POTOČNIK ravnatelj Salezljanskega zavoda Rakovnik SALEZIJANSKI VESTNIK | NOVEMBER - DECEMBER 2005 25 ZA RAST KULTURE IN OMIKE priporoča JOŽE ZADRAVEC Živeti z dobro knjigo »Ko sem sredi potrošniških in turističnih trum v Portorožu iskal kakšno branje, ga nisem našel v knjigami, ker knjigam tam ni, ampak v preddverju cerkve Marije rožnovenske. Kupil sem slovenski prevod knjige Thomasa Bernharda 'Vzrok-nakazovanje'... Treba je tiskati in brati tudi knjige, s katerimi se ne strinjaš, v knjigah je zmeraj odprtost in tveganje, tvegana odprtost.« Drago Jančar, Upor bralcev Svetopisemske zgodbe Michael Kohlmeier, prev. Vinko Ošlak, založba MOHORJEVA družba, Celovec Literarizirana in pa-rodijska verzija Svetega pisma s podnaslovom Od stvarjenja sveta do Jožefa v Egiptu; napisana je v izjemnem pripovednem slogu. Zgodbe se začnejo s prav drzno pripovedno svobodo in vnašajo v svetopisemski pripovedni svet fantazijske zgodbe, ki jih zgolj iz branja Biblije ne poznamo, a se pripovedovanje presenetljivo naglo umiri in spusti na skoraj že realistično ponavljanje pripovedi, kakor jih tudi sami poznamo iz svetopisemskih zgodb. V mladih brezah gnezdijo sanje Tomaž Ogris, založba MOHORJEVA družba, Celovec in družini, ob branju Svetega pisma ter mnogih leposlovnih in drugih del slovenskih in nemških avtorjev. V petinštirideset sporočilnih enot dvojezične knjige je zgostil misli, reke, pregovore, ustrezne spletu okoliščin, ki jih prinaša človekov vsakdanjik. Astronomija Jacqueline in Simon Mitton, prevedla Bojana Ivanjšič, založba DIDAKTA Vsebuje več kot 120 osupljivih posnetkov, od katerih so številni narejeni s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Izvedenca za vprašanja vesolja- iz tega sta doktorirala na Univerzi Cambridge - sta napisala številne, priznane knjige o astronomiji, med njimi je tudi nekaj knjig za otroke. Mednarodna astronomska zveza je po njima poimenovala asteroid številka 4027, in sicer s skupnim imenom Mitton. V jasnem in razumljivem jeziku sta v knjigi opisala veliki pok, črne luknje, supernove in asteroide. Darovi Tone Pavček, založba MLADINSKA KNJIGA Pesniška zbirka »Darovi« so ži-vopisna butarica, pre-taknjena z raznobarvnimi oblanci, povezana pa z eno samo pentljo: trpljenja in - najbrž - poveličanja. To so »darovi«, kot jih je pesnik prejemal in jih še prejema skozi svoje življenje od svojih sopotnikov, ki so morali, kakor je moral tudi on sam in kakor mora slehernik, skozi preizkušnje, skozi preka-litve in prežlahtnitve. Po pesmih, zbranih v najnovejši knjigi, sedaj sprejemamo Pavčkove darove tudi bralci, kajpada jih čutimo kot kelih, v katerem je skoraj več pelina kot medu. Bela levinja Henning Mankeil, prevedel Uroš Kalčič, založba MLADINSKA KNJIGA Del te povesti se dogaja v Južni Afriki, deželi kaosa in revščine. Prve svobodne volitve so dajale vendarle neko upanje. Nelson Mandela je leta 1994 dejal: »Končno smo dosegli razvodje. Dolgoročen izid lahko napovemo že zdaj, čeprav ob vseh razumljivih zadržkih, ki veljajo za vse politične pre-ev demokratične družbe, utemeljene na vladavini prava.« V sredici romana je umor, ki se je zgodil na švedskem podeželju. Zakaj je bila umorjena vernica metodistične Cerkve? Sledi umora zasleduje inšpektor Wallander. Pisec Mankeil je vrhunski švedski pisatelj kriminalnih romanov. Kapučino v Ramali Suad Amiry, prevedla Duša Zgonec Hibon, založba MOHORJEVA družba, Celje_ »Leili Šaid in ženam v črnem, ki neutrudno delujejo za mir« je zapisano v posvetilu. Dnevniški zapisi osvetljujejo najbolj nemirno deželo na Vzhodu. Tam ljudje ne poznajo miru ne podnevi ne ponoči. Michael Kohlmeier Svetopisemske /üiküh: Učitelj in deželni nadzornik za dvojezično vzgojo in izobraževanje iz Radiš pri Celovcu, uveljavljen kulturnik in politik med koroškimi rojaki, je odprl zlato skrinjo izkušenj, ki so zrasle na zelniku njegovega pedagoškega dela med mladimi in odraslimi v šoli 26 NOVEMBER — DECEMBER 2005 I SALE2IJANSKI VESTNIK ZALOŽBA SALVE Okrnil jim je čut za mir kot vrednoto. Kako je Amiry, profesorica arhitekture na palestinski univerzi v Birzeitu, doživljala vpade izraelske vojske v Rama-lo. Vrstili so se streli, poki, bombardiranja, požigi, umiranja. Palestinci se nam odkrijejo v drugačni luči, kot beremo o njih v našem tisku; navdušujejo s svojo življenja polno sposobnostjo spreminjanja skrajno tragičnih situacij v optimistično dinamiko, pomešano s pre-finjenim ciničnim humorjem. Spominjanje Slavica Štirn, zbirka pesmi, založba MOHORJEVA družba, Celje_ Vsakdan sekaj zgodi, kar zaskeli dušo, vsak dan ima dovolj tegob, da se v dušo priplazi otož-nost, žalost, bolečina. Tenkočutna pesnica vse to globoko dočuteva, zato se zateka v «glasbo besed«. To je njen edini izhod, da pri plove na kraj miru in molitve. Nad vsemi preizkušnjami na koncu za-plapola verz zadnje pesmi v zbirki: »Sme-ješ se sebi in mimoidočim - ker ljubiš!« Latinsko-slovenski slovar Fran VViesthaler, založba KRES Slovar je začel izhajati leta 1923, nadaljeval se je v letu 1925, potem pa se je tiskanje ustavilo. Založba Kres je ob nekaterih popravkih in izboljšavah prvotnega gradiva leta 1993 izdala I. zvezek, letos je že Izšel V. zvezek, drugo leto bo izšel zadnji VI. zvezek ter sklenil slovarsko gradivo. Pri njem sodeluje 35-članska ekipa na čelu z glavnim in odgovornim urednikom dr. Matejem Hriberškom. Uvod v slovar je napisal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Več kot tisoč let Alojz P Florjančič, Kronika župnije sv. Jurija Stara Loka, založba SALVE_ Nepopisno dragocena monografija obsega 672 strani besedila s 750 dokumentarnimi slikami. Z velikim spoštovanjem se moremo zal istati v čudovito delo, ki gaje več let skrbno pripravljal v življenje in delo staro-loške župnije zazrt Florjančič. Z zadržanostjo božjepotnika bralec bere od strani do strani ter spoznava kraj, ki spominja na freisinške škofe, na prva ohranjena slovenska besedila -znamenite Brižinske spomenike -, na več kot tisočletno slovensko navzočnost v čudovito lepi deželi pod Triglavom ter najglobljo pripadnost naših prednikov narodu in Cerkvi. Tako je v eni knjigi predstavljena ena najstarejših župnij na Slovenskem. Misli za vsak dan Koledar s svetopisemskimi miselnimi utrinki in refleksijami 2006 Tone Ciglar, založba SALVE Ko se zjutraj prebudimo, ko zvečer gremo k počitku, ko se čez dan pomudimo v sobi, se zazremo na stran tistega dne - in nas za vsak dan v letu pozdravi svetopisemski citat. Ta nas spodbudi k razmišljanju, v katerem se lahko porajajo nove misli. Opozorijo nas tudi, kdo je ta dan nebeški zavetnik. Ob svetopisemskih citatih so tudi misli, ki so se porodile Clglarju; lahko nam ustrezajo, lahko tudi ne, enkrat nam leže- jo na dušo, drugič nas vznemirijo, tretjič izzvenijo v prazno. Vse izpisano ima blagodejen namen: spodbujajo nas, da bi pripisali še svoje misli ter si ustvarili mozaik, ki bo odslikaval naše najbolj notranje duhovne razglede. Marijanski koledar 2006 Marjan Smerke, fotografije, Marijini kipi, založba SALVE_ Letošnji Marijanski koledar je zagotovo eden najlepših doslej. Za vsak mesec je odličen posnetek redkih Marijinih kipov po naših najstarejših cerkvah, ob vsaki sliki je ustrezno izbran miselni utrinek, ki se zagotovo dotakne sleherne duše, ker ga je narekovalo svetniško ali za življenje ljudi tenkočutno srce. Lahko samo ostrmimo, ko beremo o nastanku Marijinih kipov (s pripisom, če kip nosijo ali ne): Kokarska Mati Božja iz 17. stoletja, v romarski cerkvi imena Marijinega kip iz konca 15. stoletja, Devica Marija obršljanska iz 16. stoletja, Svetinska Mati Božja iz 18. stoletja, Ruška Mati Božja iz 17. ali 18. stoletja... Ob stenskem Marijan-skem koledarju je kot vsako leto izšel tudi priročen koledarček z napisom: Karkoli vam reče, storite ... N OVO IIZ N AŠE PONUDBE j ] gag iti SALEZiJANSKI VEST NIK NOVEMBER — DECEMBER 2005 27 RAJNI NAŠI RAJNI t Naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Arko Marija, Gora pri Sodražici Cvetko Vida, Radlje Demšar Marija, Ribno Hiti Nada, Ljubljana Ivanšek Pepca, Brežice Jerončič Marija, Goče Kosi Alojz, Sv. Jurij ob Ščavnici Krek Mira, Škofja Loka Lorber Marija, Prevalje Maric Terezija, Odranci Pekošak Marija, Stara Loka Skuber Marija, Škofja Loka Suhoveršnik Jakob, Gornji Grad, oče salezijanca pomočnika Tibaut Magdalena, Murska Sobota Vučko Julijana, Odranci Zamuda Anika, Sv. Jurij ob Ščavnici VIKTORIJA LISJAK mati salezijanskega duhovnika_ 20. avgusta 2005 smo se v Zaloščah pri Dornberku poslovili od Viktorije Lisjak, roj. Kovačič, matere salezijanskega duhovnika in misijonarja. Kot prvorojenka se je rodila 30. junija 1921 v Dornberku v družini s sedmimi otroki. Pri 17 letih je družina izgubila mater in tako je kot najstarejša prevzela vlogo matere za slabi dve leti, ko si je tudi sama ustvarila svojo družino. Iz njene družine (Kovačiči so prišli v Dornberk iz Komna na Krasu) izhaja prvi slovenski duhovnik salezijanec Alojz Kovačič, ki se je kot mlad častnik avstrijske vojske pridružil salezijancem v tedanji Avstriji. Z možem Francem (+1980) sta si ustvarila lepo družino z osmimi otroki (prvi je kmalu umrl) in se ji posvetila z dušo in telesom. Predvsem zgled krščanskega življenja in pridnega dela v težkih časih med 2. svetovno vojno in po njej sta v otrocih gradila zdrav in odgovoren odnos do življenja ter zvestobo do domovine in Cerkve. Pokojna mati si je želela 12 otrok, a ji zdravje tega ni dopuščalo. Ko je rodila šestega otroka (g. Danila, misijonarja v Afriki), je oče na matičnem uradu dobil opazko uradnika: "Vaša žena pa ima veliko otrok..." In oče se je pogumno dvignil in zatrdil: "In jih bo še imela." Pokojna Viktorija je bila zgled delavnosti ter trdne in neomajne vere. Vere v življenje in Boga. To je znala modro dajati naprej svojim otrokom in jih vzgajati v poštene in delovne ljudi ter dobre kristjane. Zadnji meseci njenega življenja so bili zaznamovani z boleznijo in velikim trpljenjem. Vdano ga je sprejemala in z njim - kot Jezus na križu - dopolnila svojo življenjsko daritev. Pogrebno slavje je izzvenelo kot zahvala Bogu za dar duhovniške matere ter kot velika prošnja za nove duhovne poklice v Cerkvi. D. L. JAKOB SUHOVERŠNIK oče salezijanca pomočnika_ Življenjska pot pokojnega Jakoba se je začela 12. junija 1949 v družini na Spodnjem Kosovem v Lenartu nad Gornjim Gradom. Mama Apolonija in oče Anton sta v potu kmečkega dela vzgojila 5 sinov in 5 hčera, ki so počasi odhajali v svet. Tudi Jakob se je izučil za kolarja in dobil zaposlitev v gozdarskem podjetju Smreka v Gornjem Gradu, ki mu je ostal zvest do konca. Že od doma je bil navajen garanja in to mu je ostalo celo življenje. Z ženo Francko sta si ustvarila in uredila nov dom v Gornjem Gradu in skrbela za dva sinova. Da bi lažje preživel družino, je kot lesni delavec na montažah prepotoval skoraj vso Evropo, a se je vedno najraje vračal domov. Kot aktivni član prostovoljnega gasilskega društva je bil navzoč povsod, kjer se je dogajalo družbeno življenje. Marljivega in zagretega delavca ga je bolezen pred petimi leti hudo prizadela. Začele so mu pešati moči, a voljo je imel močno, zato je po presta-nem zdravljenju ostal aktiven v ročnem izdelovanju spominkov domače obrti. Prav tako se je v poletjih vrnil nazaj v kraje svojega otroštva, na planino Lepenat-ko za pastirja, kjer je imel vedno odprta vrata vsem znanim in neznanim gostom, ki jih je, kot že tolikokrat prej, razveseljeval z melodijami svoje harmonike. A bolezen se je le potuhnila in letos spomladi ponovno udarila. Kljub svoji volji in spodbudi mnogih je bila le premočna in ga je v hudem fizičnem in psihičnem trpljenju zlomila. Ob njegovem pogrebu, 5. oktobra letos, smo lahko spoznali, da je bil to mož in oče, brat in stric malih besed, a velikih dejanj, ki je živel svojo vero predvsem v delu in pomoči mnogim kot sveti Jožef, a se s tem ni nikoli hvalil. ms VINKO PERČIČ Trstenik__ V dneh, ko je ves svet žaloval za svetim očetom, je svojo bogato zemeljsko življenje v 91. letu končal Vinko Perčič s Trsteni-ka. Ker je bil gojenec rakovniških obrtnih šol in se tam izučil za krojača, je bil vse življenje povezan z rakovniško Marijo Pomočnico. V njeni cerkvi je pred devetimi leti s svojo ženo Ano obhajal zlato poroko. Tri leta za tem je žena umrla. V bolezni je požrtvovalno skrbel zanjo. Že kot mlad fant je bil zelo povezan z domačo župnijo. Pridružil se je cerkvenemu pevskemu zboru in mu bil zvest več kot 60 let. Ob koncu vojne je z zaročenko Ano odšel na Koroško. V taborišču v Lienzu sta se poročila. Domotožje ju je vleklo domov. Ustvarila sta si dom prav v bližini župnijske cerkve. A ne brez težav. Vsepovsod so ga gledali postrani, ker med vojno ni bil na pravi strani. Celo krivične obsodbe je junaško in potrpežljivo prenašal. Rad je pomagal vsem. Kot krojač je urejal mašne plašče in druga liturgična oblačila. Bil je mož močne vere. Dokler je mogel, je bil vsak dan pri sveti maši. Spremljal je bolezen svetega očeta. Prav to mu je dajalo duhovno moč v urah preizkušnje. F. L. Geslo tokratne križanke pošljite do 20. decembra 2005 na uredništvo Salezijanskega vestnika. Izžrebali bomo 5 nagrajencev. 1. nagrada: 3—dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci; 2. nagrada: knjiga V. Schauber, Svetniki / varuhi, zavetniki, vzori (založba Salve); 3.-5. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve). 28 NOVEMBER—DECEMBER 2005 SALEZIJANSKI VESTNIK NAGRADNA KRIŽANKA I ..im.. SEST M. N. PIJAČA IZ MEDU SVETO MESTO HINDUJCEV V INDIJI ZELENA DREVESNA ŽABICA KRAJ PRI LJUBLJANI KRAMA, ŠARA, ROPOTIJA SLOV. MISIJONA R VIETNAMU DRAGO CIGLER GL. MESTO KANT0 NA AARGAU frjlP*» in HHké^. JHHI k SRïfci; * T* - KISLA POLIVKA, OMAKA Ml r OKUSNOST V OBLAČENJU pa OKRAJ. ZA DEKAGRAM VRŠILEC DOLŽNOSTI 18. ČRKA ABECEDE i — 1 LAHKOŽIVA ŽENSKA LATINSKI VEZNIK ITAL. MOŠKO IME SALEZIJANSKI VEST NI K BRIGA, SKRB, VNEMA ZAPUSTITEV ZAPU-ŠČENOST SRBSKO M. IME MESTO V J. KOREJI ŠTEVILKA (LAT) PREB. IBER . POLOTOKA DOLGOREPA AFRIŠKA OPICA JAP IGRA L. MAČIKO PRAZNINA, PRAZEN PROSTOR ANG. PISAT CHARLES SUDANSKI GENERAL IBRAHIM (ABBOUD) SLOV. PESNIK JOŽE 23. ČRKA ABECEDE SOPROGAM. GORBA ČOVA SPOJ ROKE STRUPOM REKAV ANGLIJI NAPLAČILO, AVANS OTOK V JADRANU SL. PEVEC PETER SALEZIJANSKI VEST NI K ŽENSKO IME HLEV ZA RACE JAPNABIR. BISER OV ZRAK (LAT.) NASLOV ZNAMKA AVTOMOB. VUZENICA NAJVIŠJI VRH NA SVETU ITAL. TISKOVNA AGENCIJA KEM. EL. RUTENIJ 1 SALEZIJANSKI VEST NI K Nagrajenci prejšnje nagradne križanke Izžrebal jih je Marko SUHOVERŠNIK, salezija-nec pomočnik, tehnični urednik revije Ministrant (Dominik Savio je giavni zavetnik ministrantov). 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo -bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci: Jani ZUPANČIČ, Grintovec 18, 1303 Zagradec. 2. nagrada: knjiga V. Schauber, Svetniki - varuhi, zavetniki, vzori (založba Salve): Irma GJERGJEK, Zorana Velnarja 6, 9000 Murska Sobota. 3.-5. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve): Tončka BENEDIK, Strmica 3, 4227 Selca nad Škofjo Loko; Marija ERKER, Mo-lekova 17, 1211 Ljubljana-Šmartno; Ana GOJAK, Dolenjska c. 413,1291 Škofljica. Geslo v prejšnji nagradni križanki je bilo: Dominik Savio POČITNICE ZA DRUŽINE V penzionu Mavrica***, ki deluje v okviru Salezijanskega zavoda v Veržeju, vam ponujamo prijetno preživljanje počitnic v mirnem okolju, kjer je veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo. V obnovljeni hiši so lepo opremljene sobe in igralnica. V tišini hišne kapele lahko najdete mir in se notranje obogatite. Bližnje panonske terme (Radenci, Banovci, Moravske toplice, Lendava in Ptuj) vam omogočajo, da poiščete veselje in zdravje v termalni in navadni vodi. Posebej ugodni so paketi pet- ali sedemdnevnega bivanja s polpenzionom in kopanjem v samo kilometer oddaljenih Termah Banovci. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Salezijanski zavod Veržej Tel: 02 588 90 60 GSM: 051 370 377 ali 041 357 640 E-pošta: zjs.oe-mavrica@guest.ames.si http:// marjanisce-verzej.cerkev.net SALEZIJANSKI VESTN I K | NOVEMBER — DECEMBER 2005 29 VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 gaje ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. DUHOVNE VAJE - ZELIMLJE 11.-13. november: za fante In dekleta 7.-9. razreda. 18.-20. november: za ministrante. 9.-11. december: za fante in dekleta 7.-9. razreda. 16.-18. december: za srednješolce. Informacije in prijave: Peter Pučnik DUHOVNE VAJE - BLED 9.-11. december: za dekleta 5. -9. razreda. Informacije In prijave: s. Marija Imperl DUŠA - duhovna šola za animatorje, Rakovnik 2. srečanje: 20. november 3. srečanje: 18. december 4. srečanje: 22. januar (in naprej do maja, redno vsako 3. nedeljo) Informacije In prijave: Marko Košnik MLADINSKI PEVSKI ZBORI Rakovnik, 27. november (nedelja), 15.00 Kakih deset mladinskih mešanih pevskih zborov bo družno prepevalo pri slovesni maši ob obletnici prihoda salezijancev na Rakovnik. SILVESTROVANJE - BLED 30. december -1. januar. Informacije in prijave: s. Marija Imperl INFO m I DON BOSKO Slovenija spletni portal: www.donbosko.si s. Marija IMPERL j Partizanska 6, Bled j 04 57.41.075 Marko KOŠNIK | 051 337.556 [ marko.kosnik@salve.si Peter PUČNIK | 01 47.02.123 ¡040 360.729 | peter.pucnlk@zellmlje.sl Miran SAJOVIC | 01 42.71.342 | 041 855-351 | miran.sajovic@guest.arnes.si Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 1000 LJUBLJANA tel.: 01/42.73.028 faks: 01/42.80.579 e-pošta: vestnik@salve.si 30 D L ; K ROMANJE BRALCEV SALEZIJANSKEGA VESTNIKA V KRAJE SV.JANEZA BOSKA Za prvomajske praznike leta 2006 bomo organizirali romanje v kraje, kjer je živel in deloval sv. Janez Bosko - Torino z okolico. Prijave bomo začeli zbirati v prihodnjem letu. Za don Boskov praznik 2006 bomo izmed pravilnih rešitev križank od 1. do 6. št. letošnjega SV izžrebali deset nagrajencev, ki bodo prejeli različne popuste (od 25100 %) za to romanje. bi. ALEKSANDRINA M. DA COSTA »IZŽELA SEM SE ZA GREŠNIKE« AVTOR: UMBERTO M. PASOUALE Vrhovna predstojnika salezijancev in sester HMP ob razglasitvi A. da Costa za blaženo pri papežu Janezu Pavlu II. Aleksandrinin duhovni voditelj je bil premeščen iz mesta Bala-sar. Nekaj oseb je prosilo sale-zijanskega duhovnika Umberta Pasgua-leja, naj pride v Balasar. Do tedaj se je Umberto vedno branil obiskati bolnico. Tokrat je povabilo sprejel. V Bala-sarju je ostal dva dni; takoj je razumel, da gre za nekaj nenavadnega. Znašel se je pred težavami, ki so povzročale zmedenost, zahtevale preudarnost in veliko molitve. Skrb duhovnega voditelja Škofija je hotela Aleksandrino zaščititi. Zato je g. Umbertu prepovedala izvrševati duhovniško službo v škofiji Braga. Njegov predstojnik ga je branil: »Nihče ti ne more prepovedati obiskovati bolnico. Aleksandrino lahko duhovno vodiš prek pisem in izven spovedi.« Ker torej g. Umberta ni vezala spoved-na molčečnost, je bil lahko glavna priča na procesu za razglasitev Aleksan-drine za blaženo. Modra previdnost dobrega Boga! 8. septembra 1944 je Umberto postal njen duhovni voditelj. Aleksandrini je jasno zapovedal, naj vsak teden zapiše, kar se je dogajalo; naj piše nekakšen dnevnik. Tako se je nabralo skoraj 5000 strani tipkopisa, ki jih je Aleksandrina narekovala svoji sestri Diolindi. Leta 1945 ji je Jezus dal razumeti, v čem je pomen duhovnega vodstva: »Brez duhovnega voditelja bi bila slabša od slepcev, ki nikoli niso videli luči: ne vidijo, a verjamejo, da luč obstaja. Ostala bi, kot če ne bi verovala ničesar. Potrebuješ stalno podporo koga, ki ti bo dejal, da luč obstaja, da so tvoja pota moja pota, tudi tista najbolj trnava: težka kalvarija, na katero se moraš povzpeti.« Molitev za duhovnike Jezus jo je prosil, naj moli tudi za vse, ki so zadolženi za vodstvo duš. »Hočem, da mi daruješ del svojega trpljenja za duhovnike: za tiste duhovnike, ki imajo Božjo luč in razumejo moje življenje v dušah, da bi imeli še več te luči in ne bi imeli drugega življenja, kot mojega; in za vse tiste duhovnike, ki tega ne razumejo, da bi si prizadevali to razumeti in da ne bi poskušali ugasniti tega življenja v dušah; in za vse tiste, ki me grobo žalijo.« Salezijanska sotrudnica Leta 1944 se je Aleksandrina vpisala v združenje salezijanskih sotrudnikov. Sotrudniško diplomo je dala postaviti na takšno mesto, da jo je lahko imela vedno pred sabo, da bi kot sotrudnica prejemala vse odpustke ter da bi s svojim trpljenjem in molitvijo sodelovala s salezijanci pri reševanju duš, zlasti mladih. Molila in trpela je za posvetitev vseh sotrudnikov po vsem svetu. »Izžela sem se za grešnike« Marca 1947 je Aleksandrina pisala svojemu duhovnemu voditelju g. Umbertu: »Ne vem, kaj se mi dogaja: izgub- ljam vid in ne morem govoriti«. Morala se je sprijazniti z življenjem v stalnem mraku; ni mogla prenašati niti žarka svetlobe. Ko je v tistem času govorila o svoji sobi, jo je imenovala »moja črna ječa«. V dnevniku beremo kratek stavek, ki nam kot nekakšna sonda odkriva skrivnost njenega trpljenja: »Izžela sem se za grešnike«. Nebesa so tvoja! 7. januarja 1955 ji je Jezus dejal: »Hči moja, to je tvoje leto. Zaupaj vame. Ne bom pozabil, kar obljubljam. Moje obljube kot najvišjega in vsemogočnega Gospoda se uresničujejo. Tvoje poslanstvo na zemlji se bo zelo kmalu končalo: zaupaj. Nebesa so tvoja. Tam zgoraj boš nadaljevala svoje poslanstvo.« Blažena Aleksandrina Umrla je 13. oktobra 1955. Danes jo častimo na oltarju. Začetek škofijskega procesa za priznanje njene svetosti sega v leto 1967. Izprašanih je bilo 48 prič, ki so jo osebno poznali. Leta 1976 je Cerkev potrdila njene spise. Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 25. aprila 2004. i KONEC SALEZIJANSKI VESTNIK | NOVEMBER - DECEMBER 2005 31 ZALOŽBA SALVE IZ MIKLAVŽEVEGA KOŠA 2005 Jože Brojan, Šel je sanjam naproti. Zgodba o fantu, kije postal duhovnik. Pobarvanki Bog je dober 2 in 3. O očaku Jakobu in Jezusovi mladosti. Bruno Ferrero, Stara violina. Kratke zgodbe za dušo. Postal sem ministrant - priročnik in delovni zvezek za ministrante. Simone Honecker, Ker sem ministrant. Priročnik za poglobitev ministrantske službe. Sprehod po cerkvi - spominska igra in videoknjiga na DVD-ju. Sestavljanki Zdrava Marija in Sveti angel - sestavljanje molitve. Salve d.o.o. Ljubljana | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana info(«.salve.si | www.salve.si | 01 427 73 10 | faks: 01 427 30 40 s=U!=s TRGOVINA odprta vsak delovni dan 8.00-18.00 | ob sobotah 8.00-13.00 salve