SVOBODNA SLOVENIJA
Año (Leto) XVIII (13) Štev. (No.) 27
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES»
6. julija (julio) 1961
Javna prošnja in ' poziv
Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke za Argentino, zbran dne
25.	junija 1961 v Buenos Airesu, je soglasno sprejel naslednjo spomenico:
Javno delo v inozemstvu ni lahko. Politično delo pa je še posebno težko. Zato je razumljivo, da imajo izseljenske narodnostne skupine vrsto nekdaj zelo vidnih, javnih in političnih delavcev, ki so v izseljenstvu omagali in se umaknili. En; so razočarani, drugi niso videli uspeha, tretji pa so se posvetili le pridobitnemu poslu. Tisti pa, ki so ostali in nadaljujejo delo, tako za izseljensko skupnost, kakor za narod v domovini, so dokazali, da so bili s tem delom povezani že nekdaj z dušo in srcem in da so prežeti idealizma. Vršili so to delo tedaj, ko je prinašalo časti in uspehe; vršijo ga danes, ko prinaša razočaranje in včasih brezizgledhost na uspeh.
Slovenci imamo v načelniku SLS in predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo dr. Mihi Kreku moža, ki z občudovanja vredno vztrajnostjo, potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo nadaljuje javno in politično delo, odkar je pred 20 leti zapustil domovino.
V času komunistične revolucije je bil eden redkih v tujini, ki je naš položaj in našo borbo razumel. Spremljal je naše napore in nas branil tudi tedaj, ko je imel za osnovo le zaupanje v svoje nekdanje sodelavce, prijatelje in somišljenike, in nič drugega. Z vso požrtvovalnostjo se je lotil dela, ko smo kot begunci prišli v svet. Ne pretiravamo, če trdimo, da je noč in dan pisal spomenice, pisma in prošnje, iskal zaščite in pomoč za begunce ter iskal možnost izselitve. Prav tako je nadaljeval delo, ko smo prišli v izseljenstvo. Zopet gredo v tisoče in tisoče pisma, spomenice in predstavke, ko je prosil, priporočal, pojasnjeval. Tudi ni zamudil nobene prilike, da je z osebnimi intervencijami iskal rešitve in pomoči. Težko bi našli danes Slovenca v izseljenstvu, ki v tej ali drugi obliki, posredno ali neposredno ni bil deležen prizadevanj dr. Kreka.
Prj vsem tem delu pa je kot predsednik stranke in Narodnega odbora za Slovenijo kazal pot ne le Slovencem, ampak izseljencem vseh narodov Jugoslavije, po kateri naj gredo skupno v skupni borbi proti skupnemu sovražniku. Klical je in kliče, da naj bo naš glavni in osnovni cilj osvoboditev domovine. Ko bo ta svobodna, pa naj si narodi Jugoslavije po medsebojnem sporazumu uredijo svoje svobodno življenje.
Velike vztrajnosti, požrtvovalnosti in ljubezni do svojega naroda je treba politiku in državniku iz Jugoslavije, da v izseljenstvu vztraja v borbi in delu, ko zapadni demokratski svet slepo podpira Titovo komunistično diktaturo, omalovažuje naše žrtve v borbi proti komunizmu ter napore demokratskih javnih in političnih delavcev. Kljub vsemu temu dr. Krek vztraja v jasnem in političnem delu.
Slovenci to delo v globoki hvaležnosti spoštujemo in cenimo. Tudi izse- j ljenci drugih narodnosti dr. Krekovo delo cenijo in spoštujejo. Priznavajo ■ mu, da je eden redkih politikov, ki ! stvarno presoja dolžnosti in cilje izseljencev. Slovenski izseljenski tisk v veliki večini dr. Krekovo delo priznava in ga v njegovem prizadevanju podpira. Sprejema vsako konstruktivno kritiko, ki je bila in bo vedno dobrodošla kot znak demokratičnega življenja svobodnih ljudi.
Žal, pa so med slovenskimi izseljenci stalni pojavi neke male skupine, ki se zbira okrog takozvanega slovenskega državnega gibanja. Ta skupina v svojih glasilih žali, kleveta in osebno napada razne slovenske javne delavce v izseljenstvu ter vedoma piše o njih neresnico. V prvi vrsti napada predsednika dr. Kreka, in to na način, ki jemlje ugled vsej slovenski emigraciji z dejstvom, da se morejo najti v njej osebe, ki so tako krivične, tako nedostojne in tako malo krščanske, kakor so največkrat anonimni pisci teh člankov, kakor tudi tisti, ki te članke razširjajo in plačujejo.
Zato se obračamo s prošnjo in pozivom na vse slovenske .vodilne oseb-
Dvoboj za Berlin
Svetovna napetost zaradi Berlina, ki jo je zopet sprožil Hruščev, iz dneva v dan narašča. Berlin in z njim obe Nemčiji je tisto jabolko, v katerega bosfa morala svobodni zahodni in zasužnjeni vzhodni tabor nekega dne ugrizniti, ne glede na to, da je strupeno za oba.
Na Zahodu se je v zvezi z Berlinom zgodilo v preteklem tednu naslednje:
Glavni tajnik NATO general Dirk U. Stikker je izjavil, da bi bil padec Berlina v sovjetske roke smrtni udarec za zahodno obrambno zvezo. NATO bo v prihodnjih mesecih poskušal dokazati Hruščevu, da se bo usodno motil, če bo mislil, da Zahod ne bo branil Berlina. Stikker je imel triurni sestanek z Adenauerjem, nakar je še. izjavil, da se bo NATO oboroževal naprej vse dotlej, dokler Moskva ne bo prenehala s pritiskom proti svobodnemu svetu. Tudi oboroževalna tekma ne bo prej prenehala.
Kennedy je imenoval za svojega vojaškega svetovalca bivšega šefa štaba generala Maxwella Taylorja, ki je pred kratkim končal študij o vodstvu gverile.
MacMillan je v britanskem parlamentu izjavil, da je Moskva odklonila britanske predloge za rešitev berlinskega vprašanja, ni pa povedal, kakšne predloge je London dal. Dodal je, da sovjeti raje ustvarjajo umetno krizo, da bi dosegli svoj namen. Toda Anglija in njeni zavezniki imajo svoje dolžnosti do svobodnega Berlina, ki jih ne morejo opustiti. Sovjeti bodo morali spoznati, da se bodo mogli z Zahodom razgovarjat; glede Berlina samo na temeljih, ki jih bo postavil Zahod.
Kennedy pa je na tiskovni konferenci slovesno opozoril ameriški narod, da bo moral v vojno, če bo Hruščev storil težko napako, če bo poskušal izriniti Zahodnjake iz zahodnega Berlina. Prav tako je opozoril Hruščeva, naj ne stori iste napake, kakor so jo napravili pruski cesar Viljem, nacistični Hitler ih fašistični Japonci, ko so mslili, da je Zahod v sebi razbit in da se ne bo branil. Zaenkrat ZDA še ne misli na mobilizacijo, vendar bo pod-vzela vrsto varnostnih ukrepov v zvezi z nadaljnim razvojem dogodkov.
Kennedy je tudi sklical na nujno sejo Državni varnostni svet, na katerem so razpravljali o vojaških in gospodarskih ukrepih, ki jih bodo ZDA morale izvršiti zaradi naraščajoče napetosti z ZSSR zaradi Berlina.
De Gaulle je dal 'z Alžirije odpoklicati v Francijo najmanj eno divizijo ter je ponovno dovolil ameriškim bombnikom z atomskim; bombami povratek na francoska letališča. De Gaulle je izjavil, da je ta dva ukrepa izvedel zato, da bi dokazal Hruščevu, da je Francija trdno povezana z Anglijo in ZDA v berlinski krizi.
ZDA se pripravljajo na nove pošiljke svojih čet v zahodno Evropo, s ka-
terimi bodo okrepile NATO. Prav tako so pozvale evropske zaveznike, naj povečajo vojaške sile.
Adenauer pa je v govoru na zborovanju nemške krščansko-demokratske «ptranke izjavil, da odklanja idejo o nevtralni Nemčiji, ki jo predlagajo komunisti, ker „kdor misli, da bi mogla Nemčija, zarad; svojega zemljepisnega položaja, ostati nevtralna med vzhodnim in zahodnim blokom, ta ne razume sovjetske ekspanzionistične politike zadnjih let“. Zahodna Nemčija mora dobiti atomsko orožje, ker mora biti oborožena z enakim orožjem ,kakor ga ima njen sovražnik. V spopadu med Vzhodom in Zahodom bo namreč Nemčija prva žrtev.
Na Vzhodu, kjer so izzval; novo berlinsko krizo, pa so se dogodki razvijali takole:
Hruščev je po prvih grožnjah o neizbežnem podpisu separatnega miru z Vzhodno Nemčijo preteklo sredo izjavil, da se bo potrudil, da bo podpisal mir z Vzhodno Nemčijo do konca letošnjega leta“. To pomeni, da more raztegniti rok za podpis miru na daljšo dobo. Prav tako so njegovi diplomati začeli tipat; med Zahodnjaki, če obstoja možnost za pogajanje glede Berlina in obeh Nemčij. Adenauer je na te poizvedbe odgovoril, da Zahod nima s sovjeti glede Berlina o ničemer razpravljati, drugi zavezniki pa so izjavili, da jim za taka pogajanja ni prav nič zarad; dosedanjih izkušenj s sovjeti.
Ko je Hruščev dobil odgovor na svoj poskusni balon, je izjavil, da „se je pripravljen pošteno pogajati“ in da „nikomur ne grozi“. Postavil pa je naslednje pogoje za pogajanja: priznanje Vzhodne Nemčije, podpis separatnih mirovnih pogodb z Vzhodno in Zahodno Nemčijo in proglasitev Berli-na za svobodno mesto, se pravi, umik zahodnih sil iž Berlina. Tak Berlin bi lahko potem vzpostavil stike s katero koli državo bi hotel.
Walter Ulbricht, vzhodno nemški komunistični predsednik, pa je s svoje stran; objavil, da je pripravljen pogajati se z Adenauerjem o usodi obeh Nemčij, ki naj se združita sami, brez sodelovanja sovjetov ali zahodnjakov. Potem pa je objavil, da je podpisal ukrep, po katerem bodo morala vsa letala, opremljena 'z radiom, dobiti posebna dovoljenja od Vzhodne Nemčije za preletavanje njenega ozemlja do Zahodnega Berlina. Če pa bo katera država podpisala z Vzhodno Nemčijo redno letalsko pogodbo, potem zanjo prej omenjeni ukrep ne bo veljal. S podpisom take pogodbe pa'bi država, ki bi pogodbo podpisala, vsaj delno priznala vzhodnonemški režim.
Prav tako je Ulbricht objavil, da se Vzhodna Nemčija tudi vojaško pripravlja za dan, ko bo podpisala mirovno pogodbo z ZSSR, ker bo „Zahodna Nemčija nedvomno sprožila nemire po naši državi, da bi preprečila podpis miru“.
Praznik argentinske neodvisnosti
Mesec julij je praznik obeh Amerik. Države na tej polobli se spominjajo svoje neodvisnosti. Združene države Amerike so imele ta praznik v torek dne A. julija, Argentina ga bo pa proslavljala v nedeljo dne 9. julija.
Ta dan je zgodovinske važnosti za Argentino. Kajti pred 1A5 leti so bili zbrani zastopniki naroda v narodnem kongresu v Tucumanu ter so slovesno proglasili politično neodvisnost Združenih provinc in objavili republikansko obliko vladavine, ki je v ustavi zajamčena še danes. 9. julij 1816 je tako postal rojstni dan argentinske republike. Tako je bila Majska revolucija iz leta 1810 zmagoslavno zaključena in spopolnjena, kajti s španskim cesarstvom je tedaj Argentina pretrgala vse dotedanje vezi ter začela živeti samostojno in neodvisno državno življenje.
Od tedaj naprej gradi Argentina lepšo in srečnejšo bodočnost svojim sinovom in hčeram ter tistim, ki si jo izbirajo za svojo novo domovino. Med temi so tudi številni slovenski rojaki, ki se pridružujejo z vsem srcem slavju vsega argentinskega ljudstva ter Argentini ob dnevu njene neodvisnosti pošiljajo topel pozdrav iz narodne himne
j Al gran pueblo argentino salud!
pile v akcijo, če bi Irak poskušal prekoračiti kuwaitsko mejo. Sovjetski delegat se na prvi sej; Varnostnega sveta OZN ni hotel izjaviti za nobeno stran, ker pač še ni dobil navodil iz Moskve. Kazno pa je tudi, da Moskva še ni reagirala zato, ker je Irak zaigral proti Kuwaitu po svoje, ne da bi Mo-
skva za to prej vedela. V takih slučajih se Kremelj v začetku dogodkov no pridruži nikomur, kakor se je to že zgodilo tudi v slučaju Libanona ali Sueza. Samo tam, kjer so izpadi organizirani iz Moskve, se istočasno z izpadom sproži tudi ves propagandni aparat Moskve.
IZ TEDNA V TEDEN
Kuwait » nova kviza na Svod, Vzhodu
Majhna puščavska državica na robu Arabskega polotoka ob znanem Perzijskem zalivu je čez noč postala zanimiva in nevarna za ves svet, ko je iraški predsednik Kasim objavil, da Irak smatra to državico za sestavni del svoje države in da jo bo zlito enostavno priključil.
Za Kuwait se do leta 1946 n; nihče menil, razen Anglije. Ta je vzdrževala protektorat nad to deželico 62 let ter ji je pred pol meseca podelila neodvisnost. Leta 1946 je Anglija odkrila v Kuwaitu neizmerno bogata ležišča petroleja, k; so bogatejša od petrolejskih ležišč v Venezueli ali v Teksasu. Skupno z angleškimi petrolejskimi družbami so začele v Kuwaitu črpati petrolej tudi ameriške petrolejske družbe ter danes privre dnevno iz peščene kuwait-ske zemlje nad 1,5 milijona sodov petroleja. Vladar državice šejk Abdulah dobiva od petrolejskih družb vsak dan
nosti v izseljenstvu, na vse javne in politične delavce, na organizacije in na društva ter na vse posameznike, da s svojim vplivom dosežejo, da tak način pisanja preneha. To terjajo: dostojnost, ugled slovenske emigracije ter ideja o slovenski državi, katero pisanje in razširjanje takih, člankov onečašča.
3	milijone dolarjev nagrade, s katerimi vzdržuje področje, na katerem živi ok.
200.000	ljudi. Kuwait je s temi dolarji, ki se vsak dan stekajo v državno blagajno, v zadnjih 15 letih silovito obogatel ter je preprečen s cestami, zazidan s stanovanjskimi poslopji, bolnišnicami, igrišči itd. življenjska raven prebivalstva je ena najvišjih na Srednjem Vzhodu.
Dinastija šejka Abdulaha vlada v Kuwaitu že od leta 1756.
Anglija se je, kakor vedno, kadar gre za obrambo njenih gospodarskih koristi, tudi v slučaju Kuwaita hitro znašla. Poslala je v Kuwait takoj svoje vojaške oddelke, v Perzijski zaliv pred Kuwait pa nekaj bojnih ladij. Prav tako je šejk Abdulah mobiliziral svojih 2400 vojakov in jih razporedil ob iraški meji.
Irak za svojo zahtevo po Kuwaitu ni dobil zaslombe med drugimi arabskimi državami, zlasti ker bi se Kuwaita hotela polastiti tudi Egipt in Saudijeva Arabija. Zato sta ti dve državi pozvali še ostale arabske države, da se strnejo v obrambo neodvisnosti Kuwaita.
Anglija je Varnostnemu svetu OZN sporočila, da bodo njene čete takoj sto-
Argentinski predsednik dr. Frondizi in paraguayski gen. Stroessner sta imela sestanek v nedeljo, 2. julija, na posestvu Barrerito, 150 km južno od paraguayske prestolnice Asunción. Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju, kar je razvidno iz zdravic, ki sta jih imela oba predsednika med kosilom. Gen. Stroessner je želel Argentini še večji napredek in napijal dobremu sosedstvu ter prijateljstvu, ki naj bo večno med obema državama, kakor so reke, ki jih imata skupno. Dr. Frondizi je pa naglašal, da Argentina želi močno in napredno republiko Priaguay. Prav tako je zatrjeval, da bo Argentina ostala zvesta velikim idealom de. mokracije, svobode, pravice in napredka in da to želi tudi za vse ljudi na svetu.
V	Peruju so imeli v nedeljo po 21 letih prvo uradno štetje prebivalstva. Po podatkih OZN je imel Perú leta 1959 10,524.000 ljudi.
V	brazilskem parlamentu imajo živahno debato o vladnem dekretu, s katerim naj bi vlada dobila večji nadzor nad programi radijskih in televizijskih oddaj. Opozicionalni poslanci silovito napadajo predsednika Quadrosa, češ da začenja omejevati svobodo tiska in govora.
Mehiška vlada je zaplenila tri tone propagandnega materiala za sedanji kom. kubanski režim, ki so ga kubanski nasilniki poslali z letalom v Mehiko.
Kubanski zun. min. Raúl Roa je naglasil, da je Kuba v berlinskem vprašanju odločno na strani kom. bloka, kajti „Kuba je potrodbeno vezana in -ustavljena za predstražo v borbi za likvidacijo imperializma in neokolonializma ter dosego primernih pogojev za razorožitev in za dosega mirnega sožitja“.
Predsednik ZDA Kennedy je prejšnji teden z veliko nejevoljo ugotovil, da je hlastanie za časopisnimi učinki v ZDA še vedno večje, kakor pa koristi in varnost države. Kajti ugotovil je, da so
IZGREDI FRANCOSKIH KMETOV
Francosk; kmetje so se pred tremi tedni začeli organizirati in prirejati v severni Franciji blokade cest s traktorji in drugimi vozili, napadati javna poslopja in groziti z napadi na policijo, ker da vlada še vedno noče izvesti potrebnega agrarnega programa, ki ga obljublja že toliko časa. Nemiri so se razširili čez srednjo Francijo do južne obale na Sredozemlju.
Francoski ministrski predsednik Debré je pozval delegacijo kmetov na razgovor v Pariz, kjer jim je obljubil, da bo vlada podprla kmečko prebivalstvo s finančnimi dokladami za nizke cene, ki jih morajo kmetje nastavljati za poljedelske pridelke zaradi super-produkcije. Cene poljedelskim pridelkom so letos v Franciji silovito padle ter kmetje zahtevajo pomoč od vlade.
Pogajanja med vlado in kmeti niso uspela ter je prišlo v začetku tega tedna do novih protestnih demonstracij in postavljanja barikad s traktorji po vseh pokrajinskih cestah v državi.
prejšnji teden nekateri listi objavili strogo tajne ameriške vojaške ukrepe, ki jih je izdal Pentagon za varnost Zahodnega Berlina, in to še prej, predno jih je dobil iz Pentagona sam predsednik Kennedy. Preiskavo vodi tiskovni šef Bele hiše Pierre Salinger.
Člani odbora „Traktorji za svobodo“
v ZDA so obvestili kubanskega diktatorja, da je „nezdružljivo z njihovo častjo in koristmi ZDA, da bi ZDA plačala odškodnino za invazijo dne 17. aprila. Zato ni pripravljena dati Castru ne 28 milijonov dolarjev in niti ne 28 dolarjev. Castro je prvotno zahteval za izpustitev na svobodo za ujete polit, nasprotnike 500 lahkih poljedelskih traktorjev. Pozneje je namesto lahkih zahteval težke, na k#r pa odbor „Traktorji za svobodo“ ni pristal. Castro je zatem zateval lahkih traktorjev za 28 milijonov dolarjev, kolikor da znaša škoda, ki je bila povzročena ob aprilski invaziji. Tudi ta predlog so v ZDA odklonili in s tem napravili konec odvratnemu kupčevanju s človeškimi bitji, s katerimi je Castro hotel umazati čast in ugled ZDA.
V	Ekvatorski republiki so krščanski socialci prešli v odkrito opozicijo proti vladi Velasca Ibarra. Očitajo mu neiskrenost in diktatorske namene. Javnost so o svoji odločitvi obvestili s sporočilom, s katerim predsednikovo neiskrenost in nedoslednost prikazujejo z naslednjimi ugotovitvami: v ponedeljek vlada objavi zatrdilo, da ni komunistična. V torek pošlje svoje zastopnike v komunistične države, v sredo odstavi svojega zastopnika -v Castrovi Havani, v četrtek objavi izjavo, s katerimi daje vso podporo Castrovim političnim ciljem, v petek pa pošlje pobožen pozdrav kat. Cerkvi. Končno krščanski demokrati naglašajo, da ljudje v Ekvatorski republiki ne žive v demokraciji, ampak samo v potvorjeni demokraciji.
V	Londonu je bil umeščen kot stoti kanterberijski nadškof naslednik Geo-freya Fisherja dr. Artur Mihael Ramsey. V nastopnem govoru je zahteval več svobode za anglikansko cerkev, če je angl. cerkev od države ne bo dobila, se bo od nje ločila Zavzemal se je tudi za enakost ras na svetu.
Italijanski zun. minister dr. Anton Segni je po neuspelem sestanku z avstrijskim zunanjim ministrom Brunom Kreyskim za rešitev .vprašanja avstrijske manjšine v Italiji, odšel na tridnevni obisk v Beograd. Po razgovoru s Titovim zun. ministrom Kočom Popovičem je bilo objavljeno skupno sporočilo za javnost, da vladi obeh držav pozjvata ostale države na svetu naj podvoje svoje sile za mirno rešitev še nerešenih svetovnih problemov v duhu načel ustanovne listine OZN. Segni je bil sprejet tudi pri Titu, k; je sedaj rekonvalescent na otoku Vanga nasproti Brionom.
Vatikansko glasilo „Osservatore Romano“ je 1. julija slavilo 100-letnico izhajanja. Za ta jubilej je list izšel na 60 straneh. 1st; list je te dni znova napadel kubansko vlado zaradi preganjanja katoliške duhovščine na Kubi.
„Kaj dela Tito v Aziji, Latinski Ameriki in Alriki?
PREDAVANJE WILLIAMA H. SMITHA DNE 19. MAJA V COMMONWEALTH CLUB OF CALIFORNIA SHERATON PALACE HOTEL, SAN FRANCISCO, CALIFORNIA
Commonwealth Club of California je združenje močno vplivnih ljudi, trgovcev, industrijcev, finančnikov, ljudi Svobodnih in akademskih poklicev, ki zavzemajo prva mesta v svojih družbah. To je eden najvažnejših klubov v Ameriki. Na svojih sestankih ima klub predavatelje z vrhov ameriške in mednarodne družbe. Klub posveča svojo pozornost najtežjim, najbolj porečim in najbolj spornim sodobnim vprašanjem. Industrijec William H. Smith, ki je menda edini Ame-rikanec, ki posveča svoj čas delu za osvobojenje jugoslovanskih. narodov in za reševanje političnih beguncev iz Jugoslavije, je že drugič nastopil v tem klubu s predavanjem o Titovem komunizmu.
Predavanje je vzbudilo zanimanje, dele so objavili ameriški listi, ponovile so jih radijske oddaje v Californiji in Oregonu, prenašala je dele predavanja tudi televizija v San Franciscu. Mesečnik „Task Force“ v številki za junij in julij objavlja celotno predavanje. To številko „Task Force“ bodo dobili vsi člani Congress-a, vsi važnejši vladni uradi, univerze in ustanove, ki se bavijo z vprašanji, ki so važna za ameriško zunanjo politiko.
Gospod William H. Smyth je s svojim nastopom v klubu Commonwealth of California spravil boleče vprašanje ameriškega podpiranja Tita in njegove komunistične vlade zopet v ameriško javnost prav sedaj, ko po vseh. znakih in napovedih vlada na novo pregleduje, spreminja in dopolnjuje načrte svoje bodoče zunanje politike in dajanja pomoči drugim vladam, državam in narodom. Hvala mu za to delo v imenu naročnikov in bralcev, čestitamo in želimo, da bi g. Smyth žel popolen uspeh v dobro vseh narodov Jugoslavije, posebej Slovencev.
G. Smyth je v predavanju rekel to-le:
Gospod predsednik, cenjeni gostje, člani Commonwealth Club-a of California in ostali prijatelji!
Hvala vam, da ste mi dali že drugič častno priložnost, da nastopim med vami.
Sedmega maja 1954 sem v tem istem klubu govoril o temi „Tito — čigav trojanski konj ?“
Veliko se je spremenilo v teku teh sedem let. Sovjetski tanki so zmleli poskus Madžarov, da s sebe stresejo komunistični jarem, medtem ko je naša vlada nekaj pomomljala o svojem ogorčenju, sicer pa sedela prekrižanih rok. Komunistična Kitajska je poteptala svobodni Tibet, komunizem si je podjarmil Severni Vietnam kljub vsemu našemu govorjenju. In zdaj imamo Kongo in Kubo.
Poleg vsega tega je naša vlada ves ta čas pomagala Titu, človeku, ki je pobegnil iz svoje države junija 1944, ko mu je gorelo pod nogami, ki ga je Stalin ustoličil kot oblastnika potem, ko je maršal Tolbuhin pregnal Nemce iz Beograda v oktobru 1944.
Vi vsi poznate zverinski poboj deset tisoč poljskih častnikov v Katinu med drugo svetovno vojno. Toda malokdo ve za veliko večja Titova zverinstva. Zve-' rinski zločin je storil, ko je mobiliziral 200 do 300 tisoč mladih Srbov, neizvež-banih, mnogi brez orožja, da so mu služili kot Živ zid med njegovimi partizani in Nemci, ki so se umikali od Beograda tja do Zagreba leta 1944-45.
Vi ne veste, da je Tito poklal v Sloveniji v maju in juniju 1945 okoli 120 tisoč Jugoslovanov'; okoli 80.000 Hrvatov pobitih od Dravograda do Trbovelj, okoli 20 do 30 tisoč Slovencev in 10 do 20 tisoč Srbov pobitih v Kočevskem gozdu in v raznih drugih delih Slovenije. O teh zločinih v Sloveniji se seveda v Titovi Jugoslaviji ne sme govoriti. čudno pa je, da jih tudi inozemstvo ne pozna, čeprav so to najbrutal-mejši zločini druge svetovne vojne.
Gospodje; jaz govorim kot poslovni človek, ki je preživel 43 let v stikih s komunisti, z Jugoslovani in drugimi tujimi narodi: na Kavkazu, v Perziji, v Turčiji od 1920—21 in nato od 1921—41 v predvojni Jugoslaviji, kjer sem vodil
svoje podjetje. Od tedaj do sedaj sem pa neprestano v zvezah z Jugoslovani (nekaj tudi s titovci) in drugimi begunci. Vse to skupno z dopisovanjem in či-tanjem jugoslovanskih in tujih listov mi je omogočilo, da sem popolnoma na tekočem glede vsega, kar še dogaja v Jugoslaviji.
Ker imam to skušnjo, se mi zdi, da samo zato, ker v Beli hiši, Državnem tajništvu, Osrednji obveščevalni organizaciji in v sorodnih ustanovah nič ne poznajo tujih narodov in splošnega razpoloženja ljudi, more priti do tega, d'a pomagamo Titu, ki je zvest komunist in vneto deluje za razdejanje Združenih ameriških držav.
Neverjetno, pa vendar: Naša vlada ni vpoštevala niti Titovih govorov, ki so bili vsi na črti svetovnega komunizma, naj jih je govoril doma ali v tujini, ni se ozirala na titovska glasovanja v korist Sovjetov v Združenih narodih, niti na to, da je odobraval sovjetsko intervencijo v Madžarski 1956, niti na dejstvo, da Tito neprestano drži s Sovjeti v svetovnih dogajanjih.
Očividno naši „zunanje politični“ in „obveščevalni“ organi verujejo, da Tito tega, kar reče, ne misli zares. Pravi, da je komunist, pa „ne misli tako“. Tudi Hitlerju niso verjeli, ko je odkritosrčno povedal svojo vero in svoje namene. Ta napaka nas je preveč veljala.
Mi smo dali Titu blizu štiri, milijarde dolarjev, nekaj v gotovini, nekaj v drugih oblikah pomoči. To je Titu omogočilo, da naše resnične jugoslovanske prijatelje drži v sužnosti, komunistični sužnosti, ki bi se je po večini vsi radi otresli, če bi se jim nudila prilika. To' mu je tudi omogočilo, da financira svoja osebna potovanja po Aziji in Afrikj (naslednje pa bo po Latinski Ameriki), da pošilja agente in misije v Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko, da financira projekte v teh državah, da se je nedavno mudil deset tednov v afriških državah in krčil — kot to vedno dela — krčil teren za svetovni komunizem in Moskvo in hujskal te države, da bi v Združenih narodih glasovale za uvedbo komunistične kontrole
v tej organizaciji.
TITOVO DELO ZA MOSKVO
Predaleč bi nas odvedlo, če bi tu akušaii dati popolno poročilo o Titovem delu za Moskvo in proti nam. Zato bom povedal samo nekaj primerov Titovih naporov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ki smo jih praktično financirali mi z našo „pomočjo“.
1. Titova pogodba s Hailie Selas-sie-m, da je Tito poslal medicinsko in tehnično misijo V Etiopijo. Tito je 1954 poklonil cesarju jahto, ki je bila vredna milijon dolarjev. Tako je odprl pot za Sovjete.
2.	Titovo potovanje 1954 v Grčijo in Turčijo.
3.	Titovo potovanje z jahto pozimi 1954—55 po Indiji in Burmi. Z niim je bilo BO uradnikov, časnikarjev, častna vojna garda. Jahto je spremljala mornarica. Tedaj je Tito utiral teren za obisk Nehru-a in U Nu-a v Moskvi in za potovanje Bulganina in Hruščeva po Indiji, Burmi, Afganistanu, ki so jih dejansko opravili kasneje leta 1955.
4.	Obisk Bulganina irt Hruščeva Titu v Jugoslaviji v maju in juniju 1955 je bil zame kot poslovnega človeka hitro poplačilo za dober Titov posel na poti po Indiji in Burmi. Ta obisk je dvignil Titu tgled v komunističnem svetu, a ironija je, da je dal proti-tovskim elementom v naši vladi priložnost, da so rekli: „Bolje bo, da Titu damo še več... mogel bi se vrniti k Moskvi“.
5.	Titovo potovanje V Egipt in Etiopijo v letu 1956.
6.	Titovo potovanje pozimi leta 1958—59. Začelo se je s sestankom z Nasserjem, potem se je nadaljevalo po Burmi, Indoneziji, Indiji, Ceylonu, Etiopiji z avijonom, Sudanu, Egiptu skupno z Nasserjem, po Siriji in končno z jahto na Rhodes, kjer je Tito „obdeloval“ Grke, in domov v Jugoslavijo. Potoval je v sijaju, da so se mu divili orientalci.
7.	Titova „misija dobre volje“ je od
25.	junija do 22. avgusta 1959 uradno obiskala Mehiko, Kosta Riko, Honduras, Kubo, Haiti, Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru in Bolivijo, a neuradno tudi Brazilijo in Argentino, skupno 12 držav.
To ni bila trgovinska misija v za-padnem smislu. Vodila sta jo dva stara partijca: Vladimir Popovič in Josip Brilej. Oba sta vdana delavca za napredek svetovnega komunizma. V misiji sta bila tudi Borivoje Jelič in Stane Južnič, ld sta ji dala gospodarsko in zunanje obeležje in Josip Vrhovec, urednik zagrebškega lista „Vjesnik u Srijedu“. On je imel nalogo poročati in de’ati propagando. Torej perfektna garnitura.
Ta misija je krošnjarila s Hruščevo politično linijo koeksistence, miru, ne-vmešavanja v zadeve drugih držav (spomnite se Madžarske 1956) in po-
nujala latinsko ameriškim državam kulturno, gospodarsko in politično sodelovanje. Prikazovala je Jugoslavijo kot politično neodvisno državo, ki uspešno rešuje svoja gospodarska vprašanja in je zlasti interesirana v financiranju nerazvitih držav. Seveda pa nikjer in nikdar niso omenili ameriške pomoči, ki jim je sploh omogočila goli obstanek'.
Pod' vodstvom Popoviča in Brileja je ta misija opravila izvrsten posel proti Združenim ameriškim državam za širjenje komunizma. Povsod so jo toplo sprejeli. Samo dva meseca po njenem obisku na Kubi je Titov minister Zunanjih zadev Koča Popovič, ki je komunist že od mladih študentovskih let v Beogradu, zapustil zasedanje generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, da je obiskal Castra in Guevaro na Kubi in z njima konferiral.
8.	Medtem, ko je jugoslovanska misija operirala po Latinski Ameriki, je odgovarjajoča kubanska misija, ko se je vračala z Daljnega Vzhoda, obiskala Jugoslavijo, kjer se je zadržala devet dni. V Evropi se ta kubanska misija sicer nikjer n) ustavila, edinole v Jugoslaviji. Šef te misije, Guevara, je rekel ob prihodu v Beograd: „Naša želja je, d'a vidimo vse, kar le moremo, da bi na Kubi uporabili tiste jugoslovanske skušnje, ki nam morejo koristiti.“
9.	Prisotnost Svetozarja Vukmano-vica-Tempa, predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije pri kongresu sindikalistov v Čilu v decembru 1959. Potem je Vukmanovič obiskal tudi druge la-tinsko-ameriške države. Ko se je pa vrnil domov, je odšel na mesečne „počitnice“ v Sovjetsko zvezo.
10.	Obisk Toma Granfil-a, direktorja Titove Banke, za Zunanjo trgovino in visokega člana UDBA (tajne policije) v Argentini, Brazilu in Venezueli koncem leta 1959. Njegov naslov je dobra kamuflaža, toda taki ljudje ne potujejo samo zaradi trgovine.
Mnogi Jugoslovani v Latinski Ameriki, ki zelo malo vedo o komunizmu in ki so pod vplivom propagande mnogi postali Titovi pristašj med drugo svetovno vojno, so pod silo novih razmer postali koristni za operacije Titovih agentov v Latinski Ameriki, operacije, ki so odigrale svojo vlogo tudi v kubanski zmedi, kar je očividno prezrla naša vlada in celo naše časopisje.
11.	Obisk jugoslovanske delegacije pod vodstvom Svetozarja Vukmanoviča-Tempa Maroku in Ghani v septembru leta 1960. Verjetno je ta obisk mogoče spraviti v zvezo s pristankom Maroka, da je V novembru 1960 prvič sprejel pomoč od komunističnih držav kljub pomoči, ki smo jo mi dali Maroku.
12.	Titov podpredsednik, Edvard Kardelj, je obiskal Nasserja v Kairu v decembru 1960. Izdala sta obvestilo o skupni politiki Združene arabske republike in Jugoslavije tako glede splošnih svetovnih odnosov kot posebej z ozirom na Kongo in Alžir. Vse to v duhu sovjetske linije. Obiska Vukma-novica-Tempa in Kardelja se lahko spravita v zvezo s konferenco voditeljev Maroka, Ghane, Združene arabske republike, Mali in alžirske uporniške vlade, ki je bila dne 3. januarja 1961 v Casablanca.
13.	Lanskoletno potovanje Titovega pravoslavnega patrijarha Germana po bližnjem in Srednjem Vzhodu se mi je zdelo kot krčenje terena za naslednje potovanje moskovskega pravoslavnega patriarha Alekseja z desetimi vladikami in velikim spremstvom po istih krajih. Aleksej je delil darove in „pospeševal pravoslavje". Ti dve potovanji, če jih opazujemo v zvezi s sličnim potovanjem jugoslovanskega Reis Ul Ulema (muslimanskega verskega po-
glavarja) leto poprej, izgledata značilni z ozirom na odnose teh treh na-pram komunističnim vladam. Človek se mora vprašati: „Ali Hruščev in Tito ne pripravljata neke poteze s pomočjo Cerkva?“
14. Titovo nedavno potovanje po afriških državah Ghana, Togo, Liberija, Gvineja, Mali, Maroko, Tunis in Egipt, je bilo značilno delo za komunizem in proti nam. Washington in naš tisk učividno nista bila pozorna na to. Ko je Tito prišel v Ghano, kamor se je pripeljal na svoji jahti „Galeb“ v spremstvu treh rušilcev in ene tovorne ladje, je prav gotovo impresioniral narode, ki jih je obiskal zaradi socializma (komunizma). Posebno osebje pokloni in roba, blago za nove trgovine jugoslovanskih izdelkov so k temu pripomogli.
Tito je pohvalil narode, ki jih je obiskal, da so se osvobodili „kolonialnega“ podjarmljenja (s strani zapada). Obsodil je mešanje tujih sil v notranje zadeve držav in podčrtal pravico vsakega naroda, da sam izvoli svoj lastni politični sistem (čisto je pozabil na svoje odobravanje sovjetske intervencije v Madžarski 1956 in na suženjstvo Jugoslovanov).
Pripovedoval jim je, kako so Jugoslovani obnovili svojo državo, ker so delali v duhu socializma (komunizma), pr) tem pa ni omenil niti ameriške, niti kake druge pomoči, ki so vse to omogočile.
Po Titovem obisku v Tunisu izgleda, da so Bourgiba in Tunizijci bili zadiv-ljeni nad' sijajem Titovega prihoda: Jahta, rušilci, tovorna ladja in njegovi govori. O njem so govorili kot o „enem izmed najbolj slavljenih . branilcev svobode na svetu“. Očividno so to govorili ljudje, ki nimajo pojma o njegovem mesarskem klanju Jugoslovanov (o čemur smo že govorili).
Medtem, ko je bil Tito v Tunisu, je Souvanna Phouma, ki je za zapadne sile „bivši predsednik“ vlade Laosa, preživel dva dni v Beogradu kot gost jugoslovanske vlade in razpravljal o situaciji v Laosu.
Sporočeno je, da bo predsednik Indonezije, Sukamo,, obiskal Beograd v juniju 1961. Kratko povedano, Tito, ki ga mi financiramo, se dejansko skuša vmešavati v svetovno politiko.
Od 17. do 22. aprila je bil Tito v Egiptu na poslednji postaji svojega potovanja po Afriki. Tito in Nasser sta na svojem devetem sestanku obsodila nedavno invazijo Kube, svečano izjavila svojo vdanost Castru in — kot običajno — podprla sovjetsko politično linijo. Vključila sta tudi kritiko Izraela zaradi politike te države napram Arabcem. Naj še to pripomnim, da bi se arabski begunci prav lahko preselili v arabske dežele, ki bi potrebovale naseljence, da bi jim obdelovali zemljo. Ta-mošnje neobdelane površine bi bilo mogoče kultivirati po načrtih, ki bi zahtevali mnogo manjše zneske nego je ogromna vsota denarja, ki smo ga dali Titu.
Ko je bilo končano afriško romanje, je Beograd javil dne 25. aprila, da bosta sovjetski in jugoslovanski minister zunanjih zadev izmenjala obiske: jugoslovanski bo šel najprej v Moskvo v prvi polovici maja, da „pomiri spore“ s Sovjeti, nato pa bo sovjetski minister Gromiko obiskal Beograd.
Po mojem mišljenju bi to bilo prehitro „izplačilo“ za Titovo delo .za svetovni komunizem, ki ga je opravil na potovanju po Afriki. Namen bi bil, da se Titu okrepi ugled in položaj v svetovnem komunizmu, da se v Washing- j tonu vzbudi zaskrbljenost in da se vsakemu, ki je za Tita v naši prestolnici, da prilika, da svetuje in reče, da mu je treba dati še več.
SKLADNOST TITOVEGA GOSPODARSTVA Z GOSPODARSTVOM SOVJETSKEGA BLOKA
Prvomajski proglasi v Beogradu in Moskvi, vzajemni obiski delegacij sindikatov Jugoslavije in vseh komunističnih držav so še enkrat potrdili edin-stvo komunističnih vlad, ki jih dirigirajo komunistične partije njihovih držav.
Zgodilo se je pa, da je bila zaradi konference o Laosu v Ženevi in zaradi predstoječega sestanka Kennedy—Hruščev odložena izvršitev vzajemnih obiskov ministrov zunanjih zadev Moskve in Beograda. Hroščev in Tito vsekako Čutita, da je bolje, da se obiska hranita kot pretnja bodočnosti in da sedaj zaenkrat ne dvigata prahu.
Lansko leto je Titova vlada dobro vedela, da ne bo mogla izvesti reform, ki jih je sklenila 1957 in da ne bo do-
segla ciljev, postavljenih in tedaj objavljenih v petletnem načrtu za 1957-61. Edina rešitev iz poloma, ki so ga povzročili luksuzno življenje komunističnih voditeljev, pošiljanje in vzdrževanje dragih misij v inozemstvu, korupcija in napačno poslovanje doma in odpor kmetov, je bila v tem, da dobe titovci še več dolarjev.
Zato je vlada objavila, da so bili v štirih letih doseženi cilji petletnega načrta in da je tako bilo prihranjeno eno celo leto. Zato hoče vlada sedaj začeti nov petletni načrt (1951-1965). Potem, ko so dali lažnjivo poročilo o namišljenem uspehu prejšnjega petletnega načrta, so ugotovili in sporočili, da bi radj pristopili v GATT (General Agreement on Tarifs and Trade). Da
ARGENTINA
Predsednik republike dr. Frondizi bo ob koncu leta odšel na prijateljski obisk v Kanado, Indijo, Tajlandijo in Japonsko.
Za novega ministra za delo in socialno varnost je imenovan biv. drž. tajnik za pravosodje dr. Bruno Quijano, ki je v tem resoru zamenjal prejšnjega ministra dr. Anzoreno. Ta je odstopil zato, ker je prevzel kandidaturo za guvernerja prov. Bs. Aires na listi vladne radikalne stranke. Novi min. za delo in soc varnost je 36 let star ter jo doma iz mesta Goya v prov. Corrientes. Po končani univerzi je bil nekaj časa odvetnik, nato pa vseuč. profesor, končno pa drž. tajnik za pravosodje.
V Buenos Airesu je bilo v petek izredno slabo vreme. Deževje je spremljal močan veter. Zaradi slabega vremena je prišlo na buenosaireškem letališču d'o velike nesreče, kajti zaradi slabe vidnosti je pilot potniškega letala pristal že na razsvetljenem prostoru pred letališčem, misleč, da je že na letališču samem. Pri pristanku letala so eksplodirali tanki z nafto. Močni plameni so takoj zajeli vse letalo. Rešiti i se je moglo sam 12 oseb, od' katerih je ena pozneje podlegla poškodbam, zgorelo ja po 22 potnikov in članov posadke. Letalo je prispelo v Bs. Aires iz Salte in Cordobe.
Na buenosaireški univerzi je bil zopet škandal. Na fakulteti za pravne in socialne vede so slušatelji-leviČarji, simpatizerji kubanskega komunističnega nasilnika Castra pripravili sestanek, na katerem naj bi govorila mati kubanskega gospodarskega diktatorja dr. Guevare, Argentinca po rodu, Celia de la Sierra de Guevarra Lynch. V avli je pa bilo takoj jasno, da zborovanje ne bo poteklo v redu, kajti nasproti sta si stali dve skupini: levičarji in protikomunisti, med katerimi so prevladovali .skrajni desničarji. Med obema skupinama se je po krajšem besednem dvoboju razvnel silovit pretep, med katerim je bilo odvrženih tudi več bomb s solzivcem. Na'vse strani so leteli kosi razbitega pohištvo izza postavljenih barikad in padlo je tudi več strelov. Komunisti so sprevideli, da bodo podlegli in so. še zato razbežali po fakulteti, več se jih je zaprlo v eno izmed sob. Ker jim zasledovalci niso mogli do živega, so pred vrati zažgali kupe papirja. Požar šo zadušili gasilcu Izgredi tia univerz;. so naleteli nasplošno obsodbo v javnosti. Listi pozivajo vseučiliško upravo, naj napravi red, da univerze ne bo več mogoče izrabljati komunistom v čisto politične namene. Nekateri listi so pa kar odkrito postavili vprašanje: Kaj ima iskati Donja Celia de la Sierra de Guevara Lynch na pravni fakulteti. Zaradi te ženske je namreč prišlo tudi do velikih izgredov v brazilskem mestu Recife, kjer ji je dekan fakultete prepovedal govoriti v vseuč. poslopju. Zaradi te prepovedi so komunistčno usmerjeni študentje proglasili stavko in grozili z nemiri, brazilska vlada je pa odgovorila na grožnje študentov z odpošiljatvijo močnih vojaških oddelkov v mesto z naročilom, da za vsâko ceno ohranijo mir in red.
bi mogli izvesti denarne in trgovinske reforme, ki jih zahteva GATT, so zaprosili pri International Monetary Fond za posojilo 340 milijonov dolarjev.
Naša vlada je vgriznila tudi v ta trnek. In to prav takoj zatem, ko smo Bonn moledovali za nemško pomoč, da se omeji odtok naših zlatih rezerv in prav takoj potem, ko je Tito napadel zapad pri posebnem zasedanju jugoslovanskega „parlamenta“, češ, da je ta glavni vzrok sporov na svetu. Tito je dobil 275 milijonov dolarjev od International Monetary Fund-a zapadnih držav in od teh 100 milijonov naravnost od Združenih ameriških dlržav.
Kakor so vse vzhodn o-evropske ko-tnurdstične vlade spremenile svoje petletne načrte, da bi jih končale istočasno s sovjetskim načrtom za 1958—65, tako je tudi reforma Titovega načrta uvrstila v isto kolo njegovo gospodarstvo z gospodarstvom sovjetskega bloka.
Menda v želji, da mu oskrbi dovolj podpore, da nam bo še mogel delati sitnosti, je naš Development Loan Fond (Sklad! za podpiranje razvoja) dal Titu dne 3. januarja 1961 posojilo v znesku 27,700 dolarjev za tri industrijske projekte. Med temi je tudi dograditev tovarne jekla v Zagrebu (medtem pa naša industrija jekla dela le s polovico svoje zmogljivosti). Dne 23. februarja 1961 mu je World Bank (Svetovna banka) dala 30 milijonov dolarjev za hidroelektrično centralo v Senju in za pripadajoče električno omrežje, Export-Import Bank je k temu dodala „samo“ še 50 milijonov dolarjev, a zadnji teden v aprilu 1961 mu je naš
Ilovice	izSfaw
Umrli so. V Ljubljani: Elza Karlovec, altistinja ljubljanske opere, Franc Hočevar, upok., Eva Debelak, roj. Lobe, Vandot, uslužb. okrajnega sodišča, Pavla Zupančič, roj. Novak, Rudolf Ivanka Slapničar, Lojzka Učak, šivilja, Karol Kanoni, Marija Mežič, Metod Razpotnik st., polic, nadz. v p., Maks Pušnik, miz. pom. v p., Miroslava Dolanc, Marija Velkavrh, roj. Smrtnik, Angela Bezlaj, učit. v p., Jakob Žakelj, upok. Tob. tov., Jožef Valentinčič, Marija Kramaršič,-Filip Žebovec, elektro-monter, Ana Sedej, upok. Tob tov., Am-draj Kajzer in France Rojšek, prof. v p. v Celju, Jože Rupar iz Tomažinov, Anton Nahtigal iz Šmihela pri Žužemberku, Ciril škrbe v Kamniku, Ana Goričar v Mozirju, Ivan Hočevar v Trbovljah, Marija Zajc, roj. Erjavec v D. M. v Polju, Lovro Jereb, žel. v p. v Borovnici, Janez Kisovec v Poljani, Nežka Gaber, roj. Dremelj, učit. v Stični, Berti Erker, roj. Hammerlitz v Dol. Logatcu, Ana Papler na Bledu-Rečici, Seba-
stijan Ferluga v Izoli, Franc Podržaj, ekonom Dij. doma v Šmihelu pri Novem mestu, Jože Bitenc v Sostrem, Anton Raztresen, žel. V p. v Lukovici, Justa Glas, vdova Špilar, roj Šmit v Trbovljah, Anton Žagar v Žagi, Emil Pipan, pos. v Zabukovju nad Sevnico, Ema Funa v Selu pri Štjaku, Franc Stare, uslužb.. tovarne Oljerica v Britofu pri Kranju, Franc Račič, obč. usl. v Vidmu-Krškem, Anton Lesjak, kmet v Stični, Lojze Urek, šef. kraj. urada v Dobovi, Mijo Mezga v Medvodah, Ivan Mercin iz Koprivhice na Krasu, Anton Štancer, usl. v p. v Vidmu, Stanko Šlebir v Kamniku, Jože Jarm v' Lescah, prof. ing. Josip Kropač, biv.lprof. za rudarstvo na tehn. fak. v Ljb. v Marijanskih Lažnih, Ivan Krnel, obra-tovodja na Pivki, Ivana Vrtovšek v Trbovljah, Jerica Peneš, roj. Perko v Kranju, Franc Hvala v Dekanih, Katarina s. Jožefa Hočevar v Mengšu, Ivana Meršina iz Koprine na Krasu in dr. Tomaž Furlan, zdravnik na Golniku.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Proslavo sv. Cirila in Metoda so imeli Slovenci na področju Vel. Bs. Airesa
v nedeljo, dne 2. julija. Bila je popoldne ob 4 v Ramos Mejia. V dvorani se je zbralo lepo število rojakov. Proslavo je začel g. dr. Pavel Krajnik, ki vrši dušno pastirsko službo med tuk. ruskimi kat. verniki. Imel je vsebinsko bogat in lep govor o sv. bratih Cirilu in Metodu ter o nalogah za zedinjenje krščanskih cerkva.
Po njegovem govoru je akademik Tine Debeljak občuteno deklamiral dve pesmi iz zbornika Kraljestvo božje. Prva je bila od koroške pesnice Hartmanove, d'ruga pa od Stanka Janežiča; za njim je I. žužek prebral prav tako iz omenjenega zbornika dve molitvi za zedinjenje.
Naslednje točke je imel pevski zbor Gallus. Pod vodstvom dr. Savellija je lepo zapel štiri pesmi, najprej pesem za zedinjenje, zatem Slovansko pesem. Tej je sledila pesem v čast sv. Cirilu in Metodu, za zaključek pa je zadonela mogočna Ti si Peter, Skala.
Po 'proslavi v dVorani je bila v ra-moški župni cerkvi sv. maša po vzhodnem obredu. Imel jo je g. dr. Pavel Krajnik, med njo so pa ubrano prepevali ruski pevci predpisane liturgične pesmi. Ob koncu je bilo poljubljanje križa. Vsi udeleženci proslave in sv. maše po vzhodnem obredu so dobili tudi lepe spominske podobice.
V. kulturni večer je bil v soboto, 1. julija, V priredbi Glasbenega odseka Slov. kulturne akcije. Pred pričetkom je spregovoril nekaj lepih besedi Ruda Jurčec v spomin pokojnemu ravnatelju Marku Bajuku, ki je bil tudi ustvarjalni član Slov. kult. akcije. Poudarjal je zlasti, kako poln je bil še načrtov za
delo na glasbenem področju. Nato je predaval prof. Geržinič o moderni glasbi. Karakteriziral je glavne skladatelje modeme glasbe Schoenberga, Stravinskega, Hindenmitha, Prokofjeva, Bartoka in druge. V tej zvezi se je pomudil tudi pri Slovencih Mariju Kogoju in Ostercu. Napovedal je, da bodo Kogojeve Črne maske verjetno v doglednem času spet našle pot na operne deske. Nato je pojasnjeval dodekafoni-zem, atonalnost, serialno glasbo, elektronsko muziko. Med predavanjem je ponazorjeval posamezne skladatelje s reprodukcijami njihovih skladb. Po zanimivem predavanju se je razvila debata.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Vlada Voršiča in njegove žene ge. Mirjanke, roj. Bajlec, so dobili S. t. m. sina. Srečni družini naše čestitke.
f Marija Piber, roj. Muhič. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo o smrti Marije Piber, roj. Muhič, dne 12. junija 1961. K zadnjemu počitku so jo položili dne 13. junija na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Rajna Marija Muhič je bila rojena leta 1880 v Postojni. Poročena je bila z Jožetom Pibrom, orožniškim poročnikom, bratom pok. župnika Pibra v Šenčurju. V srečnem zakond se jima je rodilo 9 otrok. Najstarejši sin Joško je bil zelo nadarjen ter kulturno delaven. Umrl pa je že v 21. letu starosti. Drugi sin ing. Janez je sedaj ravnatelj električne transfofrmatorske postaje na Ježici, hčerka Mimj je poročena z mojstrom mehanikom Predikako v Litostroju v Ljubljani. V Argentini pa žalujejo zanjo: hčerka Pepca, poročena z Lojzetom Šterom, znanim strokovnjakom za gojenje kanarčkov-pevcev ter večletnim sodnikom na razstavah kanarčkov-pevcev, hčerka Julka, poročena s tehnikom v previjanju električnih motorjev Ern-tnerjeem, hčerka Betka, poročena z Lukom Milharčičem, trgovcem s pohištvom
Pogreb ravnatelja Marka Bajuka
V zadnji številki Svob. Slovenije smo podrobno poročali o javnem delu ter glasbenem udejstvovanju prof. Marka Bajuka in o njegovih zadnjih dnevih življenja.
Iz pisma, ki smo ga sedaj dobili od pokojnikovega sina prof. Božidarja Bajuka, smo pa zvedeli še nekaj podrobnosti. Tako n. pr., da je pok. Marka Bajuka nedavno na potj v službo podrl nek motociklist tako močno, da je precej hudo padel. Ta dogodek pa je Marko Bajuk družini prikrival. To je storil tem laže, ker od padca ni imel nobenih vidnih znakov. Zadnje dni je pa to nesrečo le slučajno priznal.
Bolečine je imel hude. Tako hude, da je tri dni in dve noči ostal nepremično v naslanjaču, ker v postelji ni mogel prenašati ležanja. Pozneje so bolečine prenehale, ponovile se pa 20. junija. Tedaj je dobil več napadov. Najhujši je bil tretji, kateremu je podlegel.
Na stanovanje je prihitel slovenski dušni pastir v Mendozi g. Jože Horn in opravil maziljenje s svojim duhov-skim sobratom iz sosednje bolnišnice.
Novica o Bajukovi smrti se je hitro razvedela med' rojaki po Mendozi in okolici. Od vseh strani so ga prihajali kropit na mrtvaškem odru. Zlasti vsi pevci in pevke. Fantje so ob mrtvaškem odru prečuli vso noč. Prihitela sta tudi jezuita p. Rosés in p. Agiiero.
Naslednjega dne — 21. junija — je bila po odobritvi mendoške škofije maša za pok. Bajuka ob njegovem mrtva-
škem odru na njegovem domu. Opravil jo je g, Jože Horn, Udeležilo se je je pa veliko mendoških Slovencev. Rojhki so nato prihajali rajnega Bajuka kropit še vse do, pogreba in se poslavljat od njega.
Pogreb je bil napovedan za ta dan za pol peto uro popoldne na mestno pokopališče Las Heras. Ob uri slovesa so štirje pokojnikovi vnuki — sinovi pokojnikovega sina prof. Božidarja — še enkrat okrasili zglavje stareča očeta z rdečimi nageljni, dvignili pokrov, zaprli krsto in jo ponesli do mrtvaškega voza. Marko Bajuk je tedaj nastopil svojo, zadnjo pot, pokrit z lepimi venci ter obsut s cvetjem. V pokopališki kapeli so opravili zanj obredne molitve gg. Jože Horn, župnik Ivan Tomažič, jezuit p. Agiiero in stolni vikar iz Lo-reto. Krsto so nato- obstopili mendoški pevci in svojemu pevovodji zapeli ’ gin-ljivo pesem v zadnje slovo-. Do groba so pa nato nosili krsto pokojnikovi vnuki ter slovenski možje.
Krsto so spustili v grob, v katerem je pokopana pokojnikova žena. To je bila prisrčna želja Marka Bajuka. Pred odprtim grobom se je, od njega poslovil v imenu mendoškega Društva Slovencev g. župnik Ivan Tomažič s prisrčnimi in globoko občutenimi besedami. Vsi štirje duhovniki so vsak zase opravili še posebne molitve, nato sta pa grobarja pričela s svojim delom in pokrila krsto z Markom Bajukom s svežo-prstjo.
na Ezeizi in družina Piber v San Ju-stu. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj v miru počiva.
SAN MARTIN
„O lepotah argentinske zemlje“ je
preteklo soboto govorila sanmartinski mladini gospa Danica Petriček. V obliki pravljice je ob spremljavi skioptičnih slik popeljala mladino po vseh krajih obširne Argentine, ji pokazala barilo-ške gore, reke, pampo, živali itd. Otroci so zanimiva izvajanja govornice sprem, ljali z največjo pozornostjo in jo nagradili s prisrčnim ploskanjem. Taka predavanja so gotovo zelo poučna za našo mladino, in zasluži gospa Petriček vso pohvalo za to delo.
BERAZATEGUI
V nedeljo, 25. junija, je bila tudi v Berazateguiju spominska proslava za slovenske žrtve. Pripravil jo je odbor Slovenskega doma s sodelovanjem tuk. šolskega tečaja.
Oder je krasil križ s slovensko zastavo in domobranskim grbom. Ob vznožju je bil med zelenjem- šopek nageljnov. Zbrane rojake so zajeli v praznično razpoloženje-akordi narodne himne. Sledila je recitacija epiloga „Šestnajst let pozneje“, ki ga je napisal Ivan Korošec, recitirala ga je pa ga. Olga Vidmarjeva. Lučka Šterbenčeva je občuteno podala Igorjevo pesem „Sinji orel“, nato sta Lahova Kati in Vidmarjeva Nevenka zapeli pesmi „Kdor ima srce“, „Lipa zelenela je“ in „Polje, kdo bo tebe ljubil“.
Spominski govor je imel Rudolf Vidmar. S toplimi besedami se je spominjal vseh slovenskih žrtev vojne in
Agricultural Department dal še 30 milijonov 400 tisoč dolarjev v obliki žita in drugega hranilnega blaga. V teh štirih mesecih torej 250 milijonov dolarjev.	1
Gospodje! Če posodite denar Buick-u ali Chevroletu, dejansko 'financirate General Motors. Če podprete Dodge-a ali Plymouth-a, dejansko financirate Chrysler Corporation. Podobno je, kadar financirate kako komunistično vlado, pa naj bo Titova ali Gomulkova, dejansko financirate svetovni komunizem, ki mu je glavni cilj, da nas razruši.
Nikar ne mislite, da je kaj razlike, če jim prodajamo ali dejansko dajemo živila za prehrano. Pomanjkanje hrane v komunističnih državah niso povzročile predvsem suše. Vedno so tam bile suše, kot so v nekih delih naše države. Toda, ker so pognali -kmete v mesta na industrijska dela, sedaj komunisti nimajo dovolj kmetovalcev v podeželju, da bi pridelovali hranila. In kmetje, ki so ostali po vaseh, se nočejo pretegniti pri delu, zlasti, če delajo na državnih posestvih. Ker je na zasebno posest davek zelo visok, zasebni kmetje nimajo interesa, da bi pridelali kaj več kot le za svoje lastne potrebe.
In tako se zgodi, da komunisti zakliče: „Suša! mi pa takoj damo hrano. Če bi jim je ne dali, bi te vlade morale vrniti kmete nazaj na kmetije, da b: zmanjšale svoje nesorazmerno razvite industrije. To bi bilo boljše za nas. Komunisti bi morali v gotovini plačati, Če potrebujejo hrano. S tem bi se zmanjšala njihova nevarnost napram nam. Zmanjšala bi se njihova konkurenca naši industriji.
Vzemite gradnjo brodov. Tito se ima v glavnem zahvaliti pomoči od zunaj, da je razširil svojo industrijo za gradnjo brodov. V toku februarja, marca in aprila 1961 so jugoslovanske ladjedelnice dogradile ali začele graditi ali sklenile pogodbe za gradnjo- 27 ladij, večinoma po 8—-10 tisoč ton, med njimi tudi ena 25 tisoč tonska ladja-cisterna za Sovjete, 2 ladji po 22 tisoč ton za Mystic Steamship Company, Quincy, Massachusetts, USA, medtem ko je, kot slišim, ladjedelnica Bethlehem Yards morala odpuščati delavce zaradi pomanjkanja posla. V gornje nisem vračunal 36 ladij, ki jih je Brazil obljubil naročiti v Jugoslaviji. 26 jih je po 8,500 ton, 10 pa po deset tisoč ton. Del tega posl» bi verjetno prišel v ameriške ladjedelnice, če ne bi bili dajali Titu hrane, ki mu omogoča, da držj kmete pri industrijskem delu.
Januarja letos je prišla v Havano jugoslovanska ladja „Boka“ s polno opremo za pet tovarn za predelavo sadja in zelenjave. To opremo je Jugoslavija prodala Kubi. Tudi v tem slučaju je odigrala svojo vlogo preskrba s hrano, ki smo jo dali Titu v prejšnjih letih.
Čas je že, da realistično gledamo na ta posel dajanja naše pomoči po vsem širnem svetu. Prijateljev si ne moremo kupiti. Pogosto se zgodi, da tisti, M' dobijo pomoč, postanejo kljubovalni, če bi mi dajal; našo hrano tako, kot je to delala Ameriška misija pod vodstvom Herberta Hoover-a po prvi svetovih vojni, ko je Amerika nadzirala delitev naše hrane tistim, ki jim je bila namenjena, da jo bodo pojedli, bi to bilo nekaj drugega.
Tako pa na slepo dajemo našo pomoč vladam, ki jo potem prodajajo svojim lastnim državljanom. S tem ne dosežemo nič. Najmanj pa, da bi pridobil; duše tistih narodov, ki bi jih želeli imeti na naši strani v -sedanji vojni za svobodo na svetu.
Mislim, da je predsednik Kennedy označil sedanje Stanje kot stvarno vojno — ne le hladno. Ker je res tako, kako moremo premagati svoje sovražnike? Kajti tisti, ki so odkrito proti ham, so nam v stvarni vojni sovražniki.
Gospodje! Veš veliki klub je bil osnoVart 1903, da bi uvedel boljšo javno upravo v San Franciscu. Tedaj sem jaz vstopil v srednjo šolo Berkeley v Kaliforniji. Dandanes ste znanj po širnem svetu. Ko govorite, svet prisluhne. Ali ne bi razmislili O vsem tem, kar sem Vam skušal povedati in predstavit; v kratkem času 27 minut? Ali ne bi poskusili zaustaviti pomoč, ki jo daje naša vlada Titu in ostalim komunističnim voditeljem zasužnjenih narodov? Ti narodi so res zasužnjeni.
Kakim 65 jugoslovanskim beguncem sem pomagal kolikor sem mogel, da so prišli v to našo deželo, da so ali V njej ostali, alf pa da so šli v driige- svobodne dežele samo, da se jim ni bilo treba vrniti v zasužnjeno komunistično Jugoslavijo. Morem -Vam dati zagotovilo,-.da je res vsakdo, kdor pod komunizmom živi, suženj. Izvzeti so samo komunistični voditelji in partijci.
Pomagajmo tem zasužnjenim naro-^ dom, da bodo znova dobili svojo svobodo. Pomagajmo z dejanji, z našimi deli, ne le z besedami!
komunistične revolucije, nato pa govoril udarno o potrebi samoobrambe slovenskega naroda pred komunističnimi nasilniki in morilci. Nazorno je prikazal vzrok, namen in cilje slovenskih protikomunističnih borcev ter vse opozarjal na veliko žrtev prodanih slovenskih junakov. Vse je pozival, naj vztrajajo na poti, ki so nam jo začrtali naši nepozabni bratje.
Simbolična vaja po napevu pesmi „Naprej zastava Slave“, ki so jo izva-domovina“. S skrbno naštudiranim izvajanjem in ubrano pesmijo, so deklice jal; dečki, je pokazala pripravljenost in voljo za nadaljevanje borbe proti komunističnemu nasilniku, s prizorom „Mladi rod Se Vrača“ so pa otroci nazorno in doživeto poudarjali vso vred-
17sak teden ena
NAZAJ V PLANINSKI RAJ
Simon Gregorčič
Pod trto bivam zdaj v deželi rajsko mili, srce pa gor mi sili nazaj v planinski raj.
Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
Tu zelen dol in breg,
tu cvetje že budi se, tu ptičji spev glasi se, gore še krije sneg.
Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
Glej ta dolinski svet, te zlate vinske griče, te nič, te nič ne miče njih južni sad in 'cvet? Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
In to ti nič ni mar, da dragi srčno vdani ti kličejo: „Ostani, nikar od tod, nikar!“
Zakaj nazaj?
Ne vprdšajte zakaj!
O,	zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj!
nost trpljenja in veličino ljubezni do domovine. Sledila je simbolična vaja deklic po napevu pesmi „Bodi zdrava v pestrosti narodnih barv ljubko in lepo izrazile pozdrav domovini.
Proslavo je zaključila pesem „Oče, mati, bratje in sestre“. Vse. točke so lepo izpadle, zlasti prizor v režiji učiteljice gdč. Šemrovove in simbobčno vaje, ki jih je pripravila in mladino naučila ga. Pavlina L. Koroščeva. Ona. je tudi sestavila celotni program spominske proslave.
Predsednik Slovenskega doma Janko Šterbenc Se je zahvalil vsem sodelavcem za uspelo spominsko proslavo, občinstvu pa za lepo udeležbo. Vse je pozval, naj še naprej vztrajajo v delu za slovensko- skupnost.
„ČRNA ŽENA“ V LANUSU
igralska družina v Slovenski vasi je v svojem razvoju krenila korak naprej. Segla je po daljšem in zahtevnem delu v repertoarju slovenskih ljudskih iger in pod vodstvom režiserja g. Maksa Jana postavila na oder (scena je bila delo g. Slavka Revna) igro iz časov turških Vpadov in kmečkih uporov —-Črne žene. Režiser je pokazal, da. ima izredno dobro roko za pravi tempo in učinkovito -obdelavo posameznih prizorov, izbor sodelavcev pa je pokazal, da ima slovenska skupina dobro in lepo vigrano skupino ljubiteljev in gojiteljev gledališke umetnosti.
Glavne vloge so slonele na oblikovanju glavnih ženskih oseb: črno ženo je igrala gdč.' Anica Pelan, ki je kot Nigana nakazala celo vrsto izredno lepih lastnosti. Vživitev je bila popolna, podajanje umerjeno, obvladanje besedila jasno in prijetno, vse pravilno zadržano; res zelo dobra moč in poroštvo za lep razvoj celotne igralske družine. Isto velja za gdč. Anico Suhadolnik, ki je bila v vlogi Zalke nad vse prepričljiva, iskrena in v izrazu globoko občutena. V obvladanju prostora je bila lepo uravnotežena, da se je predvajanje vse skupine podrejalo harmoniji njene igre. Francka (Mojca Zabukovec) in Dobru-Ša (Bara Jan) sta dovršeno podali svoji vlogi, dasi je bilo njuno delo omejeno le na nekaj krajših prizorov.
France Bregar (Fr. Stanič) je nosil glavno breme. Ustvaril je iepo zaokroženo pojmovano podobo gorenjskega posestnika in se Vedno lepo vskladil vlogama glavnih soigralk. (Sploh je bila ta skladnost gotovo ena največjih odlik režije.) Že rutiniranega igralca ljudskih iger je podal šteficelj (Tone Novljan), ki je bil domiseln in izviren oblikovalec igralca, ki mora znati razvozlati vse težave, ne da bi pri tem ustvarjal vtis narejenesti. V njem ima lanuš-ka skupina enega izmed stebrov. Sledil mu je zvesto in pogumno Primož (Ciril Jan), ki vsekakor kaže veliko vrlin dobrega igralea. Ima dober organ in pravo samozavest, oboje pa je trdna -Opora za razmah talenta, Tine (Tone Burja) je tudi imel priliko, da je pokazal, kakšne vloge mu bodo prijale, saj bo mogel v njih pokazati še bolj vso svojo sposobnost. Franček (Sandi Crs-cuoli), Matija (Slavko fteven), Anže (Ivan Rauh) so v svojih manjših vlogah dobro izpopolnili celotno sliko podajanja, v nekaterih prizorih pa je celota zadihala tako, da se vidi lepa pot, ki jo je igralska Skupina Slovenske va~
si že prehodila in se š tem usposobila za težja in zahtevnejša dela. Napor in požrtvovalnost skupine je resnično zaslužila odobravanje in hvaležnost, ki je prevela občinstvo na obeh predstavah: in je v nedeljo dvorano v celoti napolnila. Uprizoritev Črne žene je potrdila vero igralcev, k; se posvečujejo gojitvi igranja, sebi v rast in izpopolnjevanje, pri drugih pa množe ljubezen do slovenskega jezika in vero v ohranitev in zmago vrednot, ki So nas ohranjale v domovini .in jih moramo znati ohraniti tudi v zamejstvu.
Posamezne pevske vložke je izvajal mo-ški zbor pod vodstvom g. Špacapana. Odpel jih je ubrano in zadržano, kakor je to pač terjala celotna zamisel prireditve.
Bil je lep popoldan slovenske ljudske igre in v Slovenski vasi se to delo res lepo razvija in uveljavlja, saj je prav za letošnjo sezono na sporedu še cela vrsta uprizoritev sličnih del. Vsem lepo čestitamo, obiskovalci, iz Slovenske vasi in od drugod pa so s svojo udeležbo pokazali, da tako delo cenijo in so zanj tudi hvaležni.
Marsikdo ne ve, da je družba PROMET SRL (Brata Krištof) doslej izposlovala predvsem slovenskim rojakom v Argentini že vec milijonov pekov obresti. Tega dejstva sicer res ni potrebno obešatj na veliki zvon, toda če pomislimo, za koliko milijonov pesov bi poleg tega slovenska skupnost v Argentini bila lahko Še bolj bogata, pa takih stvari ne smemo zamolčati.
Tisti denar, ki ga kljub vsem opozorilom marsikateri rojak še vedno hrani doma, bi mu v tem Času lahko prinesel prenekateri tisočak v obrestih, argentinskemu gospodarstvu pa bi pomagal —• deloma vsaj — k večjemu razmahu. Saj vsak bankovec, ki ga po nepotrebnem hraniš doma, predstavlja del tovarne, ki ne obratuje, del stroja, ki stoji, del hiše, ki se ne more zgraditi ali del ceste, ki jo je še treba tlakovati. Živimo pa v okolju, kjer ljudje na splošno preveč trošijo in premalo hranijo, zato imajo prihranki — v oblild Obresti — tako visoko ceno.
Zato se tudi Ti, dragi rojak, Čim-prej odloči in ne hrani nesmiselno denarja doma. -če si pa v zadregi, kaka in kje bi ga naložil, s© pa posvetuj pri PROMET-u. Tak posvet ho Tebi samo v korist.
PfeOMET SRL, 25 de Mayo 533-3 Buenos Aires, T.F. 31-6435 in 32-7712.
Stran 4.
SVOBODNA SLOVENIJA
Bs. Aires, 6. 7. 1961 - No. 27
SLOVENCI
Nov južnoameriški rekord na 200 m hrbtno je postavil argentinski plavalec Pedro Diz s časom 2:19,2. Svetovni rekord' drži MacKiKnnel (ZDA) s 2:17. Dober čas je postavil na 100 m metuljček tudi L. Nicolao s 59,8. Yas je 8 sek. slabši od argentinskega rekorda, ki ga drži isti plavalec.
Smučarski klub Jezersko je 21. maja izvedel pri Češki koči tekmovanje v slalomu. Proga je bila dolga 400 m s 40 vratci in jo je bilo treba prevoziti ^dvakrat. Pri članih je zmagal Jamnik (Triglav, Kranj) pri mladincih Guček (Enotnost, Lj.), pri članicah pa Faned-lova (Enotnost) pred Angeletovo (Triglav).
V	Slovensko-hrvaški košarkarski ligi, v kateri igra 5 slovenskih in 5 hrvaških klubov, je po petem kolu prevzela vodstvo Ljubljana z 8 točkami. Ostali slovenski klubi so Slovan (Lj.) Maribor, Triglav (Kranj) in Rudar
ŠAH
II. TURNIR „JOŽE ŠINKOVEC“
V	nedeljo, 2. t. m., je bilo odigrano v Mladinskem domu (Ramos Mejia) II. kolo letošnjega centralnega turnirja! Ob „kibiciranju“ — nekajkrat morda celo preveč navdušenem — številnih šahi-stov je potekala štiriurna borba. Tudi to pot so bila v dvorani razstavljena dragocena darila, ki so vzbujala občudovanje obiskovalcev.
Zdravstveno stanje ni dopustilo, da bi se Močnik udeležil turnirja in tako je vodstvo sporočilo, d'a bo njegovo mesto v izboru zasedel Ivan Mehle.
Rezultati II. kola: Buda—Marolt 0:1, Kupe—Šušteršič (do 30, poteze povsem enakovredna igra) 0:1, Geržinič —Majcen 1:0, Prelog—Bujas (napeta, skoraj do konca izenačena partija) 1:0, Mehle—Baraga (kljub dobljeni kvaliteti sredi igre je Mehle — verjetno eden izmed „presenečenj“ tega turnirja — naposled moral položiti kralja) 0:1. Počival je Posteiner. Prekinjena partija iz 1. kola: Baraga—Prelog 0:1.
V	3. kolu, ki bo 9. t. m. ob 16, v istih prostorih, se bodo srečali: Bujas— Mehle, Majcen—Prelog, Šušteršič—• Geržinič, Marolt—Kunc, Posteiner— Buda. Prvoimenovani imajo bele figure. Počiva Baraga.
čeprav bo turnir zaradi igralcev, ki se povečini doslej še nikoli niso srečali na turnirjih, poln presenečenj in čeprav si trenutno kar štirje delijo prvo mesto (Geržinič, Marolt, Prelog in šišteršič,
PO SVETU
vsak z dvema točkama), se bo verjetno že na naslednjem kolu začel kazati obris dokončne slike.
Zaključek šah. turnirja -Našega doma 'V soboto, 17. junnja ob 23.15 je Bogo Kosančič zaključil šahovski turnir „Našega doma“. Po kratkem govoru je razdelil nagrade igralcem, ki so zasedli tri ¡prva mesta. Prvak je dobil lep pokal v {trajno last. Drugi in tretji pa medalje. Po tem so pa prejšnji bojevniki na črnih in belih poljih še enkrat obstopili mize, tokrat so segali ne po šahovskih figurah, temveč po kozarcih in dobri zakuski, ki jo je pripravil pokrovitelj. Pri zaključku so bili navzoči tudi predsednik N. D. L. Zakrajšek, tajnik M. Indihar, člani odbora Rud. Keršič in ostali tako, da je bilo res prijetno občutje, saj so- bili vsi zadovoljni, prireditelj kakor zmagovalci ter premaganci.
S strani poteka turnirja je bilo še nekaj nedostatkov. Udeležba bi bila lahko še večja, saj je še nekaj igralcev, ki bi se lahko potegovali tudi za prva mesta, a na žalost niso- mogli sodelovati to leto. Kot je bilo pričakovati, je prvo mesto osvojil Mehle, ki je skozi cel turnir igral vsestranski zelo stabilno, tako da praktično ni bilo resnejšega nasprotnika razen Benka, ki pa je ravno za zaključek manjkal ter je partijo po šahovskih pravilih izgubil in s tem padel na tretje mesto, fistula mesta so zasedli več ali manj že poznani šahisti in sicer 4. Jereb, 5. Trpin in 6. Oven. To so igralci, ki bodo zastopali Naš dom na medklubskih srečanjih.
Končna lestvica pa je sledeča:
1.	Mehle I. ...	12	11	1	0	11%
2.	Močnik F. .	12	10	2	0	11
3.	Benko F.	12	9	2	1	10
4.	Jereb J, ...	12	8	0	4	8
5.	Trpin F. ..	12	8	0	4	8
6.	Oven I		12	6	1	5	6%
7.	Dolenc V. ..	12	6	0	6	6
8.	Oblak C. ..	12	4	1	J	4%
9.	Erjavec S. .	12	3	2	7	4
10.	Grilj M. ...	12	4	0	8	4
11. Vidmar M. .		12	1	2	9	2
12.	Indihar M. .	12	1	1	10	1%
13.	Indihar L. .	12	1	1	10	1%
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Zuerichu v Švici je prvo mesto zasedel Keres (ZSSR) nred sodržavljanom Petrosjanom in Gligoričem, sedma mesto je zasedel Matulovič (—).
FRIREDITVE
JULIJ
Sobota, 8.: članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva ob 19 v Slov. hiši. azprava o mlad. vprašanju. Nedelja, 9.: Informativni sestanek članov in prijateljev Slomškovega doma ob 10 v Slomškovem domu, Ca-stelli 28, R. Mejia.
V	Našem domu v San Justu, H. Irigoyen 2756, od 10 naprej koline. Od 3 naprej igra Moulin Rouge!
V	Slovenski vasi nogometna tekma moštev SFZ Morón, San Martin in Lanús.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 3 popoldne prijateljski sestanek fantov in mož iz biv. begunskega taborišča v Traniju.
Sobota, 15.: VI. kulturni večer SKA; Bralna predstava Sartrove enodejanke „Zaprta vrata“. Bullrich, Sara-di 41, Canital.
V	Slovenskem domu v San Martinu poooldne roditeljski sestanek in skioptične slike za mladino: Sprehod po Sloveniji, zvečer ob 10 isto-tam družabna prireditev s kolinami
Nedelja, 16.: V Slov. domu v San Martinu ob 10. dop. predavanja Roberta Petrička o lepotah argentinske zemlie. Skiootične slike.
Slomškov mladinski oder v R. Me-jii ob 16 v dvorani s. dominikank gledališka predstava „Kekec in Moica“.
Koline v Slovenski «vasi.
Sobota, 22.: V Slov. domu v San Martinu ob 17 spominska proslava ob 3. obletnici smrti svet. K. Škulja. Nedelia, 23.: Po slov. sv. maši v San Martinu obisk groba svet,- Škulja na pokopališču v San Martinu. Ciudadelski oder ob 16 Sommerset-Debevec: Sveti plamen.
Nedelja, 29.: V San Martinu ob 10 sestanek vseh članov in članic zadruge Slovenski dom.
OBVESTILA
Članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto, dne 8. julija, ob 19 v Slovenski hiši na Ramón Fal-conu 4158. Na sporedu je razprava o mladinskem vprašanju. Lepo vabi •— odbor.
Naš dom v San Justu pripravlja za rojake na drž. praznik 9. julija koline. Pripravljene bodo izvrstne domače krvavice, pečenice in slastna svinjska pečenka. Za dobro kapljico bo poskrbljeno. Vsi iskreno vabljeni. Koline bodo že od 10 dopoldne naprej.
Vse fante in može iz biv. taborišča Trani v Italiji vabimo na prijateljski sestanek, ki bo v nedeljo, dne 9. julija, ob treh popoldne v Slovenskem domu v San Martinu.
Informativni sestanek članov in prijateljev. Slomškovega doma, bo v nedeljo, 9. julija, ob 10 dopoldne v društvenih prbitorih, Castelli 28. Pogovorili se bomo o dosedanjem delu in ureditvi prostorov. Lepo vabljeni!*
Prihodnjo nedeljo, 9. julija, bosta nogometni moštvi odseka SFZ iz Morona in San Martina prijateljsko obiskala odsek SFZ Lanús. Odigral se bo turnir med' tremi za pokal. Opoldne bo za vse pripravljen asado.
VI. kulturni večer SKA v soboto,
15.	julija bo kot običajno v dvorani pri Bullrichu (Sarandi 41, Cap.). Posvečen je dramatiki J. P. Sartra, člani Gledališkega odseka bodo v slogu bralnega gledališča izvajali v režiji Nikolaja Je-ločnika Sartrovo enodejanko „Zaprta
cev v Italiji. Zato poudarjata dolžnost pritegniti vse skupine in struje naše manjšine k skupnemu delu, ne da bi jih kdo samozvano in diktatorsko odrival.
Da se ne cepijo slovenski glasovi in da se kljub samolastnemu nastopanju nekaterih ne pokaže prevelika razcepljenost, se je SKSZ odrekla samostojnemu nastopu.
Ker je v Gorici vložena samo ena slovenska lista, in ker nam gre pred- j vsem za dokaz obstoja našega življa, j priporočamo volilcem, naj oddajo glas tej listi. Kakršen drugačen nasvet bi ne mogel biti v skladu z našim načelom, in dosedanjim političnim in narodnim delovanjem.
Ker pa nekateri kandidati te liste niso pokazali, da jim gre za resnično skupnost in enotno usmerjenost večine našega ljudstva, opozarjamo volilce, naj se poslužijo postavne pravice in izbirajo med osebami na omenjeni listi“ (Morejo oddati preferenčen glas določenemu kandidatu, op. u.).
Ta članek je Novi list tik pred volitvami prinesel izzvan od Katoliškega glasu, ki je očital skupini ob Novem listu, da ni brez krivde, če so Slovenci na nekaterih italijanskih listah. Prej na ni objavil nobenega načelnega članka, ampak je samo mimogrede omenjal, da naslona na teh volitvah tudi čisto slovenska lista. Je pač res molčal, „modro molčal“, a pisal tudi, da se iz razgovorov z „Občinarji sliši, da se ne bodo dosti ozirali na stranke, ampak na osebe... ter da si ti „želijo, da bi se odgovom; ljudje zdramili in sestavili tako stranko, ki bo upoštevala želje vseh Občinarjev“. Vsekakor je treba briznaji, da vodi skupina okoli Novega lista odlično propagando za osebe, ne pa za stranke; čeprav te osebe nastopajo na italijanskih listah.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
OB DVEH VOLITVAH
Volitve na Goriškem — upravne in pokrajinske, ter volitve v univerzitetni svet tržaške univerze so spet dokazale, koliko je Titovim komunistom za slovenstvo. Ponovno so titovci in tudi posredno nekateri tako zvani neodvisni,-ali celo tisti, ki se edini čutijo edino prave Slovence, ki se zbirajo okoli tržaškega Novega lista, da jim je bolj za italijanske socialiste in komuniste kot pa za Slovence, čeprav se skuša Novi list prati, a je milo precej šibko... Že v tretje so zavedni slovenski akademiki na tržaški univerzi postavili svojo listo Adria. Prvič so dobili dva zastopnika, na zadnjih dveh volitvah pa po enega. Ea volitve med' akademiki pa sploh ni bilo dosti zanimanja, saj je volilo samo 50% upravičencev. Adria je dobila 61 glasov. Zmagala pa je In-tesa Cattolica s 494 glasovi in dobila 12 zastopnikov, levičarji iz UGI 324 glasov (8), liberalci 249 (6), neofaši-sti 243 (5).
Novi list je v poročilu o volitvah zapisal na prvem mestu, da sta na levičarski listi bila izvoljena tudi dva Slovenca, šele nato pa omenil, da je na slovenski listi bil izvoljen tudi en Slovenec. Nismo pa zasledili v tem listu pred volitvami nobenega članka, naj bi slovenski akademiki volili listo Adrio.
Upravne volitve in volitve v pokrajinski svet so bile na Goriškem 28. maja.Žal še ne moremo postreči bralcem z izidi. Slovenska lista je postavila lastne kandidate za občinske volitve v Gorici ter v slovenskih občinah Doberdob, Sovodnje in števerjan ter za pokrajinske volitve. Nosilec liste v Gorici je bit dr. Anton Kacin.
Titovci niso postavili lastne liste, ne za goriške občinske niti pokrajinske volitve, ampak so se udinjali nekateri
na listi Nennijeve Italijanske socialistične stranke, nekateri pa na listi KPI. Vzrok za to je deloma stalno padanje glasov v Gorici, deloma pa tudi titovska politika, ki daje večji poudarek socialnemu razrednemu boju.
Tržaški Novi list, ki se vedno „bori za slovensko edinstvo“ pred' volitvami ni napisal nobenega članka, kjer b¡ se 'asno izrazil. V kratkih noticah je poročal o volilnih listah. Tako je med drugim zapisal, da „si slovenski volilci "e n:so na jasnem, kam jih bodo potegnila vodstva raznih političnih struj“ in da „slovenski volilec dobro razume, da manjšina ne more odločevati v svetovnonazorskem merilu, ampak da se mora boriti le za vsakdanje praktične ndejstvitve manjšinjsk'h pravic iti za svoj narodni obstoj“. V poročilu o listah v Gorici Nevi . Pst omenja skupno ,:sto Slovenske demokratske zveze in Katoliške skupnosti na zadnjem mestu v štirih vrsticah, potem ko obde’a vse italijanske liste in seveda navede vse rifovce, ki kandidirajo na italijanskih listah in zaključi: Na seznamu dvajse-t!h kandidatov so dr. Kacin in hči (sic), dr. Sfiligoj, prof. Andrej Makuc itd.
Tik pred volitvami se v št. 350 ta-ko'e bere: „Ko je naš list ponovno pričel z izhajanjem, je v prvi številki j narrsal načelno izjavo, da bo dvigal narodni ponos in se boril za enakopravnost na vseh področjih javnega življenja. Isto načelo, da se zavzema za pravice Slovencev» v duhu krščanskih in demokratičnih načel je vzela v svoj program tud; Slov. kršč. socialna zveza (SZSZ).
Spričo današnjih volitev moramo nonovno pojasniti svoje stališče. Naš j list in SKSZ sta vedno poudarjala po-j trebo skupnega nastopa vseh Sloven-1
KANADA
Župnija Marije Pomagaj ima izven Toronta obširno pristavo, ki je priljubljena izletna točka članom farnih organizacij zlasti v vročih poletnih mesecih. Sedanji župnik pri fari Marije Pomagaj Andrej Prebil pa je pristavi dal širši in globlji narodni pomen in nalogo. Stoji namreč na stališču, da naj bi dobro urejeno letovišče „bilo skupno zbirališče in skupno okrevališče ne le vseh Slovencev iz Toronta, marveč vseh Slovencev iz vse Kanade, pravtako pa tudj iz bližnjih krajev sosednjih Združenih držav Amerike*. Na njegovo pobudo se je sestavil medžupnijski odbor za letovišče, ki je odgovoren obema župnikoma slov. župnij. Ta odbor zbira tudi prispevke za ureditev letoviškega
naselja. „Uradna“ otvoritev letovišča je bila letos 4. junija. Dopoldne je bila najprej maša, nato pa slovesna telovska procesija. Po procesiji je bila družabna prireditev.
Na občnem zbor« Slovenske telovadne zveze je bil izvoljen za starosto Frank Grmek, podstarosto Frank Arhar, tajnico Lela Grmek, blagajničarko Nada Mušič, načelnika Ivan Celar, pod-načelnico pa Cveta Arhar. V tem letu namerava telovadna zveza pripraviti telovadno akademijo ter sodelovati pri Slovenskem dnevu.	*
Odsek Slov. kat. akad. starešinstva v Kanadi ima redne mesečne sestanke. Na zadnjem je govoril prof. Lojze Ambrožič o sodobni katoliški razlagi Sv.
pisma.
PO ŠPORTNEM SVETU
vrata“. Spremno besedo o avtorju in njegovi dramatiki bo govoril pisatelj Ruda Jurčec. Začetek predstave bo točno ob sedmih zvečer.
Za nedeljo, 6. avgusta, popoldne pripravljamo študentje škofovega zavoda svojo akademijo v mestu. Prosimo vse domove in organizacije, da bi upoštevali prj svojih programih to prireditev. Odbor.
V nedeljo, 3. septembra, otvoritev Slomškovega doma v Ramos Mejii.
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, S R L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658- 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb. Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
DR. ADRIAN SELESTRIN
' bivši profesor v Zagrebu ordinira: Viamonte 752, 3. nadstr. vsak torek in četrtek od 17—20 (ob sobotah po dogovoru)
T. E. 31-6540 in 31-7185
■
j SLOVENSKI DOM v San Martinu
■
■
*	bo imel v soboto, dne 15. julija
zvečer
■
I K O L IN E ■
■
■
■	obstoječe iz pravih domačih
E	krvavic,«pečenic, svinjske pe-
čenke in domačega kislega
zelja.
Začetek ob 19.
Ulica Cordoba 129.
■
•	_ .............
CIUDADELSKI ODER Nedelja, 23. julija ob 6 Sommerset-Debevec
SVETI PLAMEN
drama
SLOVENSKA
HRANILNICA
(Alvarado 350, Ramos Mejia)
obvešča vlagatelje, da je s 1. julijem 61. začela obrestovati navadne vloge po 15%, vezane pa po 18%.
Posojila pod dosedanjimi pogoji.
VARNA NALOŽBA
ESLGVENIA LIBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Eroselj
Redacción y Administración; Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENT 1NO Centra! B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad 1 Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Sloveniji za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
cc Ui D O	V nedeljo, 16. julija ob 16 v dvorani sester dominikank poleg farne cerkve v Ramos Mejia
c/) 2 O < u	KEKEC
	IN ; MOJCA
	Mladinska igra s petjem
>	v treh dejanjih
o v>	po znani Vandotovi povesti
	„Kekec na volčji sledi“
*Cfl	Režiser: Ema Kessler-Blejec Pevske točke: Nuša Kristan Scena: Pintar Valentin
O _]	Vstopnice v predprodaji pri odbornikih .Slomškovega doma
■■■■■■■■■a ! v	iaaaaaaaBBaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaasaaeaaMMW S 9 NEDELJO, 16. JULIJA \
■ ■ • a a a a a a a	KOLINE v Slovenski vasi
5 a • Kot vedno: vesela godba in dobra ; postrežba Začetek ob 12	
■ a a a a a a a	Društvo Slovenska vas ; Lanús a 	 §
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Debelega prašiča smo zaklali spet, klobas smo naredili šeststopet, na pečenko z zeljem nismo pozabili, z najboljšim vincem bomo jo zalili...
...v nedeljo, 9. julija 19’61 v Našem domu v San Justu, kjer bo
celodnevna
ZIMSKA VESELICA
S KOLINAMI.	,
Začetek že ob 10 dopoldne. Popoldne ob 3 pa bo orkester „MOULIN ROUGE“ igral tako, kot je za slovenske koline primerno.
Hip. Yrigoyen 2756	San Justo
SLOVENSKO TRGOVSKO PODJETJE
ŠEME - BIDOVEC
ELEKTRIČNI APARATI — KUHINJSKE POTREBŠČINE PRAKTIČNA DARILA
Avda. de Mayo 2416	T. E. 658-9044	Ramos Mejia
Po najnižjih cenah in na dolgoročno odplačevanje Vam nudimo: Radio combinado, loščilce," sesalce, ojačevalce, likalnike, mešalce Peči, štedilnike, šivalne stroje — vse vrste kuhinjske posode, servise Brivske aparate, svetilke na plin, baterije.
Sporočite svoj naslov po telefonu in Vas obiščemo na domu.
%
Odprto tudi ob sobotah popoldne.