na panj. Kljub temu da sta lipa in lipovec po Sloveniji do- bro razširjena, pa so vseeno območja Gorenjske, Koroške in mestoma Notranjske in Osrednje Slovenije ostala brez omembe vrednih donosov. Enako je bilo tudi v nadaljevanju s pričakovanjem izlo- čanja zelene hojeve ušice. Njeno izločanje se je zelo osre- dotočilo na območje vzhodnega dela Javornikov in Loga- ške planote – Menišije. Vendar tudi tam donosov nismo dočakali. Najdaljše obdobje stanovitnega vremena smo letos žal bili deležni šele v septembru in zato je sezona pri marsikaterem čebelarju ocenjena kot katastrofalna z zelo veliko vložka, truda in dela. Če jo strnemo v številke, nam te prikažejo, da je veliko čebeljih družin v času najbolj medovitih mesecev vse do lipove paše potrebovalo pomoč in oskrbo čebelarja, saj bi brez krmljenja zaradi lakote propadle. Ponovno smo bili deležni skromne bere s pridelavo 8,9 kg medu na panj. Preračunano na celotno državo je letošnja pridelava medu znašala 1293 ton. Podpovprečno? Ob donosih zadnjih pe- tih let niti ne. Ob donosih, ki smo jih bili vajeni v prete- klosti v prejšnjem desetletju, pa absolutno da. Zato lahko le upamo, da to ne bo naša stalnica in da bomo prihodnje desetletje govorili o samih presežkih. Na koncu upam, da ste bili uspešni v borbi proti varojam, in vam želim prave zime z velikimi količinami snega, ki bo vztrajal vse do za- četka meseca marca, in da bi imeli odlično pašno sezono 2021. Naj medi! Mali hojev kapar (Physokermes hemicryphus Dalm.) Najbolj značilen znak posledice pozebe robinije (akacije) je propadajoč poganjek. Foto: Aleš Bozovičar Foto: Aleš Bozovičar nje na lipi in predvsem lipovcu, ki sta na padavine manj občutljiva. Najboljše je bilo na južnem in zahodnem delu države, kjer smo beležili zelo dobre donose, tudi do 30 kg Ekološko čebelarjenje predstavlja obliko in način čebe- larjenja, ki le počasi pridobiva večji pomen v slovenskem čebelarskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne da- nosti z bogato krajinsko členitvijo, avtohtono kranjsko čebelo, različnimi tipi pokrajin in podnebji ter ima tako odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega načina čebelarjenja. Ta pomembno prispeva k zagotavlja- nju neoporečnih čebeljih pridelkov in ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti. O ekološkem čebelarjenju je tekla beseda v Stični 9. septembra 2020, kjer je ČZS, JSSČ, organizirala strokovni Strokovna razprava o ekološkem čebelarstvu posvet o ekološkem čebelarstvu. Mitja Zupančič, svetova- lec specialist za področje ekološkega kmetovanja, je pred- stavil temo: Zahteve in prednosti ekološkega čebelarjenja. V temi so bili poudarjeni izzivi za v prihodnje v smislu uvr- stitve ekološkega čebelarstva v novo programsko obdobje programa razvoja podeželja, katerega obrisi se že kažejo, podrobnosti pa bodo opredeljene v prihodnje. Poudarjene so bile tudi nekatere novosti, ki jih prinaša nova zakono- daja na področju EU, kot je npr. skupinsko certificiranje, ter tudi nekatere za zdaj manjše novosti glede pravil za ekološko čebelarstvo. 10/2020 letnik CXXII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 272 Vprašanje: Zakaj postane družina trotovska, kakšen je smisel, zakaj raj- ši takoj ne propade? Odgovarja: dr. Maja Ivana Smodiš Škerl, Kmetijski inštitut Slovenije Čebelja matica je v čebelji družini edina plodna samica, ki zalega oplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki so spolno nerazvite samice. Matica zalega tudi neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo samci troti. Svojo prisotnost matica izkazuje s proizvajanjem in oddajanjem matičnega feromona in zaleganjem jajčec, kar vzdržuje normalno delovanje družine. Družina postane trotovec kadar matica zaradi po- manjkanja semenčic, preneha zalegati oplojena jajčeca in zalega le še neoplojena, obenem pa delavke iz nekega razloga matice ne zamenjajo pravočasno. Drug razlog je nenadna izguba matice. Delavke izgubo prepoznajo zelo hitro (odsotnost matičnega feromona) in že v 10 do 24 urah začnejo graditi zasilne matičnike, če imajo na raz- polago jajčeca. Na brezmatično družino posumimo že za- radi spremenjenega obnašanja čebel, ki nervozno šumijo. Nepokrita zalega oddaja feromon zalege, ki preprečuje razvoj spolnih organov pri delavkah. Odsotnost zalege je ključni trenutek, ki pri večini delavk sproži razvoj jajčnikov in nekatere postanejo t. i. lažne matice. Na aktivacijo jajčni- kov pri delavkah vplivajo tudi zunanji dejavniki (prehrana, temperatura). Največ lažnih matic se pojavlja v poletnem času, manj v jesenskem in zelo malo spomladi. V brezma- tični družini se okolje v panju sprevrže v nered in v treh te- dnih delavke (takih je do 24 %) začnejo zalegati neoplojena Zakaj nastane trotovec jajčeca. Na začetku nekatere delavke odstranjujejo ali po- jedo jajčeca, kasneje prevladajo lažne matice z zaleganjem vse več neoplojenih jajčec. To je mogoče opaziti tako, da je v celicah prisotnih tudi po več jajčec hkrati, celice so razšir- jene, pokrita zalega je presledkasta in precej izbočena. Vse več delavk je zaposlenih z zaleganjem jajčec, moč družine upada. Izlegajo se manjši troti, kasneje delavke prenehajo krmiti trotovske ličinke, ki razpadajo in gnijejo. Brezmatič- na družina po mukotrpnem procesu prej ali slej propade. Izleženi troti, ki preživijo propad družine, so potenci- alni tekmeci za oprašitev matic. Žal so ti troti prenašalci gena, ki v novi družini aktivira več lažnih matic. Z drugi- mi besedami, v novi družini se bo izlegalo več delavk, ki bodo tekmovale z mlado matico z zaleganjem neoploje- nih jajčec in v družino vnašale nered. Pošljite vprašanja Bralce vabimo, da nam na naslov uredništva (mar- ko.borko@czs.si) pošljete svoja vprašanja s področja čebelarstva, mi pa bomo poiskali odgovore nanje. Uredništvo Foto: Vlado Auguštin Foto: Franc Šivic Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ, je sodeloval s temo: Prehod iz alternativnega v ekološko čebelarjenje s poudarkom na kakovosti propolisa in voska, kjer je bila predstavljena tehnologija prehoda iz konvencional- nega v ekološko čebelarjenje, s katero lahko iz notranjosti čebeljega panja odstranimo s kumafosom in amitrazom onesnažen vosek in propolis. Po predavanjih se je raz- vnela živahna debata o težavah, s katerimi se srečujejo čebelarji pri ekološkem čebelarjenju. Na koncu smo pri- šli do sklepa, da pri tem načinu čebelarjenja predstavlja največjo težavo zatiranje varoj s sonaravnimi sredstvi. Uporaba teh zahteva veliko znanja in prakse. Prav zara- di tega bo treba v prihodnje veliko več pozornosti in časa posvetiti usposabljanju čebelarjev iz te teme. Na koncu še zahvala vodstvu ČD Stična za odlično organizacijo posve- ta, ob upoštevanju higienskih priporočil NIJZ-ja za pre- prečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-19. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 10/2020 letnik CXXII 273 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE