Zveza slovenskih odvetnikov.
(Konec.)
Volitve za bodoče leto so se izvršile »per acclamationen«. Za predsednika je bil vnovič izvoljen g. dr. K. Triller, v odbor pa prejšnji člani, razun g. drja. Vladimira Serneca, ki se je bil preselil in Ljubljane v Maribor; na njegovo mesto se imenuje g. dr. Josip Leskova r, odvetniški kandidat v Ljubljani
V.
Med »slučajnostmi« se je izreklo mnogo želja in nasvetov in bilo bi se jih še več, da ni bilo že tako pozno.
Prečitala se je vloga g. drja. Kri s perja, ki opozarja na to, da sta zdravniška zvedenca nedavno pred ljubljansko poroto
Zveza slovenskih odvetnikov. 185
podala svoj izvid in mnenje v nemškem jeziku, čeprav je bil obtoženec zgol slovenščine zmožen, nadalje da je sodišče odklonilo soglasni predlog obeh zagovornikov, naj se dotično zvedenško mnenje obnovi v slovenskem jeziku. Sklene se naročiti odboru, naj dela na to, da bodo poslej izvidi in mnenja sodnih zvedencev pri kazenskih razpravah vedno v jeziku obtoženca.
Prošnja odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, naj bi »Zveza« pristopila njih društvu za ustanovnico, se po kratki razpravi prepusti odboru v rešitev.
Gospod dr. M a j aro n opozarja na ravnokar provedeno debato o justičnem proračunu v proračunskem odseku poslanske zbornice, ki se je v njem od slovenske strani med drugim tudi grajalo, da vrhovno sodišče še sedaj ne izvršuje jasnega zako-novega predpisa za izdajo slovenskih vrhovnosodnih odločeb. Ker je pa odsekov poročevalec g. prof. dr. Globinski, odličen član poljskega kluba, v svojem končnem govoru dvomil da bi bilo takšno kršenje zakona na vrhovnem sodišču sploh možno, je primerno, če mu »Zveza« avtentično sporoči, da se to kršenje dejansko in neprestano godi vzlic pritožbam strank in premnogim intervencijam javnih zastopnikov naših. — Sprejeto.
Sprejme se tudi predlog g. drja. Ko kal j a, naj odbor s posebno okrožnico opozori vse slovenske odvetnike in notarje o današnjem sklepu, da mora vsakdo izmed njih slovenske stranke zastopati slovensko, in naj jim po možnosti tudi priobči zaznamek onih oblastev, ki morajo sprejemati slovenske vloge.
Gospod dr. Kušar opozarja na važnost stanovskega vprašanja o zavarovanju za starost in onemoglost odvetnikov in notarjev, ter priporoča, naj se stopi radi tega v dogovor s »prosto združbo odvetnikov« na Dunaju.
Na predlog g. drja. Brejca, ki ga podpira g. dr. Majaron, se sklene resolucija, da je zajedno z ureditvijo jezikovnih razmer
') Po poročilu v »Wiener Zeitung« od 3. aprila 1908, na strani 5, je prof. dr. Glabinski v odsekov! seji prejšnji dan dejal: . . . »er musste auch seiner Verwunderung dariiber Ausdruck geben, wenn der Oberste Gerichtshof, wie dies vom Abgeordneten Dr. Ploj hier mitgeteilt wurde, die bestehende ki are Vorschrift des § 27 des Gesetzes iiber den Obersten Gerichtshof, welcher die Ausfertigung der Beschiusse in deutscher und sloweniscker Sprache anordnet, im Falle die Beschwerde von einer slowe-nischen Partei eingebracht wird, bewusst verletzen solite«.
186 Zveza slovenskih odvetnikov.
za češko kraljevino potom nameravanega zakona istotako izvesti popolno jezikovno ravnopravnost slovenskega jezika za vse dežele, koder prebivajo Slovenci. To resolucijo je sporočiti ministrskemu predsedniku in obema slovenskima delegacijama v poslanski zbornici.
Gospod dr. Majaron govori o zapostavljanju slovenskega jezika pri agrarskih operacijah na Kranjskem. Dasi so pri tem udeleženi skoraj zgol najširši kmetski sloji, vendar se vse tehnične in ekonomične izvide zapisuje izključno le nemško, da jih udeleženci gotovo ne razumejo. Najlepše pa je, da deželna agrarna komisija, koje člani so in morajo biti slovenščine zmožni, posluje nemško in sklepa nemške odločbe. Iz Gradca in Dunaja hočemo slovenskih odločeb, pa v Ljubljani si jih ne znamo vstvariti ! Predlogu, da naj se »Zveza« zaradi tega obrne do kolikortoliko kompetentnega deželnega zbora kranjskega, se soglasno pritrdi.
Gospod dr. Kokalj protestira zoper to, da c. kr. finančna prokuratura za Kranjsko venomer rabi izključno le nemščino nasproti slovenskim strankam, in predlaga tozadevno resolucijo, ki naj se naznani vodstvu finančne prokurature ter finančnemu ministrstvu. — Sprejeto.
Konečno povdarja gosp. dr. Majaron, da smo s svojimi zahtevami še vedno tam, kjer smo bili pred petimi leti, ko smo jih bili proglasili v znanih resolucijah. Niso izpolnjene, a tembolj upravičene. Zato predlaga, da se resolucije, sprejete na slovenskem odvetniškem shodu v Ljubljani dne 25. oktobra 1903 zopet obnove in dopošljejo vsem ministrstvom, predsedstvu vrhovnega sodišča na Dunaju, predsedstvoma nadsodišč v Gradcu in Trstu ter obema slovenskima de'egacijama v poslanski zbornici.
Ko je bil tudi ta predlog soglasno sprejet, je gospod predsednik zaključil zborovanje ob pol 3. uri popoludne.