Šentjurska Šentjur do 0 y.^d šentjurske 1995 V) v V £ 352(497 4 Šentjur) iiiiiiiiiiiiiiiiiii™ U ^ 0093030,30 > COBISS O 24. odtodvi 1995 Mev: 30 ce*ut T/fi o sr? fia&ttUmi fila&uui fini fio&ti Se*t£jun IZ VSEBINE: - občinski svet je sejal 13 ur - kako smo praznovali - bo E - šport občinsko podjetje? - v Alposu odpuščajo - Lucijina reportaža - šport - anekdote ^ eveTEiiCHRrm ^•^C'm e tka Ul. Leona Dobrotinška 5,63230 Šentjur (nasproti Zdravstvenega doma) telefon: 063/742-401 Obveščamo vas, da sprejemamo naročita za aranžmaje Ujudimo veti/(g izbiro cvetja in krizantem iz uvoza T^ničti&ccfetHO-ce«tfie*tč ožt<4&! Od 28.10. do 31.10. bo cvetličarna odprta od 7h do 20h, I. novembra 1995 pa od Gh do I7h. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN iti fciipo/ ALPOS COMMERCE, HOTEL ALPOS VALENTINA OROŽNA 4,63230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-305,743-705, FA)(: 063/743-619 MOBITEL: 0609/620-743 S1. novembrom zapiramo vrata Ribiškega doma. Vsem prijateCjem se zahvaljujemo za oBist^ in vas vabimo v !ttoteC ACpos v Šentjur. GOI ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230ŠENTJUR. Ul. Dimna Kvedra 6a Tel: 063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur POSEBNA UGODNOST Menjava baterij Cbrezplačno graviranje OdpitAVA Alr_RqijE pni NOŠENju UHANOV . .tel.-.7B3-XV3 IDITI IN LEASING samo 20% polog | prediranje ušes j)> prodaja darilnih bonov Izjemno ugodna menjava slanega zlata za novi nal«š| >:V; IrtitiL GSADBENA DELA Milan FRECE s.p. Ul. Franja Vrunča 10 63230 Šentjur Tel: 063/743-192 C. Kozjanskega odreda 4. ŠENTJUR ' Telefon: 063/741-836 Vinogradniki pozor! - strokovno in kvalitetno rigolanje vinogradov in sadovnjakov - urejanje okolice stanovanjskih hiš - odvodnjavanje travnikov in njiv - naprava cest in gozdnih vlak - napeljava vodovodov - razni izkopi za gradbene jame - nakladanje gramoza in zemlje z dovozom in odvozom Podjetno in solidno! e6eeeee' Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA Privilegij Beseda privilegij je verjetno ena najbolj osovraženih, kar jih P°zna naš jezik. Celo tat ali ropar sta menda bolj pozitivna od Privilegiranca. Kaj je privilegij? Je posebna pravica, ki daje posamezniku ali sloju boljši položaj. Zgodilo se mi je pred tedni, ko sem precej samomorilsko lazpoložen pritaval do enega izmed šentjurskih šankov, prijazno Pozdravil, ravno hotel naročiti štangico, ko mi je črni mladenič, ki Se je negotovo naslanjal na pult, sicer lastnik enega izmed dobros-loječih šentjurskih lokalov, mimogrede prilepil na dušo pečat Privilegiranca. V hipu sem izginil iz lokala. Zunaj, na soncu sem trčil v znanega šentjurskega obrtnika, 'Horda je tri ali štiri leta starejši od mene. Kljub temu, da je ''Pokojen, mu posli kar dobro cvetijo. Včasih sva rada nastavila kakšno partijo šaha, popolitizirala. Tudi socialistični zapor naju je zbližal. "Lahko tebi, ko imaš poslansko penzijo," meje podrl brez uvoda. Od takrat nisva odigrala nobene partije več, meni pa je privilegiranec obležal na duši tako težko, da sem sklenil "zlorabiti" ŠN ZanJ (Spet privilegij!?). Res je, v trenutku slabosti, sem pristal na privilegirano upokojitev. Morda je 1017 DEM za 34 let pokojninske dobe, ki sem jo Ustvaril s svojimi rokami in niti dneva s poslanskim posedanjem v Parlamentu, ter za 55 življenjskih let, res vnebovpijoč privilegij za •Hnožico mladih, ki so brez dela, gotovo pa je vse prej kot to za tistega, ki sem mu prepustil delovno mesto in še manj za mladeniča " *astnika gostilne, za mojega nekdanjega šahovskega kolega ter •udi velikansko večino tistih, v čigar očeh sem zaradi tega moralno oporečen. Vsem takšnim moram povedati tudi to, da sem poskušal uveljaviti pravico do svojega prejšnjega delovnega mesta, se znebiti svojega "privilegija", ki to več ni, pa ni šlo. Pa to tako nikogar več n'ti ne zanima! Le zakaj je tako lahko vreči kamen, če to počnejo vsi, in si Prepričan, da ne more prileteti nazaj?! mag. Franc Kovač Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 28. novembra 1995 Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Lva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med Proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9, ure, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 Spet položnice! Tako hitro teče čas, mar ne, spoštovani naročniki? Leto je naokoli in spet so vas obiskale položnice. Le - te nikoli niso kaj prida zaželjene, a se na da brez njih. Vljudno prosim, da se položnične more znebite po kratkem postopku - in nam nakažete letno naročnino. Šentjurske novice ostajajo. Hvala! Franc Kovač Mednarodno priznanje za kvaliteto... GINEKOLOG V ŠENTJURJU JZ ZDRAVSTVENEMU DOMU ŠENTJUR je uspelo redno zaposliti ginekologa mag. dr. BEKČIČ MILANA, ki bo vodil v ZD Šentjur dispanzer za varstvo žena. Z delom je pričel 16. oktobra 1995. Mag. dr. Bekčič je priznan strokovnjak za ultrazvočne preiskave s področja nosečnosti in ginekologije. Za tovrstne preiskave ima v ZD Šentjur na razpolago ultrazvočni aparat. Poleg pregledov nosečnic in žena bo organizirana materinska šola in dispanzerski način dela. Mag. dr. Bekčič bo ordiniral: ponedeljek.petek od 8 do 13 ure sreda od 13 do 19 ure Predhodno se lahko naročite na telefon št. 743-115 ga. Cimerman. Vabimo vas, da si mag. dr. Bekčiča izberete za svojega ginekologa. Šentjurske NOVICE Z OBČINE ... 8. seja Obiinskega sveta je trajala 13 ur Dogajanja v občinskem svetu so še naprej nekoliko nenavadna in mučna. Svetniki se še vedno na dolgo ukvarjajo sami s seboj, medtem ko vse pomembnejše konkretne odločitve izvajata župan in občinska uprava sama. Odrekli so se celo dobesednemu pisanju zapisnika s svojih sej, češ, da gre za nepotrebno obremenjevanje občinskih uradnikov, ter tako še dodatno razvrednotili svoje delo. Tokrat z zapisnikom ni bilo posebnih težav. Pri pobudah velja omeniti zahtevo g. Vrečka(LDS) in njihovega uličnega odbora, ki zahtevajo sestanek z županom zaradi lokacije doma starejših občanov in Jožeta Artnaka(LDS), ki je dal odgovornim 2. opomin zaradi povsem neustreznih odgovorov na njegove pobude, zahteval spremembo odloka o prodaji na tržnici, ter vprašal, če so bile na otvoritev šole v H ruševcu povabljene tudi druge verske skupnosti. Svetniki so se dodobra namučili s Poslovnikom, ki so ga končno po nekajurnem drobnjakarskem dopolnjevanju končno le sprejeli. To pa še ne pomeni, da bo delo Občinskega sveta odslej bolj tvorno, kajti sprejeti poslovnik, vsaj po mojem mnenju, bistvenih "ozkih grl" tega organa sploh ne odpravlja. Do podrobnosti sicer ureja mnoga (potrebna) proceduralna vprašanja, prav nič pa ne reče o pravilih, ki bi prisilila svetnike, da bi na seje in za govorniški pult prihajali s pretehtanimi in organizirano pripravljenimi stališči. Kot kaže, bo šentjurski občinski svet s svojimi komisijami vred še naprej ostal bolj ali manj "čvekališče", ki še tistih redkih pristojnosti, ki mu jih zakon daje, ne bo znal uveljaviti. Razprava o Osnutku odloka o sestavi in številu članov svetov KS in volitvah v svete KS je že šla v zgoraj nakazani smeri. Takorekoč nihče ni razpravljal o prekratkem terminu za pripravo volitev, ki ga je določil župan, niti o predlogu, da se hkrati z njimi izvedejo tudi referendumi za krajevne samoprispevke, bilo pa je mnogo lepih in volilcem namenjenih, a nepotrebnih strankarskih besed o volilni zakonodaji, ki je takorekoč že določena. Volitve bodo 10. decembra, volilni sistem bo večinski (svetnike bodo volili po vaških skupnostih), razen v Šentjurju (KS Okolica in Center), kjer bodo volitve še vedno proporcionalne in izrazito strankarske. Svetniki so brez razprave sprejeli županov predlog, da se pristane na pogoje kamnoloma "Jimmy" glede izkoriščanja vodnega vira v Hrastju, zavrnili pa so izsiljevanje KS Loka, ki svoje soglasje k izkoriščanju tega vodnega vira pogojuje z asfaltiranjem ceste Dobrina - Cerovec. Prav tako so se z županom povsem strinjali, da se zaradi obilice zaslužnih občanov letos potroji število plaket in priznanj, ki se podeljujejo ob občinskem prazniku. Niso pa bili pripravljeni primakniti k ceni za preplastitev ceste ob Slivniškem jezeru 8 dodatnih milijonov za "podhode" za žabe. Brez večjih zapletov je bil sprejet zelo slabo pripravljen odlok o varstvu zraka. Tudi odloki o varstvu vodnih virov ter sklep o višini komunalnega prispevka na območjih izven zazidalnih načrtov, svetnikom niso delali težav. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo bo investitor odslej moral plačati za priključitve: na vodovod - 57 000 SIT, kanalizacijo 28 000 SIT in za ceste 93 000 SIT. Za vikendice znaša prispevek 104 000 SIT. Nekaj več razprav je bilo o deloven gradivu "Strategija razvoja občine 1995 - 1998". Koalicijski svetniki z izjemo g. Zdolška, ki je dal nekaj tehtnih načelnih pripomb, so bili previdno liho, opozicija pa je delovala razdvojeno. Predstavnik opozicijske LDS g. Artnak je nanizal kar precej sicer dokaj blagih h1 korektnih kritičnih opazk, predstavnik Združene liste g. Erjavec pa je gradivo pohvalil kot zelo dobro. Kljub temu je preC* glasovanjem prišlo do ostrega besedovanja med svetniki ter županom in podžupanom, ker sta ta dva ocenila, da svetniki pravzaprav tej točki dnevnega reda niso dorasli. Svetniki so s prvim glasovanjem predloženo delovno gradivo zavrnili, kasneje pa so se le dali prepričati, da je predložena Strategij3 primerna za nadaljno obdelavo. Pod točko razno se je razvila dokaj mučna razprava o odstopu g. Erjavca s funkcije podpredsednika Občinskega sveta. V obrazložitvi svoje odločitve je podpredsednik navedel, da ga vodstvi Sveta in Občine izključujeta iz svojega dela in da je "prazna" funkcija zanj žaljiva. Svet njegovega odstopa ni izglasoval, g. Erjavec pa odstopa tudi ni izrecno niti zanikal niti potrdil. Zanimiva in povsem nepotrebna je bila diskusija o verouku v OŠ Hruševec. Na pobudo svetnika Maruše (SKD) naj bi Občinski svet odločil namesto Sveta OŠ Hruševec - tega Še menda ni, zadeva pa naj bi bila nujna - o želji šentjurske župnije, da bi se zaradi nevarnega prehoda preko obvoznice verouk izvajal v šolskih prostorih. Svetniki so izziv sprejeli, vsi po vrsti so skoraj celo uro razlagali, da nimajo nič proti, vendar...itd-Proti sklepu, da se dovoli najem šolskih prostorov za veroučno dejavnost v skladu z veljavnimi pravili, si je upal ugovarjati le g.Zupanc (LDS), češ, da gre za uvajanje verouka v šolo skozi zadnja vrata. Za konec je občinski svet, spet s težavo, češ daje za to potrebno spremeniti poslovnik, le izglasoval stališče, da naj seje občinskega sveta predvidoma obsegajo največ 8 točk oziroinu trajajo do 6 ur. G. Erjavec, kije na tej seji kar dvakrat prekoračil za razpravo dovoljenih 15 minut, pa je najavil, da bo zahteval spremembo poslovnika in sicer naj bi imeli svetniki odslej pravico le do 2 minutnih razprav o vsaki točki dnevnega reda. _________________________________FJC RAČUNOVODSKI SERVIS v upravni zgradbi EMA, Mariborska 86, Celje Dvostavno knjiženje od blagovnih evidenc do glavne knjige. Telefon: 32-112, int. 279 dopoldan. UGODNE CENE! Šentjurske NOVICE PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR '95 - - Kako smo praznovali Varstveno delovni center slovesno odprt Zaključek je bil v preiskušeni režiji Petra Jeršiča v Hotelu Alpos. Tu so povabljene bogato pogostili, zapela je mala Maja Slatinšek, mladi folkloristi iz Dobja pod veščo roko gospe Salobirjeve so odplesali dva plesa, za dobro počutje pa je poskrbel znani Otvoritev Varstveno delovnega centra v Zgornjem trgu je bila ansambel iz Nevv Yorka (beri: Hniševca) Specter sound. Seje pa ena od prvih slovesnosti v okviru osrednjih prazničnih prireditev, zabava končala nenavadno hitro. Mjub slabemu vremenu seje pred stavbo nekdanjega internata jyiarjfoorIpavcem zbralo okrog 300 ljudi, med njimi tudi nekaj uglednih ljubljanskih gostov oziroma gostij' npr. ministrica za delo in Skora.i istočasno je potekala druga velika prireditev. Pod socialo Rina Klinar in sekretarka tega ministrstva Aoka Osterman. Za mikrofonom so se zvrstili številni gostje, od župana, predsednika šentjurskega Sožitja ctra Jeršiča, zastopnika staršev do predstavnikov skoraj vseh bljižnjih in daljnih društev za pomoč duševno prizadetim ter socialnih centrov do ministrice Klinarjeve. Slednji so Šentjurčanom ob čestitkah uantenili tudi precej lepih daril. Dokaj obsežen kulturni program so izvedli oktet Petrol, mala pevka , 'aljnškova, Loti Žlavs, dve skupini malčkov iz ^outjurskega vrtca ter varovanci iz sorodnih centrov iz Dobrne in Celja. f o slovesnosti, kije kljub temu, daje bila prisrčna, bila Ig lL|di malo predolga - trajala je kar več kot uro in pol -81110 si ogledali novo šentjursko pridobitev. Za sedaj je urejeno le pritličje in sicer obsega dva e °vna prostora, kuhinjo, pisarno ter vzorno urejene sanitarije. V njem bo našlo svoje mesto in delo 12 varovancev ter dva strokovna delavca. Skupna Vednost del znaša kar 18 milijonov tolarjev, kar je prav čedna pokroviteljstvom Univerze v Mariboru in v organizaciji vsota. Ministrica Klinarjeva, ki je sicer imela lep in spodbuden Zgodovins cegu rustva Maribor, Glasbene matice in Turističnega društva Šentjur seje v Šentjurju ustavil muzejski vlak "Spoštujmo svoje korenine". Pod vodstvom rektorja mariborske univerze dr. Toplaka seje 300 potnikov, med SiP f njimi je bilo mnogo profesorjev, doktorjev in ! drugih pomembnih ljudi ter županov z vse Štajerske, dopoldne mudilo v Podčetrtku, popoldne pa na Ponikvi. Obiskali so Slomškovo rojstno hišo, kjer so položili spominsko ploščo, osrednjo slovesnost pa so imeli v ponkovški cerkvi. Svečani govornik je bil dr. Toplak, bogoslužje pa je vodil škof | ””3." Kramberger. V Šentjur so prišli pozno u« rTt; popoldne, obiskali najprej Ipavčevo hišo, ob 17. uri pa so bili že v Tržnici. Sprejela jih je šentjurska godba na pihala, zapelje tudi MPZ "Ipavci", večji del kulturnega programa pa sta iz.yedla Mariborski oktet in folklorna skupina "Študent" iz Maribora. Kljub temu, da so organizatorji pozabili na ozvočenje, in smo bili prikrajšani za besedovanje župana in nesojene voditeljice Marjane Novakove, je bilo vzdušje vinsko živahno. "Žurka", ki je P'vega nadstropja. Zvedeli pa smo, da je obljubila, da pride trajala vse tja do osme ure, ko je goste iz Maribora spet naložil novembra vzidati temeljni kamen za šentjurski dom starejših muzejski vlak, je^ bila prijetno doživetje, ki pa je imelo eno °bčanov, kar bi lahko tudi pomenilo, da pri sprejemanju nemalo napako: Šentjurčanov skorajda ni bilo na spregled v naslednjega proračuna ne bo pozabila na Šentjur. Tržnico. 1 Jlttlkiiv v Mariboru in Blliif g(>vor, pa tudi med vrsticami ni izrecno obljubila obnovitve Šentjurske NOVICE PRAZNIK OBČINE ŠENT/UR '95 — Strankarski nogomet Isti dan je bil tudi tradicionalni nogometni turnir šentjurskih strank, ki pa ni zbudil nobenega zanimanja. Strankarski nogometaši, ki imajo po navadi s svojo stranko le tesne nogometne vezi, še sami sebe niso kaj prida zabavali. Če pa sestava ekipe kaj pomeni, potem so bili zanimivi le socialdemokrati, ki so imeli v golu donedavnega združenega listaša, na igrišču pa nekaj golobradcev, ki verjetno še tega ne vedo, daje Janša predsednik njihove stranke. Rave party Zvečer je bil v kulturni dvorani "nekulturni" dogodek, ki se mu ni uspelo uvrstiti na listo občinskemu prazniku posvečenih prireditev: rave party. Zame, za povprečnega "fosilnega" državljana, ki je naravnan na raven dobovskih ali dolgogorskih folkloristov, je bilo srečanje s to zvrstjo šokantno. Zamegljena dvorana, na odru "futuristična" kulisa iz raznobarvnih pralnih strojev, "zmešani" light show, uničujoči ritem brez glasbe, ki so mu sledili rafali bliskov iz posebnih luči ter stotnija plesalcev, ki so v tej čudni atmosferi učinkovali, kot da niso z našega planeta. Večina je bila oblečana čisto "po človeško", mnogi pa so bili "zamaskirani", imeli so na glavah čudne čepice, pisane rute, in še kaj. Tudi brez piščalk, s katerimi so predirno piskajoč spremljali peklenski ritem njihovega DJ - ja, skorajda ni bilo nikogar. Ritem seje stopnjeval, skupina v sredi mu je divje sledila. Ob stenah so sloneli posamezniki, izjemoma tudi pari, nekateri so posedli tudi po tleh ter vztrajno "žulili" vsak svoje lahko laško pivo. Ko so si opomogli, so se priključili plešočemu centru. In tako naprej, ves večer tja do jutranjih ur. Rave - vzdušja se ne da opisati, potrebno ga je doživeti. V pol ure, kolikor sem bil med njimi, sem bil pretresen in očaran hkrati: neznosen trušč, prebadajoči svetlobni bliski, mistična megla ter množica posameznikov, ki med seboj skorajda ne komunicirajo, v nekakem začaranem kolektivnem ritmu in transu... Skratka, gre za nekaj nerazumljivega in skorajda nadnaravnega. Okrog 300 mladeničev in mladenk je ta večer našlo svojo izpolnitev v šentjurskem rave party, kar gotovo nekaj pomeni. Le kaj? 44 šahistov v Hotelu Alpos V soboto so štafetno palico prazničnih dogajanj prevzeli šahisti. V Hotelu Alpos se je zbralo 44 mojstrov črno belih figuric iz vse regije. Hitropotezni šah, švicarski tekmovalni sistem, tudi tu ne gre brez tehnike - računalnika, vse je teklo kot namazano. 40 molčečih borcev, grozljivo tiktakanje ur, mrzlično ropotanje šahovskih figuric, množica bolečih porazov ter prav toliko zadovoljnih zmagoslavij. Kot nekašna "anti rave party", a s podobnimi znaki urejene odtujenosti! Kaže, daje praznik lahko tudi takšen. Zmagal je "begunec" Meštrovic, naš najboljši je bil Gazvoda, na sedmem mestu. Svečana seja Svečana seja s podelitvijo občinskih priznaj je bila popoldne ob 14. uri. Nastop okrnjenih "Ipavcev", improviziran nagovor župana in neobvezujoč slavnostni govor predsednice Občinskega sveta niso ustvarili "produktivnega" prazničnega vzdušja. Ni bilo čutiti tistega žara, ki ga daje polno srce. Vse je bilo brezhibno, užgalo pa ni. Plakete so prejeli dr. Stanko Buser, mag. Jože Protner in OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja. Priznanja občin6 Šentjur so vsa ostala doma. Prejeli sojih: Atletski klub Trgohlad, učiteljica Francka Hvalec, podjetnik Peter Lapornik, ravnatelj LU in predsednik Turističnega društva Ludvik Mastnak, Nogometni klub Šentjur in Pihalni orkester Šentjur. Nagrajenci so na zakuski v Hotelu Alpos neposredno po podelitvi priznanj povedali: Dr. Stanko Buser: Seveda sem presenečen in tudi počaščen, da so se spomnili tudi name. S svojo Geološko potjo in tudi z velikonočnico sem poskušal nekaj dati svojemu kraju. Ce so ta moja prizadevanja, ki pa še niso povsem končana, opazili tudi drugi, mi je zelo drago. Čestitam Šentjurčanom za doseženo in želim, da bi v prihodnosti Šentjurske NOVICE PRAZNIK OBČINE ŠENT/UR "95 T . lahko vselej strnili svoje vrste, ko se boste odločali o pomembnih zadevah. Mng. Jože Protner: V Šentjur prihajam že 15 let in rad sodelujem z tukajšnjimi vinogradniki. Odkrivanje tega vinorodnega okoliša in razvoj njegove kakovostne ravni so mi vedno pomenili izziv, ki seveda še ni preteklost. Vesel in ponosen sem, da sem lahko danes v tej cenjeni družbi nagrajencev. Marjan Gradišnik, ravnatelj OŠ Šentjur: Kolikor se spomnim, je to prvič, da je šola kot ustanova prejela najvišje občinsko priznanje in sem tega seveda zelo vesel. Plaketa pomeni, da smo tudi v preteklih težkih pogojih dobro delali. Želim si, da bi v Šentjurju kmalu dobili sklad, s pomočjo katerega bi pomagali nadarjenim učencem pri šolanju. Francka Hvalec, učiteljica s Planine: Za to moje priznaje imajo veliko zaslug moji učenci in je to pravzaprav njihova nagrada. Rada bi videla, da bi tudi moj kraj Planina gospodarsko kot kulturno zacvetel kot Šentjur. Ivan Kukovič, AK Trgohlad: Priznanja smo seveda zelo veseli. Brez začetne podpore občine pa takih uspehov tudi ne bi bilo. Peter Lapornik: Zahvaljujem se predlagateljem. Sem počaščen, da sem bil izbran, saj vem, da je še mnogo takšnih, ki bi si priznanje tudi zaslužili. Zanj so zaslužni moji sodelavci tako na podjetniškem kot košarkarskem področju. Delati v košarki je težje kot v podjetju. Kovačič Damjan, predsednik Pihalnega j orkestra Šentjur: Priznaja se veselimo in ga jemljemo kot nagrado za naše vztrajno delo. Kljub dobremu mentorstvu, pa nam grozi zastoj zaradi pomanjkanja kakovostnih inštrumentov. Ludvik Mastnak: Vesel sem, da sem med odlikovanci. Takšnih, ki so s svojim delom ali družbenim angažiranjem pripomogli k razvoju kraja in občine, je gotovo še več. Tu mislim tudi na naše inovatorje, na katere smo čisto pozabili. Priznanje mi je spodbuda za nadaljevanje zastavljenega dela z ljudmi tako na kulturnem, turističnem in izobraževalnem področju. Vili Romih, predsednik |||| Nogometnega Šentjur: kluba g SSi V zadnjih letih smo res ; precej vlagali v šentjurski !ri || tT1"! %■ " ' Priznanje nam bo " “ spodbuda za nadaljnje trdo delo predvsem z domačimi mlajšimi ekipami. Kot kaže, bodo te prav kmalu prevzele štafetno palico naših nogometnih uspehov. PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR '95 Na Resevni ho stolp Praznovanje seje nato preselilo na Resevno. Župan in prof. Buser sta družno vzidala temeljni kamen za razgledni stolp na Resevni. Slovesnost je bila kratka in sproščujoča, županovo obljubo, da bo stolp gotov že pred napovedanim 21. septembrom 1996, pa je petdeseterica prisotnih planincev in gostov "zavezala" z aplavzom, nato pa še utrdila v koči na Resevni s srninim golažem in kapljico rujnega. Mimogrede nam je predsednik PD g. Straže povedal, da imajo planinci že pripravljen denar za prva pripravljalna in zidarska dela, za glavnino projekta pa seveda računajo na širokosrčnost darovalcev. Nedelja je bila v znamenju nogometa, vola in Čukov Nogometaši so pohiteli z otvoritvijo "svojih" prostorov v novi stavbi v športnem parku. Njihove garderobe, sanitarije in klubski prostori so za silo urejeni, vse ostalo še čaka. Tudi tribune, kijih kot donator gradi Celjsko cestno podjetje, še niso bile gotove. Vzdušje je bilo vseeno svečano, županje prerezal vrvico, vol na ražnju seje pekel. Vreme, kot naročeno, je popoldne privabilo na igrišče okrog 1000 gledalcev, ki so pozdravili novo zmago svojega moštva. Zvečer so Čuki razočarali. Na igrišče seje sicer zgrnila prava množica, ki pa je Čuki niso zunali ogreti. Nekaj malega so se šli vrtec z najmlajšimi in še preden so zaplesali prvi plesalci, je hladen večerni mrak temeljito razredčil vrste zabave željne množice. Šentjurčanom se je tudi predstavil poldomači "pionirski" ansambel GAAD, ki zadnje čase menda žanje velike uspehe po vsej Sloveniji. Fantje so za svoja leta gotovo dobri, vendar nedorasli tako pestri množici, kot seje zgrnila tokrat v športni park. Ana Pusar - Jerič v farni cerkvi Organizatorji so si njen Večer samospevov verjetno zamislili kot vrhunec letošnjih Ipavčevih kulturnih dnevov. V lepo okrašeni farni cerkvi se je zbralo skoraj sto bolj ali manj tradicionalnih obiskovalcev šentjurskih kulturnih prireditev, ki so svetovno znano pevko nagradili z bogatim aplavzom. Prireditev je izzvenela v običajnem slovesnem slogu. Maša na Rifniku Maše na Rifniku, ki si je nenadejano pridobila mesto na spisku Ipavcem posvečenih kulturnih prireditev, se je udeležilo nenavadno malo število vernikov, morda jih je bilo 70 ali 80. Zdi Ana Pusar-Jerič v farni cerkvi se, da ta kombinacija verskega obreda in kulturne prireditve ni najbolj posrečena in bodo organizatorji morali razmisliti o drugačnih rešitvah. Zaključek kulturnih dnevov v farni cerkvi S skupnim koncertom "Ipavcev" in Mešanega pevskega zbora iz Podgore v Italiji ter recitalom sonetnega venca "Venec spominčic možu na grob" pesnice Ljubke Šorli - Bratuž, prireditev je bila v nedeljo, 8. oktobra v farni cerkvi, so se iztekli letošnji Ipavčevi kulturni dnevi. Pevci iz Podgore so se predstavili z nam manj poznanimi zdomskimi skladbami kot izjemno kvaliteten zbor, ki mu med šentjurskimi cerkvenimi zbori ni para. S koncertom so vrnili obisk šentjurskemu cerkvenemu zboru. Skupaj z MPZ "Skladateljev Ipavcev", ki so zapeli nekaj uspešnic iz svojega železnega repertoarja, so navdušili kakšnih sto poslušalcev. Recital sonetnega venca Ljubke Šorli - Bratuž je ob spremljavi organistke prof. Alenke Založnik izvedla recitatorka Sonja Mlejnik iz teharskega gledališča. Zelo spretno in čuteče napisan sonetni venec, ki ga je pesnica posvetila svojemu možu, žrtvi italijanskega fašizma, organistu v Podgori v Italiji, je s svojim izrazjem in ritmom precej spominjala na Prešernovo stvaritev. Maša na Rifniku Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV r Volitve so pred durmi Na Planini imajo lekarno Dokončno je odločeno, da bodo letošnje volitve v svete KS 10. decembra. Na občini so povedali, da so že razpisane, da vsi roki tečejo, vse krajevne skupnosti pa so tudi že dobile vse potrebne materiale. Tudi načini volitev so že znani. V vseh KS, razen v KS Šentjur, se bo volilo po večinskem sistemu, kandidacijske postopke pa bodo opravili zbori občanov in stranke. Sveti KS so že določili volilne enote ter število članov novih svetov. V vseh KS so se odločili, da bodo hkrati z volitvami napravili tudi referendume za krajevne samoprispevke in sicer naj bi vsi zaposleni prispevali 1,5% od svoje neto plače, kmetje pa 6% od katastrskega dohodka. Prav nič ni čutiti, da bi že kje razsajala predvolilna mrzlica. Pričakovali smo, da nas bodo stranke in vodstva KS zasula s svojimi predvolilnimi informacijami, pa se doslej ni zgodilo še nič takega. Mar to pomeni, da ni organizirane politične volje za izvedbo teh zahtevnih in pomembnih projektov? F. K. V okviru praznovanj občinskega praznika je bila na Planini tudi slovesna otvoritev lekarne. Direktorica Lekarne iz Sevnice gospa Dolinšek - Weiss je povedala, daje sevniška lekarna prisotna na Planini že od leta 1990, da pa ni ustrezala predpisanim pogojem in ni dobila strokovne verifikacije. V lanskem letu so se sevniški farmacevti odločili, da svojo enoto na Planini uredijo in legalizirajo. Od Zdravstvenega doma so vzeli v najem 52 m2 prostorov, vanje investirali 54 000 DEM ter uredili lekarno v skladu s predpisi. Okrog 10 000 DEM investiranih sredstev jim bosta šentjurski ZD in občina odračunali v obliki najemnin (mesečna najemnina znaša okrog 500 DEM) ostalo pa je njihov čisti vložek. Gospa Weiss pravi, da bodo investicijo pokrili predvsem s t.i. tržnim deležem v prometu. Na Planini bodo imeli zaposleno eno farmacevtko. Otvoritev je bila slovesna. Planinski pevci v svečanih oblekah so zapeli nekaj pesmic, šentjurski podžupan paje prerezal trak. Manjkali nista tudi pogostitvi tako v Zdravstvenem domu kot v bližnjem Montparisu. Le ljudi ni bilo prav mnogo, morda kakšnih 30. Končan je mednarodni knjižni kviz Letošnji mednarodni knjižni kviz pod geslom "Zemlja je naš dom", ki gaje pripravila nemška ustanova Stiftung Lesen, je bil posvečen varstvu narave. V mladinskem oddelku Knjižnice Šentjur smo postavili razstavo na temo ekologije in s kvizom seznanili vse šole. Otroci so ga z navdušenjem reševali. Pravilni odgovori na postavljena vprašanja sojih pripeljali do gesel "Svet je lep" ln "Spoštujmo in varujmo okolje". Prispelo je 366 pravilnih odgovorov, posebej prizadevni so bili učenci iz Slivnice, ki so poslali 305 pravilnih odgovorov. V knjižnici smo izžrebali 19 nagrajencev, prvo nagrado pa je dobila Sabina Timpran, ki se je udeležila zaključne prireditve v Ljubljani. V Ljubljani bodo izžrebali tudi mladega bralca, ki se bo udeležil bralnega tabora. A. Bosi o, Knjižnica Šentjur V Zgornji trg končno po novi cesti Velika obnovitvena dela na cesti v Zgornji trg, ki so po malem razburjala občane vse poletje, se bližajo koncu. Kot je povedal župan, pa Zgornji trg s tem še ne bo dokončno rešen; za celostno ureditev Zgornjega trga je zmanjkalo denarja. Asfalt in pločnik do Hrastnika sta že nared, lepe stoječe svetilke bodo kmalu zasvetile, na ustrezna tlakovanja z granitnimi kockami, pa bo potrebno še leto ali dve počakati. Prvotni predračun za ureditev ulice v Zg. Trg je znašal 30 milijonov SIT, ob izgradnji pa seje zaradi dotrajanosti zlasti vodovoda in kanalizacije, oboje je zdaj zgrajeno povsem na novo, ta znesek krepko povečal. Kolikšen denar bo ta projekt letos dobil, bo pokazal rebalans občinskega proračuna, ki se zdaj pripravlja. Žabe so uspele Čeprav so se Šentjurčani in Slivničani malce posmihali ob zahtevah naravovarstvenikov, da je hkrati z urejanjem ceste ob Slivniškem jezeru potrebno nekaj milijonov tolarjev najti tudi za cevne prepuste za žabe, so žabe le uspele. S podporo žalskega društva Radoživ, ki je s svojo letošnjo spomladansko akcijo reševanja žab, prenesla preko ceste okrog 3000 različnih žab, se je uspelo najti na Ministrtvu za varstvo okolja 2,8 milijona tolarjev za postavitev okrog 30 cevnih prepustov pod cesto. Dom starejših občanov Najprej nekaj besed o imenu te ustanove. Slišimo za ^om upokojencev, za Dom onemoglih, ostarelih in še kuj- Predlagamo ime Dom starejših občanov Šentjur. Na občini smo zvedeli, daje letos zanj rezerviranih 70 •uilijonov tolarjev, 50 milijonov iz državne blagajne ter 20 iz občinske. Natečaj za gradbena delaje že bil razpisan, ponudbe pa bodo odpirali 25. oktobra. V predlogu državnega proračuna za naslednje leto je zanj predlaganih 119 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi dom moral biti naslednje leto najmanj pod streho. Zakaj Izletnik? Kar nekaj let je na splošno zadovoljstvo otroke s Praprotnega vozila v šolo s kombijem gospa Gračnerjeva. Njena požrtvovalnost je bila zlasti opazna pozimi, ko je po potrebi tudi sama preorala zasneženo cesto. Paje prišel kot strela z jasnega republiški cestni inšpektor in s prevozom je bilo konec. Zdaj vozi s Praprotnega Izletnikov avtobus. Trenutno je skoraj vse v redu, le zaradi le vožnje nekoliko zamuja s prevozom dobovskih otrok. Vprašnje pa je , kako se bo avtobus znašel pozimi? Planinčane pa bolj zanima, čigava zasluga je, da seje inšpektor zapičil ravno v prevoze s Praprotnega, s katerimi so bili pravzaprav vsi zadovoljni. POSLOVNA STRAN Si! * V#:-: S?:::*:*:* Is j£ žiiiiSi & 1&& .isisisissssiBis;:. m — - -J Cllpo/ Obveščamo, da je Agencija za privatizacijo potrdila naš program lastninjenja, zato začenjamo postopek lastninskega preoblikovanja ALPOSA. Z objavo Poziva v Delu, Uradnem listu in na oglasni deski se začenja vpis delnic v - interni razdelitvi - in notranjem odkupu Za vse, ki so že deponirali svoje certifikate v podjetju, bo formalni vpis izvedla strokovna služba Alposa. PODJETJE SE BO LASTNINILO TUDI Z JAVNO PRODAJO DELNIC. Z/\JO VABIMO VSE DRŽAVLJANE SLOVENIJE, DA DEPONIRATE SVOJ CERTIFIKAT VALROSU ZA NJEGOVO LASTNINJENJE Deponiranje je mogoče vsak delovni dan med 8. in 12. uro na blagajni Alpos-a, ali v dogovoru s katerim od zaposlenih v podjetju. Dodatne informacije dobite na telefon 743-113 -Jožef Artnak. Termi* TEHNIČNA TRGOVINA) Cesta Kozjanskega odreda 87al Šentjur l Tel./fax: 741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo keramičnih ploščic, sanitarne opreme, gradbenega I materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogrevanje, batve, | laketmMustffeCtffflfelokghniko in gospodinjske potrebščine. -LTŽ peclje, Jlli,. SIMM-. K»'........ 1....1 SX.'>1IUJI0 SIT radiatorji KORADO. DELOUGHI, AKLIMAT oljni gorilci ECOFlAM bojlerji kombinirani ccthcni; Italija apno Zagorje m od 46.990,00 SIT od 23.990,00 SIT mre^e za estrih 4.2 - 4.2' 469,00 SIT 94 W> SIT - kompresor 8 B. s priključki ,- ■ hriLstov parket R ■ sadolin vse barve 11 ■ Jupol 30kg 49.399,00 SIT 1.679.00 SIT 669,00 SIT 2.999.00 SIT —I POSEBNA UGODNA PONUDBA moških, ženskih in otroških bund od <199,00 do 5390.00 SIT TRGOVjAJA STOK m/E d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./t'ax: 063/743-15 1 . tel.: 741-151 IZVAJANJE PLINSKIH IN OLJNIH NAPELJAVI V trgovini ELBA pa vam nudimo elektroinštalacijski in vodovodni material ter material za toplotno tehniko radiatorji jekleni KORADO 600/1000 radiator aluminijast 500 1 čl. bojler 801 el. bojler kombinirani 80 I gorilec plinski FBR GASO gorilec oljni FBR 2001 reflektorji plinska zidna peč AVRA 20 peč special olje + plin 12.351.00 SIT 1.428,00 SIT 14.999.00 SIT 16.999.00 SIT 79.890.00 SIT 56.376.00 SIT od 1.990,00 SIT 117.458,00 SIT od 49.980,00 SIT AKCIJA gorilec RUHR 39.980,00 SIT Vse cene so z davkom! V slučaju montaže so cene s 3% davkom! Naredimo vam brezplačni ogled in predračun za plinsko napeljavo. AKTUALNO v AIposu odpuščajo Gneialni direktor Alposa Mirjan Bevc je na tiskovn konferenci javr>ost predstavil poslovni položaj podjetja, njegovo astninsko preoblikovanje ter okoliščine, ki so podjetje privedle 0 odpuščanja delavcev. Ajf)os je v polletju ustvaril 32 milijonov SIT dobička, kar je manj 0 načrtovanega. Vzrok so izvozne težave in konkurenca. Težave naj bi jim zlasti povzročale neurejene zadeve s t.i. brezcarinskimi votami, zaradi katerih Alpos na zahodnih tržiščih ne uspeva s konkurenčnim firmam iz vzhodne Evrope. Posledica tega, Pa tudi posodabljanja nekaterih programov, so trajni presežki elavcev. Avgustovske plače so bile v AIposu za 11 % pod s o venski m povprečjem. Povprečna neto plača je znašala 61 400 MT’ najnižja plača pa je bila 36 700 SIT. V primerjavi s sorodnimi firmami imajo v AIposu neugodno razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci, v Opremi je to razmerje celo 1:1, zato so se težav med drugim lotili tudi na tem Področju. Odpustili so 72 predvsem režijskih delavcev ter 39 elavcev, ki so bili zaposleni za določen čas. S trideseterico delavcev, ki so pristali na samozaposlitev so se uspeli sporazumeti, 5 jih je šlo v pokoj, 36 pa jih je ostalo nerešenih. Od tegajih bodo peterico zaradi socialne ogroženosti prezaposlili v firmi, ostalih 31 pa bo po 6 mesecih pristalo na Zavodu za zaposlovanje. Edini kriterij pri določanju trajno presežnih delavcev je bila delovna uspešnost. Prisotna predstavnika sindikatov, Mirko Čander iz SSS in g. Zogan iz Neodvisnosti sta ta ukrep vodstva sprejela z razumevanjem, [Dri čemer j e Čander menil, da za kovinarje država ne naredi nič, g. Zogana in Neodvisnost pa odpusti niso prizadeli, saj njihov sindikat združuje predvsem proizvodne delavce, ki tokrat niso bili na udaru. Lastninjenje bo v AIposu končno steklo. 40 % družbenega kapitala bodo prenesli na sklade, 20% ali 178,3 milijona SIT bo šlo za interno razdelitev, 10 % bodo prodali v notranjem odkupu, 30 % pa bodo ponudili v javni odkup. Za namen javnega odkupa je doslej 380 državljanov že deponiralo svoje certifikate, kljub temu pa še ostaja na razpolago okrog 200 milijonov SIT za te namen. V prospektu za javno prodajo delnic bodo kupcem zagotovili najmanj 3 letno poslovanje z dobičkom. Upajo, da bo Alpos do konca leta delniška družba. Telefonski priključki v južnem delu občine Šentjur Telekom Slovenije se v svojih prizadevanjih za racionalnejše poslovanje ne more več odločati za naložbe v izgradnjo manj donosnih objektov, kakršen je telekomunikacijsko omrežje v južnem delu občine Šentjur. Občina in Telekom pa sta se le uspela dogovoriti o rešitvi tega problema. Občina bo v letošnjem in prihodnjem letu zbrala za ta namene 181 milijonov SIT, sredstva za izgradnjo telefonskih central in medkrajevnih povezav pa bo zagotovil Telekom. V tem letu bo telefonija dograjena v Slivnici, Loki, Dobju, Planini in na Prevorju. Telefonske centrale za Loko, Dobje in Planino so že dobavljene. Do sedaj je bilo sklenjenih 655 pogodb z bodočimi naročniki: v Slivnici 139, Loki 103, Dobju 119, Prevorju 108 in na Planini 186. Za izgradnjo krajevnih omrežij so pogodbe v večini že sklenjene. Branka Bizjak, Telekom Bo TIC povečal naš turistični dohodek? V okviru javnih del naj bi v Šentjurju začel delovati Turistični informativni center, ki bi razpolagal z vsemi podatki o naši gostinski in turistični ponudbi, npr. o kapacitetah, cenah, zasedenosti, ponudbi, času obratovanja itd. Hkrati bi tudi bil nekakšen vezni člen, ki bo kompletiral šentjursko gostinsko ponudbo. Zdaj se namreč dogaja, da so skupine ali posamezni gostje popolnoma prepuščeni sami sebi in ni čudno, da marsikdaj zgrešijo tudi tiste naše znamenitosti, ki bi jih morda radi spoznali. Na Ponikvo pride letno okrog 80 avtobusov romarjev, drugo leto, če bo Slomšek proglašen za svetnika, jih bo gotovo še dosti več, ki bi jih veljalo opozoriti tudi na druge naše zanimive točke. Tu bi TIC utegnil odigrati pomembno vlogo. Potrebovali bi ga tudi pri trženju pridelkov s kmetij, pri promociji določenih blagovnih znamk in podobno. Potenciale imamo, potrebujemo še usklajeno delovanje, organizacijo in promocijo. Simona Doberšek, dipl. ing. kmet. Razgledni stolp na Resevni Odkar seje že pred 30 leti sesul leseni razgledni stolp na esevni, šentjurski planinci vztrajno sanjajo o stolpu na vrhu esevne' ki bi tej planinski postojanki vlil novega življenja. ____________ 6:2 i> , ! Polaganje temeljnega kamna Kot je povedal g. Straže, predsednik Planinskega društva, so nJi love sanje tik pred uresničitvijo. Načrti in predračuni so že l JVnaj narejeni, Gradis pa je tudi že pričel z zemeljskimi in sionskimi deli. V temelje bodo vgradili 15 m3 železobetona, nanje pa pripeli 12 ton težko kovinsko konstrukcijo, ki jo bodo nsredili v AIposu. Nosilne stebre, ki bodo iz cevi, bodo povezov-a i odprti profili, rešetkaste stopnice bodo vodile na ploščad na vjsini 20 metrov, na njej pa seveda ne bo manjkal vrtljivi daljno-t xi. Z označenimi smerokazi za vse pomembnejše razgledne S- Da pa se z Resevne da videti mnogo sveta, od Triglava do agreba in še kam, je pa tako že znano. Kako je z denarjem, nas je zanimalo? Predračun znaša 10 milijonov tolarjev. Ko pa smo malo Picinčunavai^ mnoga dela bomo planinci opravili tudi p ‘lrniŠko, seje pokazalo, da bi lahko prišli skozi tudi s 6 milijoni. o ovieo bomo spravili skupaj sami, polovico pa bo primaknila ° tjlna-Župan nam je vsaj tako obljubil. 24. septembra naslednje-8a e ta mora biti stolp gotov," je bil g. Straže optimističen. Šentjurske NOVICE AKTUALNO Bo "f - šport" obiinsko podjetje? Razmere v bivšem Elegantu se počasi le jasnijo. 154 delavcev ima pogodbe za določen čas v premostitvenem E - športu, tj. do 15. januarja, ko se temu vzporednemu podjetju izteče najemna pogodba za prostore in osnovna sredstva Eleganta. Delajo s polno paro, pa tudi pod določenim pritiskom, saj ne vedo, kako se bo vse skupaj res končalo. Bolniških izostankov, ki jih je prej bilo kar okrog 30 %, zdaj praktično ni več, skoraj prepolovljeno število zaposlenih pa opravi 80% prejšnjega obsega proizvodnje. Režijo so krepko zmanjšali, od prejšnjega razmerja 2 : 1 so prišli celo na 5 : 1, vse pogodbene obveznosti opravljajo pravočasno, zaposlenim so zagotovili plače po kolektivni pogodbi (najnižja neto plača znaša okrog 30 000, povprečna plača pa okrog 58 000 tolarjev) in takorekoč s tekočim poslovanjem nimajo nobenih težav. Ustvarjajo mesečno celo okrog 20 000 DEM ostanka dohodka. V.d. direktorice gospa Uljarjevid je povedala, da jim posli zelo dobro tečejo. Prevzeli so Elegantove pogodbene obveznosti, s svojim največjim delodajalcem Bognerjem so sklenili dokaj ugodne lohn posle, za minuto svojega dela dobijo 24 pfenigov, kar jim omogoča tako solidne pogoje, da so se lotili tudi svoje kolekcije Pomlad - poletje ’96. Svojo proizvodnjo so tudi že predstavili na "zaključevanju" v Hotelu Alpos, kjer so kupcem, ki so bili z njihovo ponudbo zelo zadovoljni, prodali okrog 7000 svojih kosov. To sicer predstavlja komaj 5 % njihove proizvodnje, toda večjega deleža domačega tržišča si zaradi pomanjkanja kapitala ne morejo privoščiti. Njihovi partnerji pač vedo, da so v težavah in zahtevajo plačilo vnaprej, kar jim tudi onemogoča večje posle na lasten račun. Lastniki Topija oziroma E - športa so Občina Šentjur, ljubljanski IBN ter z manjšimi deleži (750 do 1500 DEM) 4 zaposleni (Uljarjevič, Senica, Salobir,...). Osmerica prejšnjih družbenikov, med njimi tudi bivša direktorica Šmerčeva in pravnik Zupanc, ki sta se znašla tudi med brezposelnimi, je svoje deleže prodala. Kupila jih je občina, ki ji zdaj manjka le še malenkost do večinskega lastniškega deleža. Skupno pa gre za razmeroma male zneske, kar pomeni, da so novi lastniki "E - športa" prinesli v firmo le neznaten kapital, s katerim Elegantovega imetja ne bo mogoče kupiti. Zanimiva je vloga Občine, ki si, kot kaže, prizadeva postati večinski lastnik, kar lahko pomeni, da bi "E -šport" postal občinska "politična tovarna". Možno pa je tudi le, da si občinski možje prizadevajo na takšen način priti do preko 10 milijonov tolarjev, ki sojih na različne načine, brez vednosti svetnikov in verjetno tudi mimo sprejetega proračuna, posodili Elegantu (od tega 3 milijone v času direktorovanja g. Leskovška), zdaj pajih je odnesel stečaj. Za uspešen štarl bi bivši Elegantovci rabili resne vlagatelje, ki pajih takšne in podobne igrice gotovo pretirano ne privlačijo. Kljub temu pa je slišati, da vlada za nakup Eleganta kar precejšnje zanimanje. Kandidata naj bi npr. tudi bila ljubljanski IBN ter Intermedia iz Šmarja. Ali ima kakšne adute v rokah tudi Občina, ni znano. Stečajni postopek Eleganta pa teče naprej; v četrtek, 12. oktobra, je bil na sodišču prvi narok. Ugotovljeno je, da znašajo Elegantovi dolgovi presenetljivih 690 milijonov SIT, česar niso menda napovedovali niti največji pesimisti. Največji upnik so zaposleni, njihove terjatve na račun prenizkih plač, regresov itd. znašajo 170 milijonov. Druga največja upnika sta Banka Celje in Ministrstvo za gospodarstvo, ki bosta z Elegantom izgubila vsak po 108 milijonov SIT. Banka ima svoje terjatve zavarovane s hipoteko. Kolikšna bo stečajna masa, še ni znano, govori pa se, da na koncu njena cena ne bo presegla stotih milijonov. Kdo bo novi lastnik Eleganta in za kakšno ceno ga bo dobil, sc ne da niti ugibati. Po pričakovanjih prva dražba ne bo uspešna in se prodaja pričakuje šele na eni izmed nadaljnih dražb, ko bo cena primerno padla. To pa naj bi se zgodilo šele enkrat na pomlad naslednjega leta. VE- Športu so prepričani, da nakup ne bo slaba naložba, saj zdajšnji rezultati kažejo, da je možno poslovati z dobičkom, sama stavba in lokacija proizvodnih prostorov pa sta tudi ugodna. Sami o nakupu ne razmišljajo, saj svojega denarja nimajo, krediti pa bi jih spet potegnili v vrtinec, kakršen je potopil Elegant. Želijo si le, da bi firma v celoti prišla v roke nekoga, ki bo želel ohraniti proizvodnjo športne konfekcije, s katero se kolektiv lahko uspešno kosa s konkurenco doma in v tujini. Bo SLS urejala borčevska grobišča? To vprašanje seje postavilo, ko seje izvedelo, daje tajnik SLS in hkrati tudi profesionalni sekretar občinskega sveta g-Škoberne, prevzel urejanje borčevskih grobišč. V pisarni Zveze borcev nam g. Slejko te novice ni niti potrdil niti zavrnil. Naj povprašam pri načelnici Upravne enote, gospe Stoparjevi, meje napotil naprej. "Mi smo samo nekak posrednik pri tem poslu. Država namenja določena sredstva za urejanje partizanskih grobišč, konkretno pogodbo z ministrstvom pa bo sklenilo podjetje, s katerim smo dogovorjeni. Sicer pa ni še nič dorečenega," je bila kratka in nekoliko skrivnostna gospa Sleparjeva. Brez provizij na pošti tudi za Banko Celje Banka Celje in Pošta Slovenije sta se sporazumeli, da lahko varčevalci Banke Celje poslujejo s čeki in hranilnimi knjižicami na vseh enotah Pošte Slovenije brez provizije. Najvišji znesek dviga s čekom ali s hranilne knjižice je 15 000 SIT. MAGNET d.o.o. INVALIDSKO PODJETJE C. Leona Dobrotinška 3 63230 Šentjur TRGOVINA ŠTORKLJA TEUFAK: 743-360_ ~Vam nudi veliko izbiro otroške konfekcije in opreme za malčke iz lastnega programa in uvoza. Kot novost pa vam nudimo pleteno pohištvo (mosed, dvosed, mize) iz naravnih materialov po naročilu. Možnost plačila na več čekov in aktivo. PREDSTAVUAMO VAM Janko Virant - nov/ komandir Politijske postaje ra vij o, da se komandirji šentjurske °licijske postaje menjavajo kot aprilsko Vrejne. Čisto tako le ni, je pa vseeno res, daje Janko Virant menda že peti, ki je v zadnjih petih letih ogreval šentjurski šerifov" stolček. Morda veste, zakaj takšna ihta pri Menjavanju šentjurskih komandirjev?", Je »ilo naše prvo vprašanje. vNe, ne bi vedel. Kaže pa, da ste v entjurju imeli same zelo sposobne ornandirje, saj so ob odhodu iz Šentjurja vsi napredovali." Janko Virant je sicer doma v Kozjem, je Pa domačin. Rojen je bil pred 38 leti v urnem v Slivnici. Ze od otroških let si Je želel postati policist, zato po končani osnovni šoli ni okleval niti trenutka: ''Pisal se je na kadetsko šolo v Tacnu. JMajši čas je nato delal kot miličnik v logaški Slatini, 12 let je bil vodja Varnostnega okoliša v Kozjem, od leta ^ dalje pa je bil najprej pomočnik komandirja in nato komandir na PP v logaški Slatini. Od 1. avgusta dalje je komandir na Policijski postaji v Šentjurju. "Kakšni so vaši "šentjurskčvtisi?" "Nič posebnega ni, Šentjur nima svoje posebne specifike. Tako kot na drugih sporov in nasilja v družinah, prepirov med mejaši ter nasilnega obnašanja. Prometni položaj je razmeroma problematičen in kot kaže, zanj doslej niso našli pravih rešitev. Na obvoznici, ki še ni dograjena, prevečkrat poči. Kaj šele bo, ko se bo bolj odprla meja proti Hrvaški?!" Vaša policijska "filozofija"? "Ne vem, če je to filozofija, je pa zagotovo načelo, ki me spremlja ves čas mojega službovanja: vedno želim ljudem najprej pomagati, svetovati, in če to ne zaleže, šele potem pride na vrsto represija. Seveda je včasih to težko, zlasti v zadnjem času, ko je vse več nasilja, tudi žalitev in napadov na policiste. Policist z mojo "filozofijo" se tako prevečkrat izpostavlja nevarnostim. Tudi sam sem v preteklosti staknil na tak način tri lažje telesne poškodbe. In še sporočilo za Šcntjurčanc? Trudil se bom, da si bodo policisti in občani bolj blizu. Morda bo k temu pripomogel tudi t.i. lokalni policist, ki ga uvajamo. Vsekakor pa bom poskrbel, da se bodo občani Šentjurja počutili varne, vsi skupaj pa bomo morali več narediti za umiritev teh naših prometnih zagat. Bo v Hruševcu verska vojna? v Kot vse kaže, si verouk uspešno utira pot v hruševsko šolo. Potem, ko je verouku v s°lskih prostorih dal zeleno luč občinski svet oziroma je odločitev pilatovsko prepustil Svetu šole, se je na hitrico sestal "nadomestni" svet šole, v katerem sta občinski svet Vstopala kar župan in tajnica Jelenčeva, oba vidna krščanska demokrata, starši pa so za sv°je predstavnike izbrali gospe Ketiševo in Osetovo ter g. Koželja, ki so prav tako globoko verni, je bila odločitev lahka in menda soglasna. Ministrstvo za šolstvo v načelu ne prepoveduje verouka v šolskih prostorih, priporoča pa- da se ta dejavnost lahko opravlja eno uro po vseh končanih šolskih dejavnostih, kar Pomeni, da bi npr. otroci iz nižje stopnje, ki končajo pouk že ob 11. uri, morali čakati na Ver°uk tja do 14. ali 15. ure. Na šoli so se odločili, da bo verouk takoj po šoli, kar pa ■Spet povzroča zmedo, saj je moteno izvajanje t.i. interesnih dejavnosti, prihaja pa tudi d° spontane "diskriminacije" med veroučnimi in ostalimi učenci. Slišali smo, da so nekateri učitelji zaradi vsega tega že prav zbegani in si želijo nazaj na "normalne" šole. Začasni svet šole je tudi menil, naj bi se šola imenovala po verjetno prvem slovenskem svetniku škofu Slomšku in ne II. osnovna šola, kot je predlagal kolektiv sole. Zanimalo nas je, ali šola cerkvi zaračunava najem prostorov, kot je bilo sklenjeno na °bčinskem svetu? G. ravnatelj je povedal, daje cena določena in sicer 4 DEM na uro, da pa se trenutno še ne zaračunava. O kakršnikoli zmedi na šoli mu ni nič znanega. Imajo sicer določene [cžave, ki pa so rešljive. Res pa je, da nanj pritiskajo tako privrženci kot nasprotniki verouka in si želi, da bi pristojni organ zaplete z veroukom in imenom šole čimprej dokončno uredil. Predstavitev prometne problematike v naši občini Pod tem obetavnim naslovom je župan sklical sestanek predstavnikov šol in vseh, ki imajo o prometu kaj povedati. Mentorji prometne vzgoje z vseh šol so pripeljali svoje varovance, ki so povedali, kje jih promet žuli. Ni pločnikov, semaforjev za pešce, tega bi npr. radi imeli celo v Loki, učenci pogrešajo "ležeče policaje", radi bi, da bi nekdo obrzdal prehitre voznike, zgradil kolesarske steze, razširil lokalne ceste, prepovedal parkiranje kamionov pred vrtcem na Pešnici, prepovedal vožnjo mimo šole do ZD na Planini in še in še. Župan sije vse njihove pripombe najresneje zapisal, njegov blagohoten pogled je potrjeval, da se bo vse to v kratkem uredilo - in sestanka je bilo konec. Še prej pa je komandir Policijske postaje vendarle postregel z nekaj konkretnimi podatki. Tako je letos bilo za 20 % manj prometnih nesreč kot v istem obdobju lani, bilo pa je tudi 20% več smrti na cestah. Skupaj je bilo na območju Šentjurja kar 298 prometnih nezgod, 6 ljudi je umrlo, 52 pa je bilo telesno poškodovanih, 300 voznikom so zaradi vinjenosti odvzeli vozniška dovoljenja. Stanje naše prometne varnosti je ocenil za zaskrbljujoče, za kar pa so po njegovem mnenju krive tudi razmere na naših cestah od obvoznice naprej. F. K. Šentjurske Z VSEH VETROV NOVICE' 1 J Jesen '95 v Dramljah Sobota, 14. oktobra, je bila na drameljski šoli delovna: skupaj z vrtcem in Društvom prijateljev mladine so pripravili projekt z i imenom Jesen 95. jjjjrgjl ufcMubf *; . DPM Dramlje že vrsto let m™ pripravi za šolske in predšolske • iiSS otroke kostanjev piknik. Letos so ga pripravili sočasno s šolo, kije imela po koledarju delovno soboto. Priprava projekta je potekala ves teden. Učenci so zbirali gradivo, raziskovali in spraševali, v 1 soboto so k sodelovanju povabili ..........;1, r tudi starše in do 11. ure pripravili ^de,a v Učenci 1. razreda so pripravili jesenske solate, 2. in 3. razredi so spoznavali gozdne živali, 4. razred je nabiral gobe in pripravil bogato razstavo s 115 vrstami gob, ki jo je postavila znana slovenska mikologinja Mara Bertossi, v 5. razredu so se šli vinogradništvo, učenci 6. razreda so se pozabavali z zgodbami o Uršuli in drugih najbolj priljubljenih svetnikih, v 7. in 8. razredu, kjer je dišalo po vseh jesenskih kulinaričnih dobrotah, so spoznavali jabolko, lovstvo in čebelarstvo. V teh delavnicah so nastale bogate razstave, ki so si jih gostje z zanimanjem ogledovali tudi še v nedeljo. Zunaj na šolskem vrtu so medtem člani DPM pridno kuhali in pekli. Mize so se šibile pod jesenskimi dobrotami, s katerimi so po prireditvi pogostili vse prisotne. Vzporedno z gostijo J6 potekal drameljski "Pokaži kaj znaš"z mladimi glasbeniki, pevci, recitatorji itd. K prijetnemu razpoloženju je pripomoglo lepo jesensko vreme, ko je skozi meglene koprene kukalo toplo sonce, vmes pa pihljal lahen veter in nosil po zraku pisano listje, pač vse v stilu jeseni! Lojzka Božnik Koliko je škode po poplavi? Kolikšna je škoda, ki jo je povzročila poplava konec prejšnjega meseca, še ni dokončno znano. Na občini pravijo, da po okvirnih ocenah škode ni bilo za več kot 3 % našega bruto narodnega dohodka in zato pomoč države ne pride v upoštev. Največ škode naj bi bilo na kmetijskih površinah in cestah. Na nekaterih kmetijah v Hruševcu in na Ostrožnem je Študentje Univerze v Mariboru so organizirani Vse več dijakov iz naše občine se po končani srednji šoli odloča za študij na Univerzi v Mariboru. Poleg študijskih obveznosti jim ostaja tudi nekaj časa za obštudijske dejavnosti, ki ga lahko zapolnijo tudi pri sodelovanju v študentski organizaciji. Študentska organizacija je stanovska organizacija, ki združuje vse študente Univerze, ne glede na politično, versko, rasno ali kakšno drugo pripadnost. Njena glavna naloga je pomagati študentom ter tudi poskrbeti, daje študentsko življenje kar se da pestro in zabavno. Študentska organizacija ima svoj na tajnih volitvah izvoljen parlament ter študentsko vlado z enoletnim mandatom. Pod njunim okriljem sc odvijajo naslednje aktivnosti: Infošou je brezplačni študentski mesečni list. Subvencionirana prehrana: vsak študent ima pravico do 20 blokov za subvencionirano prehranjevanje. Posredovalnica sob: pomaga reševati stanovanjske probleme študentov. povodenj uničila tudi več kot 20 % njihove proizvodnje, kar pomeni, da jim bo občina pomagala z odpisom določenih prispevkov. LI Bohor svoje škode doslej ni prijavil, nekaj škode pa naj bi bilo tudi v Osetov i ključavničarski delavnici. Še največjo grožnjo predstavlja velik plaz v Vezovju. Šola v Loki je nared Težave s streho na loški šoli so končno odpravljene; 20 let staro kritino, kije puščala, so zamenjali s tegolo. Dela na strehi, opravil jih je g. Polh s Ponikve, ter preureditev zbornice, so skupaj veljala 4 milijone SIT. Manjša dela, predvsem pleskar-ska, bodo opravili na šoli sami.__________________ Študentski kino: vrti najbolj aktualne filme. Študentska diskoteka: dela vsako sredo od 22. ure naprej, vstopnine za študente ni. Koncertna dvorana ŠOU: v njej so gostovale že domala vse naše renomirane glasbene skupine. Organizira tudi "Open air" koncerte, od katerih je najbolj znan tisti ob začetku polletnih počitnic na snežnem stadionu. AEGEE: je mednarodna študenstka organizacija Stoparske izkaznice: za zavarovanje v primeru nesreče pri avtoštopu- Poleg tega se na ŠOU odvija še mnogo drugih aktivnosti, ki jih kot študentje morate spoznati. Marko Diaci KOMENTIRAMO Ščuke pa ni! 'Tialu bo že leto dni, odkar smo si v Šentjurju izvolili novo -staro občinsko oblast, ki pač funkcionira kot funkcionira. Kot svctnik SDSS sem formalno tudi del te vladajoče garniture, toda m°ja 'sokrivda" pri izvajanju oblasti je res zgolj formalna, saj 016 moji" niti približno ne jemljejo za svojega. V občinskem svetu sem lebdeči "sporen, nepredvidljivi element", niti rdeč niti t-fn, ki mu ne zaupajo niti eni niti drugi. Moji predlogi, čeprav bi 11 tudi genialni, so že vnaprej obsojeni na zavrnitev z obeh strani. Kot takšen seveda v šentjurskem občinskem svetu nimam Iavno zavidljivega položaja. Ker sem v občinski skupščini sedel tUc*i v prejšnjem mandatu, nekaj časa celo za predsedujočo mizo, Sc m' zdi, da lahko z zadovoljive oddaljenosti opazujem, kaj se v °bčinski hiši dogaja. Če mi bo vsaj delček tega tu in tam uspelo Prenesti v javnost, potem sem s svojim tamkajšnjim poslanstvom J ko kljub povedanemu zadovoljen. Ket eno mojih prvih opažanj je, da se zgodovina ponavlja tudi v sentjurskem parlamentu. "Grdinov absolutizem" v prejšnjem mandatu (kot absolutizem je bil lahko pozitiven zgolj po Naključju) je bil posledica popolne odsotnosti opozicije. Nekaj Podobnega se dogaja tudi sedaj. Vladajoči so uspeli s formalno opozicijo skleniti nekaj kupčij in zdaj so vsi eno. Vsi se trudijo ^‘l 'Judi, za razvoj občine itd., kar je v načelu zelo lepo in opadljivo - toda le za naivne. Zgodovinske izkušnje jasno azejo, daje vsaka oblast izpostavljena mnogim skušnjavam, ki sejim praviloma ne uspe izogniti. Brez nadzora javnosti ter brez 0rganizirane opozicije ter institucionalno zagotovljene tekmovalnosti, postane lena in samovšečna, praviloma tudi orumpirana. Še vedno sicer odloča, njene odločitve, ki ostajajo rez odziva, pa so vse bolj medle, povprečne ter vse prevečkrat Namenjene same sebi. Resje, po štirih letih jih nezadovljni volilci anko zamenjajo, toda štiri leta so dolgo obdobje, prav nobenega Zagotovila pa ni, da bo naslednja garnitura delala drugače. Od ^fake oblasti moramo zahtevati, da je v svojem času najboljša, akšna obdobja povprečnosti se lahko ponavljajo vse do rcnutka, ko nekega dne le ugotovimo, da smo demografsko °groženo območje oziroma da smo na psu, kot se reče po domače. e morem se znebiti vtisa, da se eno od teh vmesnih obdobij °dyija tudi ta hip v Šentjurju. Župan gospodari in odloča, ° finski svet mu več ali manj apatično pritrjuje, vse teče brez onfliktov, vsi se trudijo in se imajo radi in celo določenih Uspehov se ne da zanikati. Vprašanje je le, če je to res tisto pravo ln optimalno in če se ne bi dalo napraviti tudi več. Dokler ni n,kogar, ki bi si upal trditi kaj drugega, ki bi zbral energijo, se lzPostavil in dokazal nasprotno, je vse OK. ^a> tu majka opozicija. Njena naravna naloga je, da išče napake, s abe odločitve, ponuja boljše in agresivnejše rešitve. Pa tega ne jNori. Poskuša sicer tu in tam z rahlim zbadanjem, z nekaterimi ^Potnimi popravki, z načelnimi razpravami, ker pa je največkrat zraven", ali pa j e ni nič v hlačah, je razmeroma "pridna" oziroma onstruktivna, kot se lepše reče. Končni rezultat je povprečnost 1 rn°rda celo podpovprečnost, ki se pri nas kaže morda tudi v ^ ovnično in strokovno polpismenih izdelkih občinske uprave mekateri odloki, Strategija občine...), izgubljenih milijonih Proračunskega denarja ( Štajerska banka nekoč, danes gasilski avto’ Elegant...) in negativističnem odnosu občanov do vsega skupnega (državni in občinski prazniki, izgubljeni referendumi...) in še kje. Morda. Krapovski ribnik brez ščuke v načelu in v resnici ni bil še nikoli zdrav. "Slovenec sem" ali "Le čevlje sodi naj Kopitar!" Znani šentjurski zborovski pevec mi je povsem resno očital, ne le, da nimam pravega odnosa do petja in slovenstva nasploh, temveč tudi, da se v svojih pripombah na račun prepevanja znane Ipavčeve "Slovenec sem", neokusno spuščam na področje, kjer nimam kaj iskati. Pač v stilu tiste Prešernove o Apelu in čevljarju! Prosil sem ga, naj svoja razmišljanja zapiše za Šentjurske novice, ker pa za kaj takega ni bil posebno navdušen, meni pa je njegov očitek obležal na duši, moram o tej temi nekaj reči sam. Ne, nič nimam proti Ipavcem, niti proti MPZ "Ipavci" in še manj proti znani narodno buditeljski pesmi "Slovenec sem". Le - ta je bila v času svojega nastanka, ko smo bili takorekoč utopljeni v germanskem nadmočnem okolju, v čast tako avtorju kot tudi takratnim šentjurskim pevcem, ki sojo menda nekoč zapeli celo samemu avstrijskemu cesarju. Pesem ima gotovo še danes, štiri leta po osamosvojitvi, svoj pomen in buditeljski naboj. Toda, če jo poslušamo na prav vsaki "pasji procesiji" in je izvajalcem - ki si pred petimi leti, ko je šlo zares za slovensko nacionalno državo, niso upali niti kandidirati na Demosovi občinski listi - tako sveta, daje takorekoč bogokletno izraziti kakršenkoli pomislek v zvezi z njo, potem pač to res presega meje mojega razumevanja "dobrega okusa" in "Kopitarstva". _______________________________________Franc Kovač Tuji jezik že v 4. razredih Na vseh šolah v občini so letos uvedli v 4. razrede t.i. zgodnje učenje tujega jezika. Kolegij ravnateljev pa se je zavzel, da bi z uvedbo devetletnega šolanja prešli na učenje tujega jezika že v 3. razredih. Za tak pouk so učbeniki že pripravljeni in kot kaže, bodo opravili letos v drugi triadi poskusen pouk. Zanimivo je, da kar tri šole v občini, to so šole na Planini, v Dobju in Slivnici še vedno vztrajajo na pouku nemščine, ki je v primerjavi z angleščino drugorazreden jezik. Njihovi učenci, zlasti tisti, ki nadaljujejo s študijem, so zaradi tega hendikepirani in se srečujejo z nemalimi težavami. _______________________________________________F. K. Šola na Prevorju bo Govorice, da z izgradnjo šole na Prevorju ne bo nič, je g. Peperko z Občine najodločneje zanikal. Občinski proračun je za prevorsko šolo letos namenil 5 milijonov SIT in ni nobene ovire, da jih letos ne bi porabili. Projekti so naročeni, 4. novembra bodo predvidoma oddana gradbena dela in če bo poslužilo še vreme, bodo še pred novim letom opravljena začetna gradbena dela. Šentjurske NOVICE OBVESTILA . S politijske postaje Promet V preteklem obdobju je bilo 39 prometnih nezgod, kar je bistveno manj od enega meseca pred tem, ko jih je bilo 67. 17. septembra je v Dolah povzročil težjo prometno nezgodo Franc Z. iz Šentjurja. Zaradi neprevidnosti in prehitre vožnje je trčil v avtomobil Vojka M., ki je zavijal levo. Škode na avtomobilih je bilo za 1,3 milijona tolarjev, vsi trije potniki pa so bili lažje poškodovani. 28. sept. je vozil po levem voznem pasu Ulice D. Kvedra Milan V. iz Žagaj a. Trčil je v nasprotivozečega Petra K. iz Šentjurja in mu povzročil lažjo telesno poškodbo. Milan V. je odklonil alkotest. Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila 8. oktobra ob 4:45 uri zjutaj v Vrbnem v bližini trgovine Močnik. Jože G. iz Dobja je z veliko hitostjo začel prehitevati neznani avtomobil, ko mu je nasproti po sredini voznega pasu pripeljal s kolesom brez luči Ivan Dukič, ki je bil namenjen v službo v Pirešico. Kljub zaviranju je kolesarja zbil tako močno, da je le-ta umrl na mestu nesreče. Javni red in mir Kršitev JRM je bilo 12, mesec pred tem pa 15. 21. septembra zvečer so v gostišču Pri Štajercu na Proseniškem Igor P., Boštjan B. in Stevan H., vsi s Proseniškega, tako hrupno tekmovali v pikadu, daje to šlo na živce njihovemu sokrajanu Viktorju J. Da bi preobčutljivega Viktorja utrdili, so ga pričakali pred gostiščem ter se lotili fizičnega treninga. Viktor jim je komaj ušel. Tomislav U., 55 let, lastnik lokala v Tržnici ni našel pravega razumevanja za prireditev "Maribor Ipavcem", ki se je odvijala 22. septembra v tržnici. Ravno ko so prišli policisti, je veselo vlekel za lase nedolžno Ingrid M. ter polival Bojana K. s pijačo. Prireditev se je končala brez njegovega "kulturnega prispevka". 15. oktobra je imel svoj večer 45 letni Franc K., prav tako s Proseniškega. Krepko okajen je že sredi popoldneva začel "popravljati" pohištvo ter vzgajati družino. Ves utrujen, je malo oddremal ter se ponovno lotil "dela" okrog 19. ure. Policisti za njegove metode niso pokazali nobenega razumevanja in so ga pospremili do ohlajevalnega prostorčka v Celju. Kazniva dejanja Bilo jih je 27, torej eno več kot mesec prej. disciplinirati "50 kilogramski smrkavec v Kučanovi uniformi", kateremu je seve a privoščil še cel rafal olepševalni -seksualnih in podobnih pridevnikov, kratkem se bo znašel pred sodnikom z*1 prekrške, zaradi žalitev uradne osebe Pa tudi pred sodniki pravega sodišča. Sandi Z. iz Šentjurja je 6. oktobra v Svetelki nekoliko podirkal ter nato se pomaltretiral mladoletnika, ki ga J mimogrede skoraj povozil. Domačina Romana S. iz Svetclke, ki ga je njegovo početje motilo in je fantu priskočil |1J pomoč, je z nekaj nežnimi strokovnim1 prijemi podučil, kako se ravna s tujci ter mu pri tem zlomil nogo in ga poškodova po glavi. Prislužil si je ovadbo žara 1 storjenega kaznivega dejanja. Mojca Š. iz Šentjurja je poskušala odplačati svoj lizinški avtomobil z nekaj spretnimi potezami s pisalom P° položnici. Nerazumevajoči policisti so njeno 500 000 tolarjev vredno spretnost označili kot goljufijo in ponarejanje listin- Delaželjni Branko P. je obiskal hišo Jožeta R. v Zalogu ter si "sposodil" kar nekaj električnega orodja, ki pa ga žal ni uspcl dolgo uporabljati. Njegovo zagnanost so preprečili policisti, ki mu bodo žaram vloma in velike tatvine skušali priskrbel1 ustrezna orodja v celjskem Starem piskru- 30 letni Boris F. iz Vrbnega se ni mogel zadržati, ko je njegovo vožnjo z neregistriranim kamionom skušal Kaj je novega v Zadrugi? Obvestila mattfne službe "Nič takega", vztrajno odgovarja direktor Pušnik, člani Zadruge pa so očitno bolj informirani in vedo kaj povedati. Npr. to, da se jim je odstotek mlečne tolšče, ki je eden izmed pomembnih kriterijev za plačevanje mleka, odkar mleko odkupuje njihova Mlekarna v Arji vasi, znižal vsaj za dve desetinki. Če nezadovoljnežu analiza vzporednega vzorca v nevtralni inštituciji pokaže, daje njegovo mleko več vredno, to prav nič ne pomaga. "Tuja" ljutomerska mlekarna je takšne vzporedne analize priznavala, domača pa se ne da. Če to komu ni všeč, lahko svoje mleko zlije v kanal, saj je zadružni in mlekarniški monopol čvrstejši, kot je bil kdajkoli. Tudi zadružne cene so postale zanimive: odkupne so nižje kot pri konkurenci, pri živini celo do 30 SIT pri kilogramu, nabavne pa rahlo višje. Semenski ječmen tako lahko zadružniki menda kupijo v celjski semenarni kar za 8 tolarjev ceneje, kot v svoji trgovini. Zamik plačil, prvih in drugih, je 3 do 4 tedne, kar bi se nekako še pokrivalo. Sicer pa tudi člani ne vedo kaj dosti, kaj se dogaja na upravi Zadruge. Dobiček, ki ga je nekaj vendarle bilo, so nekako le razdelili, sicer menda v nasprotju z 48. členom zadružnih pravil, a vendarle, sestanki po zadružnih enotah se več ne sklicujejo in celo člani Upravnega odbora so pozabili, koliko plače so namenili svojemu direktorju. Pričakujejo, da bodo kaj več zvedeli od težko pričakovane zadružne revizije. F. K. Poročili so se Branko Žnidarec iz Štor in Metoda Langenvalter iz Šentjurja, Martin Marčen iz Krivice in Darja Bevc iz Loke, Franc Potočnik iz Konjic in Milena Dečman >7 Gornje vasi, Roman Kores s Planince in Nevenka Zupanc iz Kostrivnice, Marjan Šmid in Nada Cerovšek z Rifnika, Ivan Jng iz Dol in Ema Šmit iz Jazbin, Srečko Jurjec iz Dobrine in Marjanca Štraus iz Jakoba- Umrli so Jožef Matko (68) iz Šentjurja, Stanislava Rožanc (68) iz Brezja ob Slomu, Ana Vodeb (94) s Turnega, Anton Jazbinšck (61) iz Rogaške Slatine, Dukič Ivan (40) iz G. Srddjevicev, Alojz Verdinek (53) z Botričnice, Amalija Arhar (84) iz Šentjurja. Večni zakaj Sodoben način življenja se pogosto zdi kot verižna reakcija nepomembnih dogodkov, k! vsi vodijo v brezobziren tempo, s katerim ni mogoče prosto dihati. Razvoj tehnike nam je na srečo (ali pa na žalost) omogočil komunikacije in pretok mformacij skoraj vedno in povsod, rostovoljno prenašamo vsakodnevno ombardiranje medijev z novicami od tu m tam in prav malo je treba, da vsi vemo, kaj se dogaja po svetu. Skoraj navajeni smo, da bomo iz dnevnih Poročil spet razbrali kup slabih novic, goljufij in kar je še takih smeti. Spet je Prišlo do krvavega spopada, alkohol mori P° naših cestah, trop državnikov je Poteptal dano besedo, teroristični napad je sPet, spet in spet... odmeva glas TC napovedovalca še dolgo potem, ko je ta sicer prijazno, a v prazno voščil lahko noč. Vem, najlažje in najpametneje je pozabiti vse skupaj, si reči, kaj me briga in živeti svoje življenje. Toda včasih ne morem, da se ne bi zamislila in vprašla :"Ampak, zakaj?" Zakaj toliko zlobe in pohlepa? Vse preradi si mislimo, da bi morali vse te grdobije zatreti že v kali, hkrati pa sami nič ne naredimo. Slovenija je tako presneto majhna in zadnjič me je presenetil verz pesmi, ki preroško oznanja, da bila bi v ognju cela, če fovšija bi gorela. Nič novega seveda. Idealisti, ki so verjeli v dober in popoln svet, so verjetno izumrli. Tudi Kalobje in obrobne vasice niso nobena izjema. Prišlo je že skoraj v modo, da nekateri razumejo vodo kot luksuz le za izbrane. Kajpada - mali bogovi, ki le njih ne prizadene nekajmesečna suša. Pa podtikanje požarov; o čebelnjaku, ki je nedavno zgorel, vedo ljudje marsikaj povedati. Ignoriranje popravil skupnih cest in večni prepiri o mejnikih so naši zanimivi športi. Da ne govorim o antipatiji, ki razsaja v okolici. Pa ne mislim do ljudi - čeprav si jo tudi ti izražajo kar na daljavo, s hriba na hrib (da ni kdo prikrajšan za predstavo). V mislih imam domače živali, mačke in pse, pa tudi kokoši niso imune. Videti je, da so se nekaterim smrtno zamerile in se jih poskušajo na vsak način znebiti. Se toliko bolj, če so sosedove! Kdo bi vedel, ampak videti je, da smo tudi na tem področju postali v zadnjem času zelo inovativni. Gostilniški pretepi so že nekaj čisto navadnega - čeprav tudi njim še ne grozi, da bi jih opustili. Potem pa še naj kdo ob TV dnevniku reče: "Kako je lahko človek tako zverinski?" Očitno ne pretežko! Tista znana človeška lastnost, tudi hudobija imenovana, prav lepo uspeva tudi na naših zeljnikih. Saša Teržan S križarjenja po Sredozemlju in Atlantiku Hudi Šalej ^ 25.maja do 7. junija letos sem bil s hrvaško agencijo Intercruz ln bivšim Slavnikom iz Kopra na križarjenju po Sredozemlju in Atlantiku. Potovali smo z ladjo Dalmacijo. Taje 116 m dolga in 17 m široka, ima 122 članov posadke ter sprejme 300 gostov. Manjši bazen, aperitiv bar, kavarna, kjer vsak večer igra godba, zanimive aktivnosti med plovbo, odlična postrežba ter zelo Prijazno osebje, so njene odlike. Okrcali smo se v Nici. Po svečanem sprejemu na ladji smo (,(lpluli proti Barceloni, kamor smo po celonočni vožnji prišli okrog 13. ure naslednjega dne. Španija meri 500 800 km2, ima 40 milijonov prebivalcev in je Prava evropska turistična velesila. Ima 34 univerz in visokih šol, 4 privatne univerze v lasti katoliške cerkve ter 750000 študentov. Največ jih je na univerzah v Madridu in Barceloni. V kmetijstvu dela okrog 16% prebivalcev, drugi so zaposleni v industriji, turizmu itd. Barcelona fukoj po kosilu je bil organiziran avtobusni izlet po mestu. Barcelona je drugo naj večje špansko mesto in šteje 3,2 milijona Prebivalcev. Je staro mesto s čudovito pretežno gotsko arhitekturo. Posebno zanimiv je trg Catalonia, za katerega Pravijo, daje najlepši v Evropi. Posebna znamenitost je cerkev Ograda Familia, ki jo je zgradil Antonio Gaudi leta 1892. Ima t2 preko 100 m visokih zvonikov ter 160 m visoko kupolo. V bližini je po Picassu imenovan mestni park. M bližini 8 metrov visokega spomenika iz brona Krištofu Kolumbu, ki je iz tega mesta odšel leta 1492 na pot proti Ameriki, Je znamenita cerkev Santa Maria del Mar, ki je bila grajena od leta 1320 do 1370. Posebno lep je njen v 14. stoletju zgrajen portal. V tem starem delu mesta, zgrajenem v pozno gotskem stilu, se nahaja tudi v 15. stoletju zgrajena vladna palača. V njeni neposredni bližini je katedrala Santa Eulalija, zgrajena leta 1298. Nad njenimi 83 m dolgimi, 37 m širokimi in enako visokimi ladjami se dviga visok turn, ki nudi lep razgled po mestu. Ob 22. uri smo odpluli proti Palma de Mallorci, kamor smo prispeli ob 8. uri zjutraj. Čeprav je bil šele maj, je bil turistični vrvež že na višku in si nismo mogli predstavljati, kako šele to izgleda na vrhuncu sezone. Malaga - Granada Morje pred Costo del Sol je bogato na ribah, na obali pa je množica luksuznih hotelov, ki so odprti vse leto. Klima je izjemno ugodna, turistom pa zagotavljajo 320 sončnih dni na leto. Spomladi in jeseni so cene zelo nizke in primerne tudi za naše žepe. Katalonijo obišče na leto 12 milijonov turistov. Malaga z okolico je poznana po kvalitetnih vinih. Najboljša vina prihajajo iz kraja Pedro. Prodajajo jih le v steklenicah in so namenjena izključno za izvoz. Granada leži na nadmorski višin 650 m in ima 280 000 prebivalcev. V neposredni bližini leži mesto Alhambra, kije bilo zgrajeno v 13. in 14. stoletju in je bilo dvorec Karla V. Stavbe so še danes v odličnem stanju in je moč občudovati njihovo dragoceno arhitekturo. (se nadaljuje) Šentjurske VAŠA STRAN NOVICE IfllSIl lili Kdaj bo K K Kemoplast domače moštvo? V poletnem času seje uprava KK Kemoplast odločila, da za D slovensko ligo registrira še svoje drugo moštvo. Za to zamisel se je najbolj zavzemal g. Adžič, takrat še član uprave, ki je bil voljan prevzeti tudi mesto trenerja t. i. ekipe Kemoplast mladi. V tej ekipi naj bi igrali nekateri mladi in mlajši igralci, ki zaradi uveljavljene "nakupovalne" politike kluba nimajo možnosti, da bi se kalili v prvi ekipi. Z igranjem v D ligi naj bi si nekateri, za šentjurske razmere talenti ali bivši talenti (oziroma pred nekaj leti talenti) nabirali igralske izkušnje in počasi ustvarjali temelj šentjurskega prvega moštva. Teh "odpadnikov", ki so v štirih letih eden za drugim izpadali iz prve ekipe ali pa so imeli to smolo, da so bili eno leto prestari (17,5 let), da bi igrali za kadete(mladinske ekipe sploh ni, ker je predraga), seje zbralo okoli 15 in 24. avgusta so začeli z lastnimi treningi. Po mesecu skupnih in samostojnih treningov je prvič zaškripalo. Zaradi neurejenih zadev v klubu je g. Adžič odstopil s funkcije člana uprave in trenerja "mladih". Vzroki so bili: - uprava KK Kemoplast je brez posveta s trenerjem "Mladih" registrirala za člansko ekipo pet igralcev tega moštva. Problem je ta, da lahko z dvojno licenco, torej za obe ekipi igrajo le štirje igralci in na ta način bi eden od boljših avtomatsko izpadel. - predstavnik kluba se ni udeležil sestanka v ligi sodelujočih ekip. zaradi česar je bila ekipa Kemoplast mladi premeščena v zahodno skupino, tako, da bi se morali voziti celo do Primorske in Gorenjske. Kljub odhodu trenerja in idejnega vodje so "mladi" še nekaj časa vztrajali, saj so jim v upravi zagotavljali, da liga vseeno bo. Toda kmalu so vsi spoznali, da iz te moke ne bo kruha. Nekaterin' mlajšim igralcem, ki se iz protesta niso več udeleževali članski treningov, so grozili z večletnim suspenzom. Dober teden pre začetkom lige so ekipo odjavili s tekmovanja. Marsikdo se sprašuje, kam to vodi. V KK Kemoplast so vedno poudarjali, da dobro delajo z mladimi-Pred tremi leti je obstajala številna kadetska ekipa, danes se na kadetski tekmi zbere le še šest ali sedem igralcev. Mladincev pa sploh ni in je ta vmesna generacija obsojena na propad. V člans 1 ekipi igra več kot pol "nedomačinov", ki so prva ekipa in imaje pri trenerju vedno prednost. "Mladi" pa so potrebni le za število, saj si trener s sedmimi ali osmimi igralci na treningu lahko boj malo pomaga. M. Jordan Igrišče ali smetišče? Med tem, ko sc na Občini in na Upravni enoti dogovarjajo o bodočem Turistično informativnem centru, so v Novi vasi odprli novo smetišče, ki je dobilo lokacijo na igrišču. Pločevinke, papir, ostanki hrane... kraljujejo na igrišču že od 23. septembra. Takrat se je tam zgodil neke vrste turnir v malem nogometu med ekipami Združenja radijskih postaj Slovenije. Organizator je bil šmarski Štajerski val, tako sem vsaj razbrala iz oglasa, ki seje kar nekaj dni prej vrtel na omenjenem radiju. Glede na to, da otrokom v šoli in odraslim skoraj na vsakem koraku trkajo na njihovo ekološko zavest, bi lahko organizator (gre tudi za njihovo reklamo) izpeljal tudi akcijo in počistil za sabo in svojimi gosti. Sicer pa: kjer osel leži, tam dlako pusti. Lep pozdrav! Marjetka Urleb Sprehod s policisti V četrtek smo šli v Šentjur. Izstopili smo na avtobusni postaji. Tam so nas že čakali trije policisti. Ko sem jih zagledal, sem se zelo prestrašil. Odšli smo v križišče. Tam smo si ogledali semaforje. Pogovarjali smo se, kako prečkamo cesto. Toda to srno mi že znali. Potem smo večkrat ponovili vajo. Šli smo po zebri večkrat čez cesto, a vedno pri zeleni luči. Nato smo po pločniku odšli do šole. Tudi tu smo prečkali cesto po zebri, a najpraj smo pritisnili na zeleni gumb. Čakali smo, da seje prižgala zelena luč in hitro prečkali cesto. Policisti so nas povabili na policijsko postajo. Seveda smo bili takoj za to. Ogledali smo si avtomobile, opremo, prostore ter preiskušali sirene. Najbolj všeč mi je bilo, ko je učiteljica opravljala alkotest. Vsi smo nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo. Ko je učiteljica pihnila, so se v okencu pokazale tri ničle, kar je pomenilo, da ni pila alkohola. Na avtobusni postaji smo se poslovili od policistov in se odpeljali domov. Ta sprehod mi je bil zelo všeč, ker so nas spremljali možje v modrih uniformah. O, ko bi to še večkrat ponovili! Matej Recko, OŠ Loka pri Žusmu Pod nebom lovi ujeda Neba modrin6 opazujem, oko visoko v daljav0 gleda, nad mano v zraku jata lastovk v krogu leta, v sredini njih leti ujeda. Podijo ptice se pod nebom vse okrog sokola, pred njim umikajo se spretno, zaganjajo se s kljuni v njega hrbet, ujeda je nevarna in ohola. Nesrečna igra lastovk z roparjem v zraku, ko s krili urnimi lete okoli njega, močno zanima me, za njimi hodim v koraku. Sokola lastovke bi skoro prepodile, saj v njih nagon obrambe je, prezgodaj so se veselile, ko so spustile nižje se-V trenutku tem oko sokola izbere žrtev si za hrano, ko da na njo je padel kamen spod neba, v hipu jo ujeda v krempljih že ima. Potem na mah izgine jata ptic z neba, ujeda s plenom si je lakoto nekje tešila, a jata lastovk je za eno manjša le ušla. Podobno kot ljubezni igra v življenju ta nagonska je in ne razumna, od srca vžge nenadno se, ugasne, in je spet tema. Jernej Borovnik (Iz zbirke Pesmi, igrarije misli. Naprodaj je v Knjižnici, pri Marjani Novak v Ipavčevi hiši in Ivanki Uduč na Planini. Cena je 1000 SIT) Šentjurske NOVICE VINKO /AGODIČtSPOMINI Vinko lagodič: takšen je bil naš čas! (6. nadaljevanje) Leta 1966 se je pričela gradnja ceste Dramlje - Pletovarje in se zaključila pri Kožuhu leta 1968. Ob tej gradnji smo prizadeli ruzino Ofič, ki je zaradi nesoglasja s traso ceste prodala Posestvo. Leta 1969 smo napravili cesto do Kolarja. Ko sva si z 'rektorjem GG prvič ogledovala teren za to cesto, sva se do •kolarja družno pripeljala z volovsko vprego in gnojnim vozom. Cesto Ponikva - Lutarje smo financirali iz sredstev GG in občinskega cestnega sklada. Uredili smo dolžniške odnose med občino in družino Gajšek, razprodali njihovo domačijo za stavbne Parcele, stavbo pa je kupila družina Peterka. Sporazumno z njimi 81110 stavbo z udarniškim delom zrušili ter s kamenjem tlakovali 10 cesto. Z velikimi finančnimi težavami, izpadli so obljubljeni Piispevki v lesu in denarju, je bila cesta napravljena do občinske meje proti Ločam. Cesto Loka - Virštanj sem takorekoč izsilil od GG (ing. tr°majer, ing Hus, ing. Dečko) na osnovi podobne finančne konstrukcije. Ceste I. in H. reda je financirala republiška uprava za ceste in le 'jcznatna sredstva so bila namenjena za ceste III. reda. Glavni vir enarja zanje je bil denar od prodanega goriva, v občini pa nismo lme,i nobene črpalke. Iskal sem možnosti zvez v republiškem vodstvu. Sklenil sem najti r. Jožeta Brileja, ki do takrat z nami ni sodeloval. Bil je v : c°gradu, z njim pa sem prišel v stik po posredovanju njegove zone. Posledica tega je bila, da smo ga leta 1967 na delnih volitvah l^v°bb za poslanca in je postal podpredsednik republiške 8 npščine. Preko njega sem si odpiral vrata v razne republiške inštitucije. Podobno mi je omogočal tudi poslanec Miran Cvenk, 'je kasneje postal finančni minister. Predsednikom republiškega cestnega sklada Alojzem Žokaljem ' Uz'djijem, generalom v pokoju, ki je med vojno izgubil oko in se zdravil v zasilni bolnici Javorščici, domačinka pa mu je preskrbela steklenega, sem se seznanil na ta zapleten način. Od 180 milijonov, kolikor jih je bilo namenjenih za ceste III. reda, jih je meni 6. oktobra v Zdravilišču Laško obljubil kar 90. Z velikim veseljem sem na naslednji seji obvestil obrtnika in prizadevnega odbornika Franca Gajška iz Nove vasi, da se prične modernizacija ceste Šentjur - Slivnica. Cesta je bila odprta decembra 1968, zanjo pa smo porabili vseh 180 takrat IM** I 1, I#« ii. OLO Šentjur 1966 razpoložljivih milijonov dinarjev. Cesta skozi trg (sedaj Ul. D. Kvedra) je bila skrajno uničena. Pri stanovanjskem skladu so bila namenska neizkoriščena sredstva, ki smo jih z dovoljenjem direktorja SDK Franca Verdela porabili za modernizacijo ceste od križišča do osnovne šole. S cestnim podjetjem smo sklenili pogodbo "na ključ" za 11 milijonov dinarjev. Stroški so po njihovem obračunu znatno presegli pogodbeni znesek, za kar pa nismo imeli nobenih virov. Z direktorjem sva se sedeč na ograji pri cerkvi zaradi tega krepko sprla. (se nadaljuje) Firma Dobrina d.o.o., s sedežem v Celju (veleprodaja), odpira vrata tudi v Šentjurju. NOVO! ■ NOVO! ■ NOVO! ■ NOVO! DISKONT DOBRINA V ŠENTJURJU TRUBARJEVA 17, ŠENTJUR, TEL.:063/743-539 Poleg sadja, zelenjave in pijač, ki so naši specializirani artikli, . vam nudimo tudi ostale dobrine (kruh, mleko,...) diskontne cene, s posebnim popustom (10%) po enoti pakiranja fak/j Možnost luiiHipa za manjše fnjaviiie v »koiici t ^=-3 -v««* .»=>1» a Pri nabavi vedih količin dostava na dom! Delovni čas: Pon. - Pet. 7- 19h Dnevni bovoz CVCfCSA 6At>)A Sobota: 7 - 13h Nedelja: 8 - 12h POSLOVNA STRAN I......-.................................ŽŽi&iŠ...........______.............. .......................................................................................&................................. >pftft o ti.1: od 0.00 do 1 S - Od Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priPOfOČallTO. M4C0060M4000MC446OM4M640000CO0CCM00C000C4MC40CO04660CC4 FRIDERIK 63230 Šentjur pri Celju, Franja Malgaja 5 Telefon: (063) 743-631 COMA CENTER S. ‘Trubarjeva 17, 63230 Šentjur, ‘Tef.: 063/741-119 Nekaj artiklov iz naše ponudbe: Iturbo super 6.600,00 SIT (201) europa 1.768,00 811(51) 1 | long lile 5.940,00 SIT (201) xtech 10-30 2.020,00 SIT (5I) 1 \ multigrade ex.c. 15w40 5.500,00 SIT (201) eurodiesel 1.825,00 SIT (51) I Imotor oil ex.c. sae 30 4.840,00 SIT (201) super cold master 487,00 SIT (II) I I manista 1.953,00 SIT (31) brake lluid dot-4 4.014,00 SIT (51) 1 1 superdiesel 7.632,00 SIT (251) getrieboel gl4 80 5.830,00 SIT (201) 1 I eurolite 2.382,00 SIT (51) hypoid gearoil ep-90 8.458,00 SIT (251) I 1x12000 1.973,00 SIT (51) castrol 899,00 SIT (II) | J ose ors/e Jtru/ia, več ors/peZoos/^ec/ci ) peciva, domače mlince, ročno izdelane domače deAse,mini pizze, | po zefii iudi ore/iovepolice... mmm. «=. ?3h$ i™,w Večkrat na dan svež kruh! ' rrrha^solteThflblki' . graham» sojip hlebčki, polnozrnato pecivo in še in še. Posebni pogoji za večje odjemalce! Šentjurske NOVICE MALO ZA ŠALO, MALO ZARES <■ > ’ ‘L > < , ' El L V. ' . Lucija na občinskem prazniku Lucija, piši o občinskem prazniku, pa lepše kot lansko Lto, ko so bili skoraj vsi užaljeni!" je bil urednik čisto jasen. Jaka direktiva je seveda zanikanje nekaterih temeljnih človekovih pravic, npr. tiste o osebni svobodi, pa svobodi govora itd., toda menda povsem v skladu s pregovorom o denarju, ki je sveta vladar. Torej, lepo, je rekel! S Knjižnico in njeno slikarsko razstavo ne bo težav. Moji Zapisi o gospe Žuli in podobni, so menda zbudili takšno Zanimanje za elitna kulturniška dogajanja v Knjižnici, da jim tarn Zaradi množičnega obiska grozi "proletarizacija", pa je gospa ravnateljica sklenila, da zgolj iz preventivnih razlogov na svoje spektakle nekaj časa ne bo vabila Šentjurskih novic. Ker me ob misli na ščurke res nekoliko spreleti srh, sem se z ozirom na to, da bi se nanje gotovo spomnila pri zauživanju njižničnih obrednih sendvičev, namenjenih v čast g. Ščurku "i njegovi slikarski razstavi, brez prehudih zadržkov odpovedala. Otvoritev VDC v Zgornjem trguje bila lep, skoraj dve uri tlajajoč preiskus človeške vztrajnosti. Vmes se je trikrat Pooblačilo in štirikrat deževalo, kar pa slovesnosti sploh ni niti naJmanj motilo. Nadvse elegantna ministrica Klinarjeva in enako lep šentjurski župan, ki sta kot ženin in nevesta (dala bi za mašo, če bi se med njima res kaj vžgalo, saj v Šentjurju še ako potrebujemno tudi prvo nadstropje tistega centra), •zločena od drugega ljudstva kot kipa, osamljeno vedrila pod Zupanovim dežnikom sredi razrite ceste, sta preiskus, podobno kot zbrani dve stotniji prisotnih, odlično prestala. Zakaj l°krat ni bilo gospoda Zemljiča, res ne vem, toda zdelo se mi Je> da nekako manjka, saj je ta hiša potrebna blagoslova bolj k°t hruševska šola. „ Svečana seja občinskega sveta je bila tudi nadvse lepa. pavcev", ki so sicer nekaj fušali, je bilo bolj malo, je pa bilo zato tam več občinskih odlikovancev, ki pa so znali le govoriti 111 s' Pevci z njimi niso mogli pomagati. Občinske plakete sta P°leg mojega ljubljenega bivšega ravnatelja, dobila še dva gospoda, ki ju sicer poznam le s televizije. V nasprotju z domačini, ki sicer niso bili vsi tako elegantni kot gospod -apornik, sta bila tujca le še nekoliko bolj pomečkana. Gotovo k*la za njima dolga pot z vlakom in je bilo res lepo od njiju, a sta se oglasila v Šentjurju. Seveda sta podobno kot preostala nožiča občinskih odlikovancev, njihove premnožične zas-'ge sem resnično povsem zamešala, odločilno vplivala na •az.voj mojega kraja. Zapomnila sem si le, da so enemu izmed 0'Tiačih odlikovancev k priznanju doprinesle tudi naše jjažoretke, ki so menda resnični trenutni odraz pradavne alture Ipavcev. Prav očaral pa meje naš atlestki klub, saj si Je svoje zasluge za razliko od ostalih počasnetov, ki jim to ne UsPe niti v vsem življenju, uspel odločilne občinske zasluge P' 'boriti že v borih 8 mesecih obstoja. Večer samospevov naše slavne rojakinje Ane Pusar - Jerič nikakor nisem hotela zamuditi. Njeni samospevi me resda niso nikoli kaj posebno ganili, toda glas ima baba res tak, kot se reče. Pa to ni tako pomembno. Lepo sedeti v družbi šentjurske knjižničarske kulturne elite in se počutiti del nje, je poseben feeling, ki mu daje poseben čar zavest, da sem zanj plačala le toliko, kot za gledanje naših žogobrcarjev. S preostankom stroška, po mojih izračunih so za vsakega obiskovalca primaknili okrog 3000 SIT, me je častila občina. Sendvičev tokrat ni bilo, ker so jih vse zlahka pojedli izbrani gostje v vinoteki v sosednji enako kulturni Ipavčevi hiši. Prava fešta pa seje zgodila v šentjurskem športnem parku, kjer so naši nogometaši poskušali tako mimogrede nekaj zaslužiti z volom na ražnju in Čuki za mikrofoni. Čuki so zabavo čisto zatupili, vol pa je bil kar na ravni. Veselica je povsem uspela - če sodimo po velikih kupih smeti in volovskih kosti, ki so se še ves naslednji teden valjale po igrišču. Da so smeti naša usoda, so se lahko prepričali tudi No-vovaščani, saj so na enak način svojo prisotnost na igrišču v Novi vasi trajno zaznamovali tudi njihovi mali nogometni brcarji. Skupen koncert MePZ iz Podgore in "Ipavcev", ki je bil v šentjurski farni cerkvi, sem zaradi časovne stiske skušala namerno nekoliko skrajšati in sem se v cerkvi namalala kakšne pol ure po napovedanem pričetku. Toda organizatorji so mojo zamudo očitno opazili in so pričeli s programom šele takoj po mojem prihodu, tako, da s "špricanjem" ni bilo nič. Najprej je imel g. dekan Zemljič kratko pridigo o sv. Juriju in premaganem zlu, za njim g. Zabukovšek o sožitju in spoštovanju drugačnosti, g. župan Malovrh o svetosti tega večera, neznani gospod v metuljčku, po milem glasu sodeč bi lahko bil tudi duhovnik, pa seje razgovoril o pesnici sonetnega venca, ki gaje kmalu za njimi pričela recitirati zelo pobožna gospa. V pol urice, kolikor je recital trajal, so me ob spominu na našega žalostnega Franceta iz Vrbe, ki mi je bil ves čas pred očmi, a se še ni zgodilo, da bi na kakšni kulturni prireditvi zrecitirali njegov sonetni venec od A do Ž, kar trikrat polile solze. Potolažila sem se šele potem, ko sta prišla do besede oba pevska zbora. Oni iz Italije naj bi bili cerkveni, naši pa javni, toda če naših ne bi poznala, bi jih gladko zamenjala. Ha, ker sem tozadevno očitno dobro izobražena, jih pa nisem! Ful dobro so peli in kar se mene tiče, so bili oboji boljši od Pusarce. Zato so pa bili gotovo deležni tudi kulturnih sendvičev, ki pa so bili tokrat, če sodim po temi v Ipavčevi hiši in svetlih oknih v kaplaniji, cerkvenega izvora. Tako je tudi prav, da se ve, da sta cerkev in občina tudi na občinskem prazniku skoraj dve različni ustanovi. Pa nasvidenje do prihodnjič! Lucija Atletske novičke Šahovski turnir za praznik občine Na mednarodnem atletskem mitingu v Brežicah je Tone Ojstršek v članski konkurenci osvojil v teku na 1500 m 3. mesto. Na uličnem teku v Sevnici je med člani Ivan Kukovič osvojil 6. mesto, med mladinci pa sta bila 2. in 3. Tone Ojstršek in Primož Pangcrl. 16. oktobra je AK Trgohlad začel s treningi metov. Treninge bo vodil novi trener za mete. Za vse, ki jih zanimajo met kopja, diska, kladiva in suvanje krogle bo vadba vsak ponedeljek, sredo in petek ob 14:30 uri na stadionu v Šentjurju. Vlado Artnak ŠD LIPA Šentjur je za praznik občine Šentjur organizirala odprti hitropotezni turnir, katerega se je udeležilo kar 44 igralcev iz severovzhodne Slovenije. Zmagal je Zvonko Meštrovič iz Krškega, letošnji hitropotezni prvak Slovenije, z 12 točkami. Za njim so se zvrstili Žugaj (LIPA Šentjur) 9,5, Matko (Velenje), Valenčič (Maribor) in Grilc (Krško) po 9, Kristan (Velenje) 8,5, Gazvoda (LIPA Šentjur) 8,5,... 14. Plahuta 7,5, 18. Streicher 7, 19. Biščan (vsi LIPA Šentjur) 7, itd. Priprave na ligo V pripravah na tekmovanje v L slovenski ligi - vzhod so šahisti ŠD LIPA Šentjur organiz- ŠPORT irali turnir v aktivnem šahu (2x25 minut). Zmagal je Zečevič pred Jazbinškom in Gazvodo • Popoln vrstni red je bil: Zečevič 10, Jazbin še 9, Gazvoda F. 8,5, Drobne 8, Žugaj 7,5, Potočnik 6,5, Plahuta 6 ... Tekmovanje v ligi bo od 20. do 22. oktobra in 27. do 29. oktobra v Mariboru. Seveda bomo o tekmovanju, na katerem bo nastopalo osem ekip, še posebej poročali. Mesečni turnir Plahuti Na septembrskem mesečnem hitropo teznem turnirju je zmagal Plahuta pred F. Gazvodo in Jazbinškom. V skupni razvrstitvi se vedno premočno vodi F. Gazvoda pred Plahuto- Še dve atletski bronasti medalji KK Kemoplast začel solidno Na državnem prvenstvu Slovenije v atletiki za pionirje in pionirke, ki je bilo v Kranju, so mlade atletinje Trgohlada osvojile dve bronasti medalji. Jolanda Ambrož je bila tretja v teku na 300 metrov, tretje mesto pa je osvojila še štafeta 4 x 300 m v postavi Monika Jevšnik, Mojca Stropnik, Sabina Škornik in Tjaša Vrbek. V. Artnak V petih tekmah so Kemoplastovci nanizali tri zmage, od tega kar dve na gostovanjih. Obakrat so zmagali na Taboru v Mariboru in sicer proti vedno neugodnemu ŽKK-ju ter proti Staršam. Kaže, da šentjurski košarkarji najbolje igrajo "tešči", saj so obe tekmi igrali v nedeljo zjutraj (ob lOh). Očitno pa se še niso povsem "udomačili" v novi dvorani v H ruševcu in 50 odstotni učinek pred domačimi gledalci zagotovo ne bo zadostoval za vrh B slovenske košarkarske lige. Letošnji prvi domači poraz jim je zadala ekipa Ekipe iz Janč. Poznavalci so že vnaprej napovedali potek in iz' tekme. Že po dvoletni tradiciji so Šentjurčani vod'1 trideset minut tekme, nato pa v zadnjih deset'1 minutah vse izgubili. Klubska statistika kaže, da največji del v igr' prispevajo tri letošnje okrepitve, "tujci" Madžarac, Urbanija in Vego. Če so razpoloženi, ŠentJlir zmaga, sicer pa izgubi. Povprečno dosežejo ti t"Je igralci okoli 75 odstotkov točk, na tekmi pro1' Staršam pa je samo Madžarac dosegel 44 od o točk. Grega Kovač Šentjur tretji v Sloveniji V soboto 14. oktobra je bilo na Ravnah prvenstvo slovenskih občin v krosu (Kros Dela). Na tekmovanju, ki je bilo finale najboljših posameznikov in ekip iz večine slovenskih občin, se je zvrstilo preko 1000 tekmovalcev, od učencev do članov in članic. Na predhodnih šolskih in občinskih prvenstvih je tekmovalo preko 200 000 tekačev in rekreativcev. Gre za eno naših najmasovnejših tekmovanj. Na Ravnah je bil pravi atletski praznik, kije privabil vse najboljše slovenske tekače in ljubitelje teka v naravi. Tekmovanja se je opazno udeležila kompletna občinska reprezentanca Šentjurja. Na koncu je bil vrstni red: 1. Celje, 2. Maribor, 3. ŠENTJUR, 4. Ljubljana... 3. mestu ob rob Na Ravne smo povabili tudi našega župana, ki naj bi sodeloval v teku županov. Žal se zaradi obveznosti tekmovanja ni udeležil in tudi ni bil prisoten pri presenečenju vseh ob uspehu naše občinske reprezentance. Morda bi župan ugotovil, da lahko s kraljico športa Šentjur pridobiva na afirmaciji z domačimi tek- movalci, predvsem pa, da daje mladim in odraslim možnost aktivnega življenja. Po drugi plati pa, da atletika v Šentjurju ne rabi takšnega finančnega pokritja, ker temelji na temeljih, ki tega ne zahtevajo. Rabi samo obstoječe objekte, obljubljene klubske prostore in garderobe in travnato površino za mete(kopje). Res pa je, da za vrhunske dosežke in organizacijo uradnih tekomvanj rabimo steze z umetno maso. Ali je to preveliko breme za občinsko oblast in gospodarstvo, ne vem, verjetno pa ni večje oziroma je manjše od nekaterih gradenj, ki so namenjene tudi športu ali čemu drugemu. Gre verjetno samo za vprašanje, ali in kdo ima za kateri šport zanimanje oziroma, kako si kdo razlaga ozadje športnih dosežkov in dela v klubih, predvsem pa, kako zna ceniti športni rezultat. Oblast pa bi morala imeti objektivno mišljenje vsaj v nestrokovnih zadevah v zvezi s športom, v strokovnih pa se posvetovati s strokovnjaki na športnem področju. Potem bi g. župan na sprejem povabil ša katerega domačega športnika ali predlagal koga za občinsko priznanje. V.Artnak NK Šentjur se še drii Tri zmage in dva poraza je bilanca NK Šentjurja N nadaljevanju lige. Na domačem terenu so se poigrali s pomlajeno ekipo Rudarja izTrbovelj in zmagali s 3:0, s Koprom so zmaga 1 z 1:0 doma, s Family Shop pa z istim rezultatom v gosteh-Izgubili pa dvakrat proti Naklemu z 1:0 ter mariborskem" Železničarju 2:0. Prve tri zgoraj navedene tekme so odigral' dobro, v tekmi proti Family Shopu, kar je njihova prva zmaga na gostovanju, pa so imeli tudi nekoliko sreče, ki pa je seveda tudi prepotrebna za uspeh. Vzroke za poraze proti objektivno slabšima nasprotnikoma gre iskati v ekipi sami, ki še ni čisto uigrana. V prvi tekmi Protl ekipi Nakla so startali spodbudno, v 25. minuti je Drobne zapravil lepo priložnost, da bi povedel svojo ekipo v vodstvo. Takoj zatem je nekdo od naših v kazenskem prostoru igral z roko-Enajstmetrovka je bila neizbežna in gostitelji so s sigurnim strelom postavili končen izid. Sicer pa je bilo na tekmi kar h rumenih in dva rdeča kartona. Drugače je bilo v Naklem čez par dni, ko so bili v pokalni tekmi, od katere so si obetali prodorv sam slovenski vrh, povsem nadigrani in sojo zasluženo izgubil' po streljanju enajstmetrovk. Poraz z Železničarjem je bil nepričakovan. Ekipa gostiteljev seje okrepila z odličnim igralcem Milkom Djurovskim, ki j6 s svojo dobro igro potegnil za sabo celo ekipo. Šentjurski igrale'-kljub borbenosti in odličnim obrambam vratarja Fiderška niso uspeli zaustaviti naletov Železničarjev. Na lestvici trenutno delijo 5. mesto z neposrednim rivalom v naslednjem kolu, ekipo Črnuč. s.J- RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA ST. 30 GENERATOR SODAVICA POD KVARTAŠKI ISTO- suimvioa ruu ,ZRAZ SMERNE NAPETOSTI PAMET IRSKA (PENIŠKO) MINISTER ZA PROMET VALENTIN 1 VODNIK TONA BALERINA (MLAKAR) : SESTAVIL: ! JOŽE ! MASTNAK-' MARJAN Nagrade za križanko št.29 podeljuje TRGOVINA UŽMAH s Planine. Žreb jih je razdelil takole: 3000 tolarjev popusta pri nakupu v trgovini Užmah bo lahko izkoristila Dragica Jug iz Šentjurja, 2000 tolarjev Aco Vodeb s Kalobja, 1000 SIT pa Tomaž Knez iz Doropolja. Spoštovani g. urednik! V zadnji številki Šentjurskih novic mi niste Ogovorili na vprašanje glede demografije, gospodje z občine pa očitno tudi nič ne dajo na Vaš časopis in ga ne berejo, zato sem po vašem nasvetu šla direktno v 2. "štuk" občinske palače gospoda župana. Gospa, ki čuva njegova vrata, me je le poševno pogledala in mi dobrohotno razložila, daje župan poslanec v prestol-nicL kjer skoraj vsak dan trdo dela tudi za moj hlagor, zato naj si niti slučajno ne domišljam, da čaka ravno name tu na občini. No, pa sem zavila v pisarno do podžupana Pungartnika. Saj tudi on gotovo vse ve, ko pa je čvrsto držal štango tudi , v prejšnji Grdinatovi strahovladi, sem si mis-Lla. Pa z njim tudi ni bilo nič; ker on nima gospe, ki bi ga čuvala, so mi ga pred nosom zvlekli v helikopter in ga odpeljali v Bruselj, kjer menda vodi operacije NATO pakta. Sram me je postalo, da sem s svojimi hrobnjarijami hotela obremenjevati tako pomem- bne ljudi. Potuhnila sem se ter se takorekoč po trebuhu zvlekla na avtobus in, hajd, nazaj na Planino. V roke sem vzela revijo z naslovom Strategija razvoja občine, ki sem jo našla na občini. Pod Jezercami sem prišla do cestnega poglavja; tu mi je sveti duh razsvetlil pamet in spoznala sem, kako morajo biti politiki pametni in tudi razumela, zakaj so si planinski svetniki zaslužili priznanja, ki so si jih podelili. Notri so g. župan napisali, da morajo KS prispevati tretjino za občinske ceste, ki se bodo asfaltirale ter tako nastavili nesramno mino našim manj zvitim planinskim politikom, ki so tudi po svoji volji ostali brez občine in brez svojega denarja. Tako se bo lepo zgodilo, da bodo tisti štirje kilometri makadama proti Zagorju še lep čas ostali takšni, kot so, našim svetnikom pa bomo drugo leto pripeli čisto drugačne kolajne. Pepca Planinc Poraz in zmaga Mile Juventusa Šentjurski klub malega nogometa Juventus Maco, letos se je preimenoval v Mila Juventus po svojem glavnem sponzorju, trgovskemu podjetju Mila iz Maribora, igra v 1. slovenski ligi. Letošnjo sezono, je pričel s porazom 1 : 2 v Litiji, ki pa ga je v drugem kolu nadomestil z visoko zmago s 7 : 1 nad Interierjem iz Ljutomera. Juventusovci, ki so hendikepi-rani, saj morajo vse tekme igrati v celjski dvorani, ker je naša mestna športna dvorana v Hruševcu prostorsko neustrezna, pravijo, da imajo kvalitetno moštvo, ki se bo obdržalo v L slovenski ligi. Njihov igralec Janko Dolenc igra tudi za reprezentanco Slovenije. G. K. LAHKO BI BILO RES Pol je dala občina Za lekarno na Planini ima velike zasluge šentjurska občina: ne le polovico, plačala je ves strošek -slovesnega kosila ob otvoritvi. Šteje pa polovica - saj so točno polovico kosil pospravili častni gostje iz Občine. HIT- val Na radiu Šmarje so tako pridno in nadvse re^no pošiljali v eter nakladanja Hitove 'propagandistke Nelide Nemčeve o krivični slovenski državi, ki ropa ubogega Danila Kovačiča in njegov Hit, da je samo še vprašanje primernega trenutka, kdaj si bodo padli z Novogoričani v najtesnejši ljubezenski objem. Pragmatiki pravijo, da sosedje onkraj občinske meje le nekoliko preveč hinavčijo: če bi bil HIT res tako na psu, kot pravijo, bi se njihova ljubezen že zdavnaj ohladila. "Čoklov zakonik" Na pobudo občinskega svetnika Cokla (pisano z veliko začetnico - da ne bo neljubih zamenjav) bo šentjurski Občinski svet v kratkem sprejel odlok, s katerim bo Šentjurskim novicam izrecno prepovedano izpisovanje imena največjega slovenskega škofa, ker bi mu slednje utegnilo škoditi pri beatifikaciji. ( Kot ste opazili, njegove odredbe spoštujemo že pred formalno uzakonitvijo). "Grdinovoznica" vendarle ni tako nevarna Da prehod preko znamenite šentjurske obvoznice, ki dovoljuje fan- tastičnih 40 km/h (po prejšnji cesti skozi Šentjur smo se lahko vozili lOkm/h hitreje), le ni tako grozna prepreka med Hruševcem in centrom, dokazje verouk, ki je zlahka prišel preko nje do OŠ Hruševec. Grde sanje Sanjal naj bi jih novi predsednik sveta KS Planina, ki se mu kot nočna mora prikazuje stari,legalno izvoljeni svet KS. Zadnje grde sanje so bile, da so mu ukradli asfalt, ki naj bi bil polit mimo njegove hiše, ter ga položili čez Planinski vrh. Vztrajnost Občinske strukture so se tako navadile na dolgo serijo občinskih prazničnih prireditev, da se niso mogle več ustaviti. Ker smo se domačini kulture naveličali, so šentjursko kulturo, seveda na svoje stroške, prikazali v okviru sejma GOS - TUR v Mariboru. Kakšen je bil uspeh prireditve v mariborski stolnici, nam ni uspelo zvedeti. Hruševec se ne da Potem, ko jim je oblast povedala, da slivniški žabji podhodi bodo, medtem ko njihov podvoz še vedno visi, in jim je na cesti mimo železniške postaje napravila tako masivne asfaltne ležeče policaje, da bi s porabljenim materialom lahko polili vso sporno cesto, so rezultat hitro izenačili; vozijo se po " novi" obvoznici okrog otoka in po peš poti. Ugankarski kotiček: Kakšna je razlika med Martinom Kačurjem in ravnateljem šole v Hruševcu? Odgovor: velika. In med šentrupertskim Dorijem ter našim županom? Delna! Oba mešata posvetne in cerkvene zadeve, Dorija pa so njegovi že pošlihtali. Razlika med Alposom in Elegan-tom? Alpos se ukvarja s kovinami, Ele-gant pa s tkaninami. Nujno obvestilo Gospa Ratajeva, šefica občinskega oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja, obvešča vse tiste, ki ste se odzvali na njeno ponudbo v prejšnji številki ŠN ter pomotoma radodarno zasuli šentjurski Mestni trg s smetmi, da jih takoj odstranite. Z županom odvažata na deponijo le tiste odpadke, ki jih dostavljate na njeno domače dvorišče. Bonton Ali mora občinski uradnik v občinskih prostorih odzdraviti občanu, na katerega je sicer jezen? Načeloma da - če se ne piše Rataj. Pomembno je sodelovati Konstruktivna delovna srečanja med predstavniki odstavljenega planinskega vodstva in novo KS garnituro se bodo nadaljevala - na sodišču v Šentjurju. FRIZERSKO LEPOTNI STUDIO SHIMT SILVA PINTARIČ MILOŠA ZIDANŠKA 10 A 63230 ŠENTJUR TEL: 063/743-172 DELOVNI ČAS Pon.-Pet. 730 - 19h Sobota: 7-12h V xv 'vrnejo Kx\Q2.rvost z^mXVK>xx\ CtfNv ali na