List 39.
Na Semiči.
Na Se mi ca tabri V senci pod gabri
Zvedrujem se sam, Okoli zvaline Nekdajne grajšine
V mahu spoznam.
Kar slavce moj ptiček, Iz nograda čriček
Začneta živo, En veterček piha, Me s cvetjem nadiha,
Nebeško ljubo.
Serce se mi vname, Ta kraj me prevzame
Dreven ostermimj Ko spet se zavedam , Okoli pogledam
Kaj tukaj sedim!
Umika se veja
Se sončik posmeja:
Češ, to se t' godi! Ta gora je mati Zna streči zibati
In z' vinam doji.
Ko čutaro vzamem Napijat vstanem
Soseski okrog: No!  čujte domači, Sosednji mejači
Pomozi vam Bog!
Gorenski snežniki, Mi nekdaj redniki,
Tud vam naj veljaj Povejte okoli De kaplja najbolji
Je tukaj doma.
Po Semiški gori Enako se zori
Kozarci blišej Naj čutara , verčik Ogrevata serčik
Težave beže.                      Poženčan,