List 39. Na Semiči. Na Se mi ca tabri V senci pod gabri Zvedrujem se sam, Okoli zvaline Nekdajne grajšine V mahu spoznam. Kar slavce moj ptiček, Iz nograda čriček Začneta živo, En veterček piha, Me s cvetjem nadiha, Nebeško ljubo. Serce se mi vname, Ta kraj me prevzame Dreven ostermimj Ko spet se zavedam , Okoli pogledam Kaj tukaj sedim! Umika se veja Se sončik posmeja: Češ, to se t' godi! Ta gora je mati Zna streči zibati In z' vinam doji. Ko čutaro vzamem Napijat vstanem Soseski okrog: No! čujte domači, Sosednji mejači Pomozi vam Bog! Gorenski snežniki, Mi nekdaj redniki, Tud vam naj veljaj Povejte okoli De kaplja najbolji Je tukaj doma. Po Semiški gori Enako se zori Kozarci blišej Naj čutara , verčik Ogrevata serčik Težave beže. Poženčan,