Za poduk in kratek čas. Praska zaradi zemljiškega davka. I. Nemški liberalci se največ jezijo, da se jim je kmet izvil iz krempljev ter pii volitvab zacel skoro povsod dajati konservativnim poslancem svoj glas. Volil je tako atajerski, salcburski, tirolski, predarlski, gornje-avstrijski in uže spodnjeavstrijski Nemec seljak spoznavši, da ga je 20letno gospodarjenje liberalcev strmoglavilo v propad. Izvoljeni konservativni poslanci so kot pravi avstrijski domoljubi, ki bočejo neodvisno, sre6no in mogočno Avstrijo, podali prijazno roko sloveu skim, českim in poljskim zastopuikom ter tako stvorili sedanjo konservativno-narodno ve6ino v državnem zboru. Potisuoli so liberalce prvič v manjšino in zaceli rane Avstiiji po Hberalizmu vsekane celiti. Zapreke so pa grozoven.ske: uradništvo, šolstvo, novinarstvo, liberalno-judovski kapital, vse je več ali rnanj v liberalnem taboru. Zato inorejo le polagoma napredovati. No, in bvala Bogu, res napredujejo. List za listom, steber za stebrom pada. Narodom se obeta pravica, nkulturna borba" peša, pogubonosni liberalni zakoni se rušijo n. pr. 81ftno šolanje, obrtnikom, kmetom potrebni zakoni pa sklepajo n. pr. zakon zoper oderube. Kmalu lotijo se zamotane uprave in ž njo znižanja davkov. Tudi volitveni zakoni se že prenaiejajo konservativcem na korist in pravici. Tako dobi pri novib volitvab konservativna stranka gotovo 2 tretjini glasov. In tedaj bo ae le mogoče uiejati Avstrijo v ,,autonomističnem" ali samoupravnem smislu t. j. v pravicnem razmerji do njeuib dežel in narodov! To slutijo, to uže gledajo in čutijo pristaši dr. Herbsta, prusaka Scbonercja, petega in devetega potača dr. Foneggerja, dr. Scbmidererja itd. Zato si prizadevajo bodi uže kakor koli ovo prerojenje in ukrepljenje niile nam Avstriji zabraniti, a sebi pot do gospodstva odpreti. V državnem zboru zavirajo delovanje naših poslancev, v novinab napadajo ministerstvo grof Taaffejevo in Š6ujejo narode in stanove. Sprva so upijala ,,nemštvo je v nevarnosti". Pametni Nemci se so jim smejali. Žugali so potem z Bismarkom, bilo je zastonj. Naposled se lotijo kmeta nemškega in ga begajo in straiijo, da bode moral rza Slovane pomnožene davke od svojib zemljišc plačevati" in da so temu krivi ujegovi konservativni poslanci. Napali so pa kmeta od vseb strani tako naglo, da jim je zaporedom zahajal na limanice. Le polagoma za6ne se mu po glavi deniti in sprevideti, kako ga liberalci le za nos vodijo. Po malem za6enja premišljevati sledečo basen: lisjak bil je nekokrat silno lačen. Gre toraj k bližnjemu kmetu v kurnjak ter govori; ljube kokoši, ne bojte 8e mene ve6, jaz sc močno kesam zaradi svojega prejanjega življeuja ter sem se popolnem pobolšal uikoli in nikedar več ne zadavim nobenega piščeta. pohle^no in skromno ho8em živeti o jagodah, lesnikah in hioš8ih, le pojte^en! Neumne kokoai so lisjaku verjeli. Ali komaj so bile iz kurnjaka, uže jih je lisjak 7se poda^il. Ako nemaki liberalci zopet primabajo do večine, potem joj kmetom! Gla^no orožje liberalcem je pa laž, kar bodo sledeče ^rstice dokazi^ale! V pra^nej diža^imorajo pravice in bremena jednakomerno porazdeljena biti. Drugače 8e godijo kri^ice. To 7e)ja posebno glede na da^ke. Pravica zabte^a, da gruntni gospodarji po 78eh deželab plačujejo 7 državno blagajnico s^ote, ki so primerne številu oralo7 ali joh in kakšinosti zemlje in njenega obdelo^anja, sploh 8iatemu dohodku, kateri poaest7o na leto poprek daja. Zato je ceear Frauc I. 7 patentu dne 21. dec. 1817. ukazal zemljišča zmeriti, 7 mape narieati in povsod prista^iti ^cenjeni 8isti dohodek po odbitih obdelo7anjskib troških. Delo ao krstili: rkatastriranje" in tako sesta^ljenim spisom rekli: ,,kata8ter". Reč je pa jako po malem napredo^ala. Za^oljo tega je ce8ar Franc I. 1. 1820 odločil deželam: goinjej A7Sthji, spodnjej Avstriji in Štajerskej nza6asni ali pi*O7izorični kataster". V tem je se ustano^ilo, da ima plačati 1. spod. A^strija od 2,301.391 joh 2,518.105 fl. 2. zgornja Avstrija od 1,725.701 joh 1,690.827 fl. 3. naaa Štajerska od 3,204.722 job 1.503.872 fl. Začeti nkataster" so dodelali 7 spodnji A7striji 1. 1835, na Štajeiskem 1. 1844 in 7 zgornjej A78triji 1. 1845. Zapisali so pa prvej deželi še no^ib 1,017.639 joh, drugej 386846, tretjej 175282 7e6 kakor 1. 1820. Tote johe prej niso bile vatete in se tudi da7ek ni plače^al od njih. Eo je ,,katastriranje" bilo dogoto^ljeno, z^edelo se je, da dajajo zemljišča čistega dohodka 7 spodnji A^striji l-i.390,112 fl., v zgornjej Avstriji 8,265.132 fl., na Stajerskem pa 7,656.101 fl. Od teh bi se naj bila računila gruntna dača po 16 fl. od 78akih 100 fl. Tako je namreč zahteval cesarski patent od 10. okt. 1849. Toda cesar Franc Jožef I. je miloatno ra^nal z omenjenimi deželami. Vsakej deželi je, namesto da bi 7es znesek tirjal, še znatno 87oto prizanesel. Spodnjej Avstriji je se od dolžne 87ote odbilo 219.892 fl. zgornjej Avstriji 386.247 fl. in Stajeiskej 279.208 fl. Tako je ostalo do denešnjega dne. Spodnja A^strija je toraj plačala v pretečenib 30 letib 6,596.760 fl. zgornja A^strija 11,887.470 fl., Štajerska 8,376.270 fl., 7se tri dežele vkup 26,860.100 fl. menje kakor bi bile po zakonu dolžne. Druge dežele ni80 bile tako sreSne. Najhujae zadete so bile one izmed teh, 7 katerih je se katastrii-anje z^railo še Ie po_ odpra^i tlake in desetiue. Tako je kataater za Česko bil dodelan komaj 1. 1860 in se je takrat prejšnji da^ek od 7,600.000 fl. pozviaal do 13,979338 fl. Českej deželi je toraj katastriranje doneslo za 50% poz^iaane gruntne da6e. Jednako nemilo zadeta bila je Kranjska. Eo ao toiaj 1. 1869 nemaki liberalci in minister dr. Giakra 7 državnem zboru gospodo^ali, sklenili so katastre dati pregledati po 7seh deželah, iz no7a 7ceniti čiati dohodek od orala vsakšnega zemljiača in potem razdeliti gruntni da^ek 78em jednakomerno. To so imeno*s_li ,,uravna7anje gruntnega da^ka". Sklenjeni zakon je ob^eljal dne 24. maja 1869. V drža^nem zboru takrat ni bilo skoraj nobenih konaer7ati7C67 in Slo^ence sta zastopala Seidl in Brandstetter. Delo se je začelo in stalo do sedaj 25 milijono7. Najpr^lje je se osno^ala centralna komisija 36 mož. V njej ni bil noben Slovenec pa8 pa 2 konsei-7ativna Nemca, 2 čeba, 8 Poljako7 in 24 nemških Iiberalce7. Ta komisija zboro^ala je na Dunaji 7 Gradci pa za Štajeisko :deželna komi8ijaod 16. aprila 1875 po8enši. Eomisiji slednjej predsednik bil je baron Etlbek, njego7 namestnik plem. Neubauer, komiaarji pa C. Sermonet, J. Achleitner, E. Pachmann, Jul. Hruby, J. Heinricb grajačak, dr. J. Mulle notar, baron Eonrad grajščak, Mat. Lobninger fužinar, baron Washington grajščak, J. Pairhuber dež. poalanec. Toti goapodje so sami nemški liberalci. Raz^idno je tudi, dani bilo med njiini ne g. Hermana, ne g. dr. Vosnjaka pa ne g. barona Goedelna. Ti 80 popolnem nedolžni na tem, da so najprej okrajne komisije, pri katerih so pri nas sosedolo^ali znani nemškutarji: Sorscbagg, Stadler itd. potem pa deželua komisija čisti dohodek pii zemljiščib na Štajerskem od 7 milijono7 potisnoli do 13 milijono7 in zakmili, da nam hocejo sedaj da^ek poz^iaati za 437.800 fl. To imajo nemaki liberalci aami na ro^aau. (Dalje prih.) Smešničar 7. Eo še 7 Gradec železnice ni i bilo, vozili so naši kmetje 7ino tje. Takaen kmet ! pripelja toraj nekokrat 7ino in se napoti 7 gostilnico, da si prazni želodec 7tolaži. Želel je pa dobiti za d7a groša ,,žganjko7a in za 2 groaa zabele na nje. Ne znajo8 dosta nemški reče: bitte zwei Gulden Scbmolz mochen, zwei Gulden Scbterz kocben. Gostilni8arju se to pie^eč zdi. Mi8le8, da kmeta ni dobro razumel, gre ga še jedenkrat vprašat. Ta pa hitro od^rne: zwei Gulden Scbterz kocben. zwei Gulden Scbmolz mocben. Gostilničar miali, da pride za kmetom 7e8 7oza8e7 in ukaže 8kuhati za 2 fl. ,,žganjko7" in jih politi z zabelo za 2 fl. Eo potera skubani ,,žganjki" na mizo pridejo, je kmetu lice 7eaelo, ki se pa bitio stemni, ko zaz7e pomoto in da mu treba 4 fl. pla6ati. Ne^oljen nekaj ,,žganjko7" poj6, O8tale pa 7 žakelj pogiabi in 7zame seboj! Rad. Rižnar.