St. 296 Ptitria ritini i iem OMU umu« ni u tm V Trsi«, v Mrtak 14, decembra 1*22 Posamezna Številka 20 cent. LetnEk KLVII ......-._ '■L. . . .... f ^ I*h*j4, IzvicmB pondeljek. v«ak jjbn ifetraj. Uredaiftvo: — FmaCiSk« tgiikega St 29, L n^jfstropje »opisi naj, _ liplOC- ' irati piton «e ne sprejemno, rokopisi se ••J^ttl 4oton Gerbec. -fc Lastnik ~ cuaSa z* mesa L 7.—, 3 r Za inozemstvo mesečno f. ___..»d u uprave it 11-57- DINOST Posamezne Številke v Trstu ta okolici po 20 cent — Oglasi šc raćcaaj« ir Sifokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov «im po eenl. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglael denarnih eavodo* mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent besedj, mjmanj pa L 2. — Oglas*; naročnina In reklamacije se pošiljajo istkijučno upravi Edinosti, v Trstu, uiica sv Frančiška AslSkega Stev. 20. L nadstropje. — Trie/on uredništva in uprave 11-5? Naše stališče Sanje od volitev zaradi pomanjkanja crde- demonstracijo/ Prišlo je do hudfh spopadov, Ko V svoji 34. številki z dne 24. avgusta t. 1-1 _____,_____, , ?e cPučki Pripatelj» pod naslovom «Spa-! Jadransko banko, so objavUt nekat-ep simo naše zadruge» pozival tržaško za- bljairski listi in « Goriška straža* krepi, je trdil, da je Gor.ška Zadružna je bila italijanska vlada vedno na- stališču, zveza c:hvala neutrudljivemu delovanju po- da more vprašanje izmenjave a-o baiucav- slanca Ščeka » dosegla zamenjavo denarja, cev, ki jih imajo primorske zadruge nato- tdečan da je denar naš\h istrskih zadrug še žene v jugoslavenskih zavodih, le ona danes nszmenjan. Omenjeno bodi, da je cPiički Prijatelj* pozival Zo.drožno zvezo, »vaj poroča o svojih kc rakih petem, ko jc v ši. 13. i. dne 30. marca 1922. san* poroča! o tozadevnem delovanju omenjenega tržaškega zaveda- Vslect omenjenega poziva je Za- sama (torej ne v sporazumu z Jugoslovani-sko vlado) reStl Nž res, da bi se b K protežirali bančni zavodi proti narodnemu zadružništvu. Jugoslavenska delegacija je bila pač pooblaščena se pogajati za reševanje vprašanja o odškodnin^ za Škodo, ki v tehko imenovani zadevi, ter pTi tem dodala, da so odposlanci Zadružne zveze, ko so se v maju t. I- mudili v Rimu, pro- družna zveza v cEdinosti« z dne 29. avgusta je vsled konverzije a.-** bankovcev naše enkrat opisala korake, katere je storila stala denarnim zavodom s kapitalom jugo- slovenskih državljanov. Glede primorskih slovenskih zadriig kot {talijanskih v državnopravne ns smislu, pa . «Pučki Prijatelj« je svoje čitatelje informiral v smislu dir. Bc-soajakovega članka, in pr inesel je zraven odprto pismo po s L Ščeka na posl. Stan-gerja, kjer ga je pozival, naj zapusti tržaške ^bankirje«, in se ž njim vred poteguje za «ljudstvo& in za zadruge- Sledil je nato? dolgi oegovor posl. Šćelca v cGoriški straži» z dne 15. novembra t. 1., kjtir, napadajoč mimogrede na levo in desno, pobija trditve Zadružne zveze ter pri-občuje v svojo obrambo neko pžsmo comm. Rossi-ja. Ker je v tem odgovoru posl. Šoek napadel tudi naš list, češ, da se je videlo pr* caferi» Jadranske banke, na kateri strani je «Edinost^, namreč «c-iločno proti zadružništvu fn v prilog bankam», smo mi na te napade odgovorili na kratko dne 17, noveirrbra t. L, a Zadružna zveza je odgovorila v «Edii:3C3ti> z dne 26. novembra t. L, kj£T je povdarjala, da sta bila jugoelovenska delegata dr. Ryba? in Hacin, ki sta opetovanokrat v Rimu pred dr. Podpornikom, dekanom Kušo in dr. Agnelet-naglasila, da odklanja ital'ianska delegacija nadaljnjo zamenjavo naložb ravno z šzrecn'm sklicevanjem na izjavo poslanca Sčaka, podano ob zadnji -dovoljeni zame-rgjavi zneska K 1,800.000 cirka, da se za-roaajava drug h naložb ne bo zahtei^ala. Nato je posl. Šček cbjavil izjavo «Rojake m«>, kjer se z ezrem na žalostni položaj našega ljudstva odreka nadaljnji (polemiki v časopisju in naproša «Naredni svet», da sih zadrug, i-nvošoK^n __________1.' 7_ T1 •__- nega dela in truda naf^redku našo stvari na političnem, kulturnem in gospe iarskem polju (ne izvzemši zadružnega). Sadove njegovega. delovanja uživamo še dlanes in naše občinstvo ima pravico (iz katere izvra naša dolžnost), da sliši odgovor tega še vedno našega moža, ko je slišalo napade, naperjene proti njemu. Kljub temu, da je to naše s-tališoe edino pravilno in samo ob sebi umevno, in kljub temu, da je dr. Rybar, ka.teri pač zasluži vero :ai zaupanje, jasno dokazal, da ga ne zadeva mkaka krivda glede naših zadrug, napadi radi «bankir-stva» nso utihnili. Nasip-rotirsi: očitek cban-kirstva» se je raztegnil še na naš list, ce* ravno mi nismo sploh zavzeli nikakega stališča ampak smo se 1© kot kron'sti oddolžili možu, ki je za naš julrjski narod mnogo storil v s-vojem življenju 'n ki med tem narodom uživa spoštovanje. Naše stališče glede «bankirstva» je vsakomur znano in jasno, kdor pozna zgodovino našega lista, Živimo v dobi kapitalističnega rexi'tna, v kateri igrajo glavno vlogo banke. Zadruge so tu, da stlo in krivičnost tega režima ublažijo :n gre radi tega zadrugam vsa na% podpora. Dcklcr pa vlada kapitalistični režim, lil če se licčemio uveljavit', potrebujemo tudi banke. In zato smo našo Jadransko banko, ki je za nas mno£r> storila na gospodarskem polju, vedno podpirali "n jo bomo podpirali. Če bo naš bančni zavod prišel v konflikt z drugim bančn'm zavodom, bo imel nas vedro ob svoji strani-Zato smo veseli, da je Jadranska banka do_ segla zamenjavo svojega denarja, in j* ta denar iz srca privoščimo. Če pa bi prišlo do spora med interesi Jadranska barske ali bodisikaterega drugega našega bančnega zavoda in med interesi naših zadrug, potem bomc mi vedmo odločno na strani na- vpre-šanje pioući in pravično razsodi. Zadnji podatki to polemike so čitateljem v roominu; jcodtili smo ta kratek «zgodov'n-ski> oris, da bo čitateljem lažje razumevanje in sodba. Italija 1 Po volitvah v Milanu. MILAN, 13. Občinske volitve v Milanu so se končale, kaker znano, z zmago nacionalnega bloka prots scoial stom in komunistom. Od 153.646 vclilcev je. dobil nacionalni blok 87.257 glasov, unitarci 45-311, LAaksimalisti 17.271, konrunisti 3.291. Zanimiv je izid volitev 1. 1920. Od 144.570 voiilcev so tedaj dobili socialisti 72.835, blok pa 70.926. Leta 1914. -o od 77.584 vo-Hcev dobili socialisti 34.357, blok pa 32-117, Dokler ni še bilo razkola v socialistični stranki, je bila zmaga socialistov v Milanu zagotovljena. Po razkolu — po razpustitvi milanskega obč^skega sveta; katerega posle je prevzel vladni ^omisar, in po prevzetju vlade s strani fašistov, se je moglo predv;devati, da bo zmagal nacio-aahii blok, kateremu so se pridružili tudi cpopolari.K> Blokova časopisje slavi zmago, kakršne M ian že zdavnaj ni videl. «Corriere deli a jSsra» pravi, da je ia eniaga osvobodila za-, čevičem in Svetozarjem Pribtčevičem. Po daljši (razpravi je blo sklenjeno, da je sestava poslovne vlade nemogoča, enako tudi sodelovanje z dieanekrati vsled sedanjega stanja v demokratskem klubu. Pašieu so biie tfarre svobodne-re?kc za nadaljne razgovore z direktivo, mivo je z oziram na politiko Italije, da jc Mussolini nastopil za zunanje nsanške od. š k ednine, obenem pa zahteval, da se odškodninska svota, ki jo dolgujejo Avstrija Madžarska in Bolgarska, ne zmanjša. Italiji gre naimreč od te edške. dinine večji del — Predznaki za novo konferenco v Parizi: niso torej najboljši. ffHemiaSs Manifestec; je netrških sint^katev preti versaiileski pogodbi. BERLIN, 13.V/olfova agencfja javlja: Teu kom demonstracije vseh nemških sinuL katov je bila odobrena resoiuc ja, v kateri se poudarja, da emalrajo nemški sindikati za glavni vzrok vedno hujšim razmeram v Nemčiji versaillesko pogodbo, ki temelji in- domnevi, da je eduio-le Nemčija kriva vojne. Mirovna pogodba s svojim" ne-izpoinjivimi zahtevami m z bremeni, ki ogrožajo obstoj vsega nemškega ljudstva, se mora revid'rati. da se cmogeči Nemčiji živdjenje. Zastopniki sindikatov izjavljajo, da zahtevajo znižanje odškodninske svote, tako da bo znosljiva 'n ."izjavlja j o, da so v mejah /:možnosti piipravljeni sodelovati na obnovi Evrope. Zahtevajo razen tega od-pretje tajnili arhivov vseh držav, ki so se udeležile vojne in zagotavljajo končno prebivalstvu v Pcrenju in saarskL kotFr.i svojo neomajno zvostebo. Tej resoluciji se je pridružilo veliko število društev, tako da jo ta manifestac'ja dcbMa značaj protesti nemškega naroda proti versaiileski pogodbi. Nemški predlog zaveznikom. BERLIN, 13- Pismo o reparacijah, ki ga je poslal kancelar Cuno angleškemu ministrskemu predsediniku Bon ar Lavviv, sprem. Ija priloga, katera vsebuje nemšlce predloge za dcfin'.tivno rešitev reparacijskcga vprašanja. Državna vlada poudarja svoje dobro voljo stabilizirati marko z lastnimi sredstvi, izraža upanje, injekci-jami» pomagali bolehavemu italijan&kc-fran-coskcmu prijateljstvu na noge. To stališče dosedanjih italijanskih vlad je zelo umi/ivo. V notranjosti razdrapana država, ki jo je svet spočetka smatral za bližnji boljševiški plen, pozn.-eje pa za državo anarhije vsled fašisiovske greiilje, ni imela nobene energične vlade na čelu, hi bi si upala z železno roko vzpostaviti mir iti red v notranjosti in povzdigniti tako ugled države na zunaj. Večni zakulisni parlamentarni boji so notranjo zmedo Še povečali in Italija *e bila ta-korekoč brez vlade, dokler ni prišlo, do česar je moralo priti. Degenerirani liberalizem se je moral umakniti novi sili in tuker je stopil na pozoruico diktator Mussolini. Z Mussobnijevem nastopom, Id si je pri-držal najvažnejše ministrske portfelje, torej tudi onega zunanjih zadev, je takozvana zmerna tendenca zapadnih politikov doživela precejšen sunek na desno. Mussoliai jc za ja snosi in preti dvounisu kakor on večkrat poudarja, zato ne more nobenega presenetiti njegov nastop proti Nemčifi, ker se tiče od/-škodninskega vprašanja. Vkljub raznim demenUjem, pa zepetnim popravkom, je danes jasno, da sta se Francija in Italija v tciiko sporazumeli, da bo Mussolini pomagal francoski tezi, ki t« brezpogojna izpolnitev versailleske pogodbe od strani Nemčije ali pa represalrc. In te represalije so o-kupacija Porenja, ki straši csanes vso evropsko javnost. Ravno ko ae je sestal omenjeni najvišji svet k zeleni mizi, se je oglasil L!oyd George z vrsto člankov, v katerih dokazuje pogubnost reakcionarne francoske vname politike ter dolzi Pincareja, da noče sporazuma, ampak da zastopa takozvano stmjo francoskih aaeksio-nistov, ki hočejo priklopiti Poren,'e francoski državi. Ti članki so vzbudili veliko pozornost tako v angleški kakor tudi v francoski javnosti. Očividno so imeli namen ovirati delovanja sedanjega zborovanja štirih ter diskreditirati Pcincareja pred angleško javnostjo in tako indirektno oslabiti pozicijo Bonar Laiva, če fctcmči I Toda kakor je bilo predvidevali, se je končal zbor štirih brez zaključka in nadaljeval se bo, kakor potrjujejo- nove vesti v Parizu, začetkom januarja 1923. Iz poteka te konference se da sklepali, da se bliža odškodninsko vprašanje odločilnemu trenotku, ta pravr, Nemčija se bo slej ko prej, upravičeno ali ne, branila plačevanju odškodnine in Francija si bo v eni ali drugi obliki priklopila nemške dežele ob Renu, ki strialne in one, ki razpolagajo z velikimi žinami surovin za izvažanje« Med temi državami je Anglija na prvem mesto. Iz povedanega je razvidno, da ne more nobena nngl^sk* vlada prezreti teh okoliščin, in da se mora postaviti po robu pretiranim francoskim zahtevam. Zatorej je francosko -angleški spor permanenten in za sedaj ni še videti izhoda iz tega zamotanega evropskega vprašanja. Odškodninsko vprašanje je v tesni zvezi z obnovo Evrope, obnova Evrope pa je v tesni zvezi z obnovo Rusije in z njenim vstopom v evropski gospodarski kompleks. Zato bi se morala vsa tri vprašanja hkratu reševati: obnova Evrope, odškodnina, Rusija so v medsebojni vzročni zvezi. Ako iščejo zapadni im-perialisti izhoda iz politične in gospodarske krize v posameznih pretresovanjih zdaj enega, zdaj drugega evropskega problema in to bTez sodelovanja d*veh največjih in najbolj produktivnih narodov, ki sta ruski in nemški, potem so vse konference a priori obsojene v jieuspefo in vse bo ostalo le brezplodno besedičenje. Hetarmcfoze socializma v Nagli in zmagoviti pohod fašizma je pretresel vse politične stranke Italije. V vseh vrstah je nastala zmeda in negotovost. V tem vedenju strank se jc izražala vsa idejna razoranost in praznina voditeljev, ki so stali pred novimi dogodki brez jasnih smotrov. Le na ta način si zamor era o tolmačiti, kako je mogel ministrski predsednik Mussolini dobiti take večine v obeh zbornicah, dasi je nastopal proti poslancem in tudi senatorjem tako ostro. Le zavest lastne r.emori, pomanjkanje trdnih načel in skrajni eportunizem more ustvarjali take oolitične ničle, nad katerimi pe z lahkoto zavladal Mussolini, ki pav neženirano vihti v'a d m bič nad vsemi, ki hi le cd daleč pomislili na kakšen še tako ublažen odpor. Tudi razne socialistične stranke in struje so doživele svoj pora?, ob Mussolini je vem nastopu. Ta poraz se jc žz-ažal in se izraža tudi danes v nadaljevanju razsula socialističnih ustanov. Kakor je znano, se je socialistična stranka na zadnjcin kongresu v Rimu razcepila v socialiste in reformiste. V cbeh strankah pa so* takozvani levičarji in desničarji. Ta okoliščina mora pač skrajno slabiti delovno m odporno silo obeh strank. Je pač fatalno, da se pri vsaki dovršeni ločitvi med levo in der>r.3 strujo, ponovi v vsaki novi stranki zo~ pstno cepVenje duhov, ki mora dovesti do novih ločitev. Tako se je socialistična stranka takorekoč zmrvila od prve cepitve v Livornu v 1. 1920. pa do danes. Nastop fašizma eb času, ko so se reformisti odccpili od preveč -"komunistične^ pobarvane in nepopustljive strankine večine, je zmešal račune reformistom. Njihov ^kolaboracionizem^ je doživel sijajen fiasko. Ni čuda, da se dobe v reformistični stranki posamezniki, ki kličejo po zopetni združitvi. Med te spada posi. Baratono, ki je že napravil iak poskus. Seveda se taki poskusi ponesrečijo, ker malokdo se hoče sprijazniti z mislijo, da bi se lotil krpanja take raztrgane bajte kot je današnja socialistična organizacija. Prav jasno se vidi, da manjka vere v stvar. Večina nekdanjih socialističnih voditeljev kratkomalo ne veruje več v socializem in nastop fašizma jih je tako omamil, da mečejo kar zaporedoma v koš temeljne do-me marksističnega socializma. V takih okoliščinah skušajo posamezniki rešiti, kar se da rešiti, predvsem materialna dobra nekdanje proJetarske stranke. Ideje so šle v koš, toda ostalo je še nekaj * posvetnega bla-ga», ki ga je škoda pač več kakor pa idej. Poglavarji strokovnih organizacij, ki so združene v Splošni delavski zvezi, so že za Časa zadnjega socialističnega kongresa napovedovali ločitev od politične stranke. In po nastopu fašizma> so se ti gospodje prav močno trudili, da izvedefo to operacijo do dobra. In danes ne predstavljajo sindikati nobene politične sile več, kajti njihovi voditelji so se odrekli W i^^rv.^ __.__vsaki politiki. Sindikati naj bedo apolitični, bi hotel ugoditi francoskim težnjam glede to ;-e njih geslo. Toda ta ni še nikakor konec ! metamorfoze. Pred kratkim je imel glavn< zastopnik omenjene sindikalne zveze, Baldesi, pogovor z Mussolini jem, o katerem se je zvedelo, da se je ventilirala pri tel priliki možnost združitve vseh sindikatov Italije. Predvsem bi se isneia izvršiti združitev s fašistov-skimi strokovnimi organizacijami. Kaj je na stvari, se Se ne ve definitivne, gotevo pa je, da prkfce do nekega speraruma, v katerem bo fašizem pre el levji delež. v*, iniv^ua ___—, ~ Baldesi in nfcgov tovariš Zaniboni sta bila predstavljaj največje bogastvo in naj-jačjo go-jtudi pri D'Amamziju. To je že tretje remanje spodarsko silo Nemčije. Srditi cfvoboj med Poincarejetn in Lloyd Ceorgecin jc prilil v sladko Časo zmage vese-Icčcga se francoskega imperializma precej! grenkobe, zakaj Lio>d George šte^s še vedno mnege v angkf/ci javnosti in dober del angleške javnosti je odobraval in odobrava njegovo popustljivo stališče napram Nemčiji, kar se tiče odškodninskega vprašanja. JJoyd Gecrgesov nastop proti Poincareju bo temu zelo škodil doma, na Angleškem in v vsej evropski javnosti. Na vsak način se bosla v evropski javcosti francosko nepopusino in angleško zinemo stališče ostrejše diferencirali, in nastala besia dva -»abara. Lioyd Gcorgesov padec, ki ga je delema povzročilo tudi odškodninsko vprašanje utegne Pciucartju in njegovim tovarišem dslali še velike sitnosti. Lloyd George ni mogel poprej kot najvišji predstavnik vlade tako brezobzirno napadati svejega francoskega tovariša in nasprotnika, ker ga je vezalo takozvano c.ngleško-franco-siko prijateljstvo in pa tudi zavezništvo. Danes pa, ko ;c prost vseh cbvezrssti, si more privoščili Pcincareja, in to je tudi storil, kakor smo videii. Udaril je krepke in opozoril angleško in evropsko javnost na f, aneoski imperializem. Vkljub izpremenjenemu položaju j»ieJc no-vih vlad v Italiji in na Angleškem bo imel PoLiCare še trdih bojev prec-taii, ako bo hotel izvesti načrt francoskih ansksicnistov \ ki se jim gre za razkosanje Nemč'ie. Seveda razkosanj Nemčije v tej ali oni obliki je stvar, ki ne zanima samo Francifc in Nemčije. Ako se Franciji poereči ta nakana, tedaj je francoska premoč na kontinentu lata, da mora vzbufali resne skrbi in vznemirjenje vse angleške politične javnosti. Angleška politika je vedno stremela za iem, da ob«to;a na celini politično ravnovesje. Porušitev tega ravnovesja pa je predhc^Jnica nove vojne. Razkosanje Nemčije pa ne bi imelo same političnih poslcdic, temveč gospodarske po- obrambo recimo tudi samo gmotnih zadev delavstva« Kairo naj m izvede ta ločitev med delavsko Zvezo m delavskimi zbornicami, je seveda težko razumljivo. Če se ozremo nazaj ▼ politično življenje proleterskih strank z ozirom na strokovne organizacije, tedaj smo opazili sledeči razvoj: V 1. 1919. aa še 1920. opažamo stremljenje sindikatov po atopitvi s politično stranko, ki je tedaj predstavljala veliko politično silo v državi. Vsa delavska gibanja, ki so se vodila za dosego gmotnih smotrov delavstva, so dobila inciatlvo v politični stranki in v deiavskik zbornicah, nakar so sindikati izvršili to, kar se je v stranki in v delavskih zbornicah v principu sprejelo. Po razcepitvi stranke na livornskem kongresu so btU voditelji sindikatov za še ožjo zvezo s politično stranko in to vsled tega, ker so komunisti naznanil?, da bodo pričeli v sindikatih s svojo propagando. V novejšem času, ko so postajali .udarci fašizma vedno hujši, so pričeli voditelji Splošne delavske zveze hoditi svofa pota in obračati hrbet stranki, ki je bila v stalni krizi vsled načelnih sporov med Ser-ratijevci in Turatijevci. In tako je prišlo do popolne ločitve v Času, ko se je stranka na novo razcepila. In daneg streme voditelji sindikatov samo za materialnimi smotri strokovno organiziranega delavstva. Organizacija naj bo sama sebi namen« politični smotri in idealne ideje socializma, to naj ostane^ ieoo v arhivu. Tak je danes položaj, ž njim je treba računati in skrbeti za vsakdani kruh. Od ogronre gmotne in idejne stavbe socializma v Italiji smo prisili do sklede leče, ki jo je treba ohraniti za vsako ceno. To so skromni smotri nekdanjih 6 crtali stičnih gromevnikov, ki so povzročili propad največje in najmočnejše stranke v Itali^L Od vseh velikih obljub in na-povedb boljše bodočnosti «n» prišli do teh skromnih in malenkoašinih zaključkov. Če jc omenrena nameravana spojitev sindikatov za socialiste in socialistične ideja porazna, vendar pa je treba priznati, da utegne ta spojitev zelo koristiti celemu narodu kot takemu in držači. Razume se, da zadobi fašizem na ta način podlago v najširših delavskih množicah, kr bodo morale slediti novi poli ti Iti svodih voditeljev; zakaj sindikati bodo tudi v bodoče pod enim političnim vplivom. In ta vpliv, k| bo prihajal sedaj od zgoraj, to se pravi od vlade same, bo preobrazil vse delavsko gibanje v sindikatih. Doba itrajkov, upo* rov, anarhre Je prešla. Vsi spori glede plač, delovnega urnika, socialnega zavarovanja itA se bedo mer aH vrši4i le zakonitim potom in mirno. Pofe-2 tega pa si mnogi obetajo, da naši opi resničen in trajen mir v notranjosti, ko se na ta način vpreže v en edini voz večina italijanskega' delavstva. Tako slavi fašizem tudi na tem poRi svojo pc-polno zmago, ki je merda pomembnejša za stalnost seda-nje vladavine kakor vse dosedanje pridobitve fašizma- spodarskth problemov, ki razvijajo v masah kali prevrata. In jaz mislim, da enaka čuvstva prevladujejo v Jugoslaviji In če je tu ljubezen do miru ter bodo enkrat odstranjene težave, izvirajoče iz odlaganja pogodb, sem prepričan, kakor sem to jasno izrazil v okteberski «Revue Balkanique?, da bosta oba naroda, sedaj svobodna soseda, imela korist od medsebojne zamenjave intelektualnih in gospodarskih dobrin ter da bosta skupaj delala za novo kulturo, ki jo svetu pripravlja slovanstvo. ** Posnemljemo ta članek po ljubljanskem 3Slovencu*, ker smatramo kot vneti pristaši jcgoslovcnsko-italijanskega sporazuma za svojo dolžnost, da zabeležimo vsak glas v prilog tega vzvišenega cilja. Moramo pa deloma pritrditi nekaterim ljubljanskim listom, ki so g. ralmic-ri-ju očitali gotovo mero površnosti in celo pristranosti. Ta njegova površnost ali celo pristranost se očituje posebno v dejstvu, da je v svetem članku popolnoma prezrl nas Slovane v Italiji, dasi mora biti jasno vsakomur, da ne bo moglo preko vezila, ki ga predstavljamo mi na tem ozemlju, nikdar priti do ^I^ošajev tesnega prijateljstva med obema jadranskima državama. Glavni most za sporazum med obema državama so julrski Slovani, in sicer zado_ voljni julijski Slovani. — Op. ur. Dr. Anrelio Palmierif socialističnih prvakov k slavnemu pesniku, ki živi mirno ob Gardskem jezeru in bi se najbrže že davno ne brigal več za politiko, ako bi mu dru£i smrtniki ne delaK tako težkih preglavic. Sicer pa je precej neuanijivo, čermi to romanje sedaj. Fašizem dosegel svoj smoter mimo D'Annunzia. Priletni peensk ima brez dvoma velike zasluge za svojo domovino, tudi je nfe-gov ugled še vedro velik, vendar pa je njegov politični vpliv majhen, kakor kažejo baš zadnji dcgotiki. Eno ima D'Annunzio, kar ga diči pred vsemi; to, da se je znal do sedaj držati nad strankam?. V časih, ko se je govorilo o možnosti izpreanetrvbe državne oblike, se je namigovalo nac/ kot na bodočega državnega glavarja. To so bile kah>ak govorice, moreni politični stranki je r.ezmisel. Zato je precej nejasro, čemu sta se omenjena dva socialistična poslanca potrudila do nje£a. O tem tbisku je bil izdan komunike od strani D An-nunzijevega ikroga, v ksterem se naglasa potreba združitve vseli sindikalni 1» sil v eno celoto v prospeh Italije, navoda in delovnega ljudstva. # , . Razume se, da so komunisti ia SerraTi^evei vzdignili svoj glas proti taki nameravani spojitvi in da se jc vrele živahna polenrika med prizadetimi strankami in struj*i«ni. Vodstvo Splošne delavske zveze pa je 5|o še daFc. Da ae sindikati popolnoma ©svobode vsakega političnega sc mora l^čifi omenjena zveza od takozvanih delavrruh zbornic. Kakor znano, so pa delavske zbor- srs TO^ffisc. £ S-ISk padanje nemške države £n nemškega naroda bi porušilo tudi goepodarsko ravnevese v "Evropi, ki se dane« za silo koma? drži. Obubožale aemškega naroda bi moralo vplivati od socialistov in komunistov, ki tudi vodijo vse orgai?izačB.o delo m življesje. Torej imajo te delavske zbornice poetične barvo, ki jo pa morajo tudi imeti, te aaj ©bdrže svoj oosnea na vse Bf ItAACV a TVli tKjul Ul UAJ1 * un*uw ---*--------' _ _ , »ose de držav s, posebne »a na t«du- in aaj dsza »a •ksP" U sporazum z Italijo aLa vieiiie Europe s'ennuie» — * stara Evropa se dolgočasil Te besede, ki jih pripisujejo Napoleon« Velikemu, bi se mogle danes ponoviti morda z večjim povdarkom. Velika vojna je nedvomno prinesla znatne dobrine. Toliko po številu majhnih, a po stari kulturi, zgodovinskih tradicijah, delavnosti in sposobnosti v boju za obstanek slavnih plemen je vstalo iz smrti v živl'enje. Despotizcm, ki je bil vtelešen v treh gorostasih, je padel. Sedaj je bilo potrebno, da sc stara Evropa obnovi, da da svoboden razmah energijam novih narodov, novih držav; a zdi se, da se ta stara Evropa dolgočasi nad mirom, pridobljenim z desetimi milijoni žrtev. Neprestano sc pojavljajo novi spori in zatemnujejo n^na obzorja. Ti spori, med bližnjimi, sosednimi narodi so, bi rekli, zemljepisna potreba. Na splošno se spori dogajajo med mejaši in ne med oddaljenimi sosedi, kajti med prvimi lažje trčijo drug ob drugega interesi, gospodarska in teritorialna nasprotja. Na nesrečo obstojajo ti s»x>ri do danes med dvema narodoma, katerim je Previdnost izročila isto morje in katerih zemlja se razprostira na obeh nasproti si ležečih obalah tega morja. Spor med tema plemenoma je obžalovanja vreden. Izvira iz novejšega časa, kajli Italija je vedno gojila simpatije do slovanstva, tembolj ker jc med slovanskim in italijanskim čuvstvovanjem velika sorodnost in je imela italijanska kultura na umetnost in književnost slovanskih na rodio v globok vpliv. A kakor je žalosten ta spor, Uko bi bila težka zmota, ako bi ga smatrali za »coidravljivega. In jaz sem med tistimi, ki v Italiji trdno veruje-o v sjio-rajšnjo likvidacijo »oomih vprašanj z slavijo in v trajen ter plodovit mir med obema narodoma. • t , , Razlog temu tnoi-emu paradoksu obstoja v iem, da izpremenjeni notranjepolitični pogeji v Italiji omogočajo sedaj sporazum med Jugoslavijo in Italijo- Na prvi pogled bi se zdslo čudno, da naj bi bejeviti fašistovsk] nacionalizem odpravil zamero med obema narodoma. Vendar sem prepričan o tem, kar trdim. Vzrok, eta j® v Italiji večno odlagala izvršitev rapallske pogodbe in dogovora v Sv. Margheriti, je bilo pomanjkanj močne vlade, ki bi znala brzdati mase, pobijati to. kar Mussolini sam mxenu$c laMs*ov«ki Uegalizeim Z vsem svojim nasičena je fašizem Italiji ipax nrihranil nevarnost bcljševiške izkušnje, ki bi jo bila uničila in ob enem ogrozila mir o Ev-rooi. Osvojivši oblast, ie fašizem nehal biti nezakonit in se jc povrnil k redu. In prvj njegov zakoniti čin bo — Mussolini je to jasno izrekel — celotna izvršitev pogodb, drugi pa sistematična uredU«v re^tega vprašau'a. Samo mož, ltak^r je Mussolini. je mogel obvladati fašiste, jih obvezati, da opuste svoja nasilja in jih dovesti do teejo medsebojno dane cbljabe v Rapalfu in S. Margheriti. In kadar se to zgodf, bo odstranjena r^jtežra ovira proti italijansko-jutfoslovan-skemu prijateljstvu in v medsebojnem zaupanju se bodo mogle ukreniti iiste določbe, ki bodo odstranile ostale vzroke nesoglasja medi .r^bema narodoma. _ , Mislim, da sodi jugoslovansko časopisje čuvstva italiians.kega naroda po nekih bolestnih epizodah, ki so se razvijale na mejah in ki so kot zadnji tresljaji nravnih krčev, katere "s povzročila vojaa. Zanašajoč se na svoje ©sebne izkušnje, morem zagotoviti, ne da bi se bal zavrnitve, da dc-malega vsi Italijani goreče žele najboljših odnoŠajev z Jugoslavi'o, katero smatrajo po sv€:esn zemljepisnem položaju, napredujoči kulturi, energiji svojih prebivalcev in gospodarskih virih za določeno, da se v novi Evropi čudovito razvije. Italija je bila vedno narod, v čigar srce ni nikdar prodrl črv militarizma. Trajm niir ji *« polreben, ker ji je vojaa pustila dolg približno sto miljard lir. Kjene me*e so sedaj ustanovljene v zmishi njenik teženj. Kaj hi ji moffct dati nova vojna? To, čeaar sedaj potrebuje lfaKja in sploh cela 1 Evropa, jc vsakdpjiii r?šft$v tistih go- Na opolzlih poteh, Giuseppe Borghetti jc priobčil v tukajšnjem *Piccolu» dolg dopis iz Belgrada, v kaierem izvaja, kako da mora Ita-lifa postopati proti Eelgradu. Po zaslugi fašistov da je Italija postala močnejša in bo še močnejia. Mora se odločro posla\"iti proti ju-gcslovenski duševnosti ki da je sovražna Ita-hjL Gospod Borghetti ne pripisuje nobene vrednosti itaiofilstvu gospoda N inči ca, ministra Jugoslavije za vnai^e- stvari. V Belgradu se niso niti nafmanje zgražali na tem navideznem itaiofistvu, marveč so se smejali. Ninčič jc pač le minister Jugoslavije za vnanje stvari, duh dežele pa ci z njim. Ninčič je ekspoxent le male skupine, ki se lovi le za ministrskimi stolci. Njejci/ve besede da so le — besede! BorgbettS je uverjen, da bo — čim bo ratificirana rapallska pogodba — tudi parlamentarni položaj v Belgradu ves drugačen. Pašič se vzdržuje šele zato, ker noče nikao drugi prevzeti odgovornosti za to pogodbo. Potem da pride v skupščino drug — jugoslovenski duh, pride hrvatsko-srbsko sodelovanje. Vsa ta izvajanja imajo očiten namen, da v italijanski javnosti sejejo nezaupanj« napram jugoeloven-ski državi. Pri tem svojem prizadevanju pa je g. Borghetti tako malenkosten, da se mu vidi kot posebno izdaten dokaz za jugoslovensko propagando v dejstvu, da je žena ministra dr. Žerjava iz Lavrenčičeve hiše v Postojni in da ta žena vodi jugoslovensko propagando v «Ju-goslovenssti Matici*. To naj bi bil argument? Dr. Žerjav se je poročil z Lavrenčičevo hčerjo v času, ko ni nikdo še sanjal, da bo naša po-prajina priključena k Italiji! Marš naj bi dr. Žerjav sedaj spodil svejo ženo cd sebe samo zato, da bi ga g. Borghetti ne mogel obdolže-vati protiitalijanske propagande?! Borghetti očita tudi dr. Žerjavov i, da je v Ljubljani na javnem trgu in v žalni obleki sprejela kralja Aleksandra z napisom «Trst^ in «Gor:ca?>. Naš odgovor je kratek: gospa Žerjavova je bila tedaj jugoslovenska državljanka in kot taka jc mogla svobodno pozdraviti svojega kralja! Kar se pa tiče listih dveh pretveznih napisov, u£o-lovljamo, da so tisti Primorci, ki so bili z gospo Žerjavovo, danes skoro vsi tudi jugoslo-venski državljani. Mari pa niso v stikih s lr-stran Italijani iz Dalmacije in z otoka Krka? stom Italijani iz Dalmacije Mi pa ne izvajamo iz tega dejstva nekakih zaključkov na akedo lojalnost? namam Jugoslaviji! Italije napram G. Borghetti vidi tudi, da se Srbi in Hrvatje zbližujejo korak za korakom za skupno pot, a ne v smeri napram Italiji, ampak proti rai! Vprašamo: čemu vse te rekrintinacije, in podtikanja, ki dišijo — z navajanjem imena poslanca Lavrenčiča — celo tudi po denuncijaciji?! Mari koristijo tisti dobri stvari, za katero se trudita tfosp. Ninčič in g. Mussolini: za ustalitev dobrih odnešajev med Italijo in Jugoslavijo? Kaj bi rckJi v Italiji in kako bi mislil ves ostali svet o g. Ninčrču, če bi izjavil: morem se pogajati z Italijo, ker so se tu ah tam v italijanskem kraljestvu dogodile kedaj kake proti^ugoslovenske demonstracije?! Rekli bi, da je to makmkoslen, zakrknjen človek brez vsakega širšega obzorja. G. Giuseppe Borghettiju in italijanskim listom bi nujno svetovali nekoliko več hladne .ki v i in premišije-nosti, da ne> bodo metali plamenic v streho, ko treba gasiti na obeh straneh! Naj verujejo, da bodo s tem veliko bolje sužiii sveji koristi: Posebno še, ko vendar tudi v Jugoslaviji vedo, kaj se dogaja v Italiji! Nikar ne hodimo po opolzlih poteh!! Gibanje za furlanski preporod. Po koncu svetovne verne se še začelo med furlanskim je že ustanovila v pokrajinski svetovalni ko* misiji mešana komisija, ki naj pripravi pria merne predloge za uredbo te «kočljWc za* de ver Taka komisija Se ustanovi tudi za Trei» tinsk\ Krajino. Cim se predlože ti predlogi, —« je zagotovil ministrski predsednik — se ne« mudema in z največjo skrbjo določi zakonita odredba. Tu bi pripomnili mi, da s-e ravno od strani jugoslovenskih zastopnikov doslidno ia vztrajno zahteva, naj zakonodaja uretft jezikovno vprašanje na sodnijah. Vprašali pa M njegovo ekscelenco, kako se strinja z navedeno njegovo izjavo dejstvo, da posamezne sodni je, ali celo posamezni sodniki kar na svojo roka in samovoljno uvajajo spremembe in novotarije in rešujejo prevržno vprašanje, čepravj je — tudi glasom izjave ministrskega predsecV nika — edino le zakonodaja poklicana za rešitev te «kočljive zadeve». 'ludi tem samo-« voijnostim naj bi vlada napravita koncc z vsa odločnostjo. Ob tej priliki naj omenimo še, da so se južno tirolski poslanci v Rimu zavzeli tudi za stvar sodnih avskultantov. Senator Zippel je predložil inl rpelacijo, zakaj se še ni izvedla juiidična sistemacija sodnih avskultantov v novih pokrajinah na podlagi sklepa ministra «kega sveta v minulem avgustu? To da ie potrebno ne le v interesu posameznih kandidatov, ampak tudi radi neizbežne potrebe dobrega poslovanja sodnij v novih pokrajinah. Kaj si vse v idem ski gospodje do misiju jejo? Znano je, da vodijo videms&i kramarji v družbi s tržaškimi v sedanjem hipu ogorčeno borbo za razdelitev Julijske Krajine na dva dela in za priključitev goriškega dela k Vidmu. Poveže za to borbo je izšlo iz videmskega mestne-!ga sveta, katerega je pozneje podprl s posebno resolucijo' tudi tržaški mestni svet. Včerajšnji Popolo ui Trieste» jc priobčil daljši dopis i/i Gorice izpod peresa Vitloria Graziani-ja, kateri vsebuje o^ter protest proti tej tržaškovi-demški zvezi, ki da je v popolnem nasprotji! s stališčem goriških fašistov, kateri da so za ohranitev goriške pokrajine v skrčenem obsegu. Ta trditev g. Graziani-ja pa ne odgovarja resnici, kakor se je pokazalo na zadnjem obe-resnici, kakor se je pokazalo na zadnjem obč. zboru gor, fašisiovske zveze, ki se je zaključil predsnočnjim v Gorici. Na zborovanju ni bili* sprejeta nikaka nova resolucija, toda večina je glasno protestirala proti dosedanji politiki vodstva gorišk^Ja fašizma, kateremu se je očitalo, da je proti večine delalo za ohranitev goriške pokrajine in proti priključitvi k Vidmu. Ni dvoma, da se je vsled tega nesoglasja položaj videmskih kramarjev znatno osilil. Ti gospodje hočejo doseči svoj cilj z«% vsako ceno In zafo so razširili svo;o propagando iz svoje ožje furlanske domovine tudi na glavno mesto Rim. Znani rimski dnevn'k. «La Tribuna» jc objavil pred par dnevi daljši dopis iz Vidma, v katerem se opisujejo vse lepote in vse sladkosti velike furlanske pokrajine z Vidmom in Gorico. Priznava*'o, da so z* aneksijo Julijske Krajine prišlo pod Italijo dežele, ki so pretežno slovanske, kajti tudi v ^Tribunia čitair.o sledeče številke gled« narodnosti prebivalstva naših dežel: 1) Trst 214.000 Italijanov, 20.000 Slovanov in 6000 Nemcev; 2) Istra: 158.000 Italijanov, 1S1.00C Slovanov in 8000 Nemcev; 3) Goriška: 1M.000 Italijanov, 200.000 Slovanov in 9000 Nemcev. To slovansko maso je treba premešati in prevrniti, da ne bo znala več, k*e ima nc glavo no noge. To se bo doseglo, ako se napravita ob vzhodni meji Italije dve veliki pokrajini: 1) Trst-Istra (s tržiškim, sežanr.kim in postojnskim okrajem) s 693.000 prebivalci, med katerimi 130.700 Italijanov, 244.000 Slovanov in !4.400 Nemcev m. dr.; 2) Furlanska pokrajina ali Furlaiiija (z Vidmom, ostalim delom Goriške, Idrijo in Trbižom) z 1,005.000 prebivalci', med katerimi 816.000 Italijanov, lf*8.00Q Slova^ nov in 12.000 Nemcev. Od take -rešitve^- si obetajo videmski kramarji v bodočnosti posebne užitke in posebno sladkosti, ki so jih označili v sledečem odstavku svojega dopisa: «Ta recite v bi imela p-U-4 drugega ludi to dobro stran, da bi se spojilo furlansko prebivalstvo videmske pokrajine a goriškimi Furlani, ki so bili do včeraj še Avstrijci, in pa vedno patriotični rezijski, terski in šentpeterski Slovenci s Slovenci soške doline, kar bi pripomoglo, da se italijanska narodna zavednost (!) pri prvih osili, a pri drugih porodi. Bi\Ši avstrijski Slovani bi prišli v reposredno dotiko z Vidmom, brez vsakega sovražnega čustva, ker niso imeli z njimi nik dar političnih borb, tako da bi se brez odpora podvrgli njegovemu vplivu. In to tembolj, ker Videm dokazal, da je imel vedno ve'iko ize-mčevalno in poitalijančevalno meč, kakor kažo primer rezijskih, terskih in šentpeter^clh SLovencev, katere je znal popolnoma pridobiti za italijansko stvar in napraviti od njih zelo dobre italijanske državljane-. Vse to si domišljujejo videmski kramarski gospodje. Gospodje so pa pri svo:ih načrtih pozabili, da so bili naši bratje beneški^ Slovenci priključeni k Italiji pred 60 leti, ko je ljudstva popolnoma strani benečanske -----,------------- . ne lurlanščino na višino književnega jezika. V ta ramen so zamislili furlanski rodoljubi sistematično zasnovano gibanje za kulturno osamo. Thesau- najagitnejših . . je *filologica:> začela izdajati slovar rus linguae forojulensisa (Zaklad furlanskega jezika) in pripravljajo sc tudi razne druge znanstvene razprave o furlanskem jeziku. Poleg tega jc izšla tudi v Vidmu furlanska povest «Catinata», ki jo je napisal ie imenovani pref. nadalje *Canti popolari friulanb Kakor čitamo v ekoliko dnevi prenehala izhajati «I3ozncr Zeitung=, kt se je izdajala, kakor razvidno že iz naslova, v južno-iirolskem nemškem meslu Bocenu. L:.~t je bil ustanovljen L 1840 in je večkrat menjal gospodarja. Končno je prišel v roke ncUega Uansa Gorlkha. ki ga jc izpremenil v pravo lekapjii-tinsko glasilo. Italijanski listi, ki so mu nap> sali zelo simpatično osmrtnico, pravijo sicer, da je ran.&a = Bozner Zeiiung« prepovedala resnično in odkritosrčno sodelovanje med Italijani in Ncmci. V resnic: pa jc šlo za lako sšodtlovanjekakršna je začela pridigali na Goriškem -Nova doba.« To »sodelovanje obstoji v tem, da &o njegovi pristaš: pripravljeni Ugo Pellis. ----------------_ (furlanske narodne pesmi) z besedilom ra ca- ,„r . _ . ■- . pevi in tir. Po raznih furlanskih krajih se črniti, blatiti, pobijati in prodajati vse, kar bi usiacovljajo furlaaiska kulturna in pevska dru- jim mcrala biti sveto, samo cia se prikupijo ti-štva, med lem ko se je na drugi strani začela stini, ki imajo v svojih rokah oblast, i risiašt pojavljati že cela vrsta furlanskih pisafeJjev, ki so se z uspehom poskusili že v vseh oblikah književne proizvodnje. Kot najvidnejše med furlanskimi kulturnimi delavci naj omenimo Bindo Chiurlo, ErcoJe Carletti, Bruno Pellarini, prof. Lorenzoni, Vittarello, Zorzut Fruch i dr. Ni dvoma, da se bo požrtvovalnemu , prizadevanju furlanskih rodoljubov posrečilo, da rešijo svoj jezik pred nevarnesi^o^ki mu j grozi od beneškega narečja. Mi julijsjd Slovani, 1 ki smo ie po svo^i naravi nasprotniki vsakega in torej tudi Jezikovnega imperializma, moremo le s simpatijami pozdravljati to gibanje za furlanski preporod in kulturno povzdigo furlanskega ljudstva na podlagi njegovega lastnega jezikovnega zaklada. Jezikovno vpra&anje na sodnijah v naših pokrajinah. Na tozadevno vprašanje senatorja Zippela — Trentinca — je odgovoril ministrski predsednik Mussoliai, da vlada «že dlje tasa» natančno proučuje vprašanje jezikovne rabe na sodnijah v novih pokrajinah. Iz različnih razlogov naj se var uradi s primerno.. _ _ ,, zakonodajno odredbo) Za Julijsko Krajino se sto dbrojle &a •S«fcskoj govi hlapci ---- so imenovali take hlapce in «patrioSe za časa bivše Avstrije — lekapjatine, katerih - junaštva« so ostala v zoprnem spominu vse-u tržaškemu prebivalstvu obeh narodnosti, h* o-menjena nBozner Zeitung* je biln v zadnjem času glasilo takih nemških lekapjatinov v Južnem Tirolu, dokler je ni doletela usoda, Ia fe odmerjena vsakemu Iekapjatinskemu listu, t. j. da mora žalostno opustiti svoje žalostno, delo, kakor ga ie bil žalostno začel. Usod* tega tirolskega lista jc obenem tudi jasen doh. kaz, da se pravi in pošteni sporazumi in prav** sodelovanje morata iskati na popolnoma dru-, gačni podlagi namre« ta podlagi pravice, med-, sebojnega spoštovanja in politične poštenost*. To nai bi upoštevali gospodujoči krogi tudi nas ▼ Julijski Krajini. Bližajo m božični prazniki Ia novo leto. Ke pozabite ob tej priliki .Šolskega dnrftva?,, >4$-slo voščil đaroite aa «5olsko draSivo*! ▼ Tf4i, Smm 14. 1922 m. Od Sv. Irana. V nedeljo 10. t. m. je priredilo «Šolske drultvo» podružnica pri S. Ivanu Miklavžev večer v skreosca pogorišču Narodnega deraa. . Za program pri popoldanski prireditvi za Otroke je skrbela gdč. Grgičeva. Ta se je moral deloma opustiti radi nemirnosti prestevil-nih otrok, kateri so bili natlačeni kakor slaniki In so nestrpno pričakovali p, lhod Miklavža. Pri večerni prireditvi za odrasle so bili isto vsi prostori natlačeni. Za zabavo so skrbeli pev*ko društvo -Kolo* M. D. P. od Sv. Jakova in domači orkester pod vodstvom g. Po-žarja. katerim naj bo vsem izrečena najtoplejša zahvala za njih požrtvovalnost. Scatjakobska Čitalnica« naznanja svojim članom, da ostane knjižnica v četrtek 14. t. m. zaprta, in to, radi uvršČevanja nGvodošIih knjig. Sicer pa bo knjižnica poslovala kot običajno vsako nedeljo od 10—11 zjut. in vsak Četrtek od 8--9 zvečer. Ob istem času &c sprejemajo novi člani. Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro, a odškodnina za knjige mesečno tudi 1 liro. Vse one. ki še niso vrnili knjig, a jim je že potekel rok treh tednov, opozarjamo, da to čim prej store, da se izognejo javnemu opominu. Odbor Šentjak. Čitalnice. Suhoparni izgovori. Neki naš prijatelj nam poroča, da je bil prctcčenc dni po Krasu in Vipavski ticlini. Prepričal se je, da se povsod zanimajo za zbirko v prid * Šolskega društvas 28. decembra. Večina vasi si jc Že preskrbela za to potrebne bloke. Tam pa, kjer jih še ni- majo želijo, da jim '-šolsko društvo» čim p.ej pošlje. Takim, ki čakajo, da ym *Selsko dru-stvc» pošlje bloke, ne da bi jih naročili, na-znanfamo, da brez naroči t ve se ne pošlje nikomur 1 Za to nas opravičuje več vzrokov, katere ne maramo navajati. Ne iščite tedaj takih suhoparnih izgovorov in naročite bloke vsi. Naj ne bo nobene naše vasi, ne da bt se 28. dec. pobiralo za Našo deco. ♦Kaša krl». Kot drugo predstavo, ki bo igrana v nedeljo, dne 17. t. m., začetek točr.o ob 5. uri popoldne v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu, si ie Šentjakobska Čitalnica zopet izbrala najljubšega in najbolj razumljivega ljudskega pisatelja Finžgarja. Marsikdo se bo namrdnil češ: Finžgar in zopet Finžgar. Kaj je? Kdo je? Ali nimamo tudi drugih? Tem nezado-voljnežem bodi rečeno: Ustregli bomo tudi Vam, morda imate prav, imamo tudi druge, toda so težje razumljivi toliko za občinstvo kolikor za naše igralce začetilike. Čitalnica pa stremi po tem, da poda občinstvu v prvi vrsti to, čemur more brez težkoč slediti. Po tej poti gre Čitalnica toliko pri svoji knjižnici, kolikor s predstavami. Posebno pa se vodstvo dramatičnega odseka trudi biti kos tej težki nalogi, t j. izuriti in pripraviti igralski ensem-bl® z lahkimi igrami in stopnjujoč prehajali na težje, ter obenem pripravljati občinstvo, da se eorazmerao privadi k pozornosti, ki je potrebna za razumevanje poteka igre. Na uho rečeno, Finžgar ni noben šužmar, ampak genij, ki sc s svojo realistično in umljivo sestavo mere kosati z vsakim drugim, ter je širši javnosti bolj koristen* kakor pa drugi, ki pišejo le za sebi enake. S temi vrsticami pa nočemo bili branitelji pisatelja, ker njegova dela so in bodo, posebno pa za podežefcie odre, pravi biser realističnega predstavljanja vsakdanjega življenja. S tem smo hoteli onim nezadcvoljae-žem pojasniti našo nalogo, ki smo si jo r.adeli In naš cilj, ki ga hočemo doseči. • Naša kri > je zelo lahko umljiva epizodiena igra. Malo petja in godbe vmes pa bi imeli, z Legijonanji in Rokovnjačr, troperesno deteljico narodnih iger iz enega in istega časa, ko je Napoleon hedi! po teh krajih. Kakor Je razvidno, je snov vzeta iz zgodovine. Finžgar oživlja tiste čase ter z živo besedo in bujnimi ilikami predstavlja vse One sladkosti in do-i brcie, ki jih je Napoleon trošil po teh krajih našim p rade dom »a na katero dobo se Še zmi-raj r.ekateri z bridkim veseljem spominjajo. S kakimi sladkostmi je Napoleon sladil življenje našim pradedom?" Kot primer naj bo omenjeno le: srednjeveško prisiijevanje k vojakom, kontribucija, rckvizicija živine in živeža, de-aarja in obleke itd. V*e to nam Finžgar v ♦Naši krvia prav mojstrsko opisuje. V glavnem se cela igra vri i okrog sledečih oseb: Borštnik, župaa (ali po francosko maire), njegova hči Jerica, Benard (francoski častnik), in Sleian domači fant skrivač in načelnik tihotapcev. Na kratko. Jerica in Štefan sin že izza mladih let namenjena eden drugemu. Vojna, zmaga francoskega orožja je zavzela deželo in tudi Jeričino vas. V v Trstu. DruiftveiM vesti SrednjŠolska organizacija «Zora» priredi skupno z MUP - Sv. Jakob v nedeljo 24. i. m. v dvorani DKD pri Sv. Jakcbu božičnico ki je namenjena naši irladini' in katere debiček gre v prid srednješolske organizacije. Opozarjamo na božrčnico v prvi vrsti člane obeh scdelufočih društev, kakor tudi vse one, katere je sv. Miklavž le malo obdaroval in one, na katere je? pozabil. Potrebnosti javmo pravočasno. — Odbor. M. D. P. - Sv- Jakob priredi 23. t. m. v «Trgov£*em cLonui» v Gorici dramatični večer. Igrata se ob tej prliki drami - enode-janki « Volkovi* in «Maska satana«. Već v j Goriških vesteh.» — Odbor. Akad. fer. društvo < Balkan*. Danes ob 20.30 I redni sestanek. Eno uro pred sestankom se vrši odborova seja v navadnih prostorih. Iz tržaškega žtolfenJa Vtaoslci t stanovanja. — Brezuspešno delo. Gospa Ana Pan&gazzi je šla pred sinoćnjim okoli sedme ure obiskat neko svojo znanko; Evcfe stanovanje v til'ci Aleardi št- 326 je pa pustila brez vsake£ nadzorstva. To ugcdlno priliko so pa uporabili neznani vlom ici ter se prikradli v stanovanje. Tam so najpreje ogledali poio-žaj, potem so pa «naskočili» n-eko veliko omaro. Ravoo v tstean hipu so pa zaslišali zunaj na stopnicah m»šl«ji hojo. Tega so se pa tako presira&ili, da so pozabili orodje ter zbsžali popolnoma praznh rek. Ponesrečena tatvina je bila naznanjena na policiji. Neznanec s krvavo glavo. Bilo je včeraj po noči okoli druge ure, ko je prilomastil na rešilno postajo neki možakar, ki je stal s težavo na nogah. — tako je bil pijan. Imel je krvavo glavo. Bolniški strežn ici so mu jo obvezati; nato so ga vprašali, kako se knemuje. Mož jim fe pa odgovoril, d*a si da raje glavo odrezati, nego da pove kako se imenuje. Nato je želel vsem lahko noč ter šel po svcj^i poteh- Avtomobilska nesreča v ulici Kolonja. Včeraj okoli poldne se je odigrala v ulici Kolo-rja težka avtomobilska nesreča. Sedemletni šolarček Marijan Nabergoj se je vračai iz Šole proti svojemu domu v ulici Ko-lonja št, 312. V bližini dooa je hotel iti čez cesto. V istem hipu je pa pridrvel avtomobil V. G. ffl. 18 ter ga podrl. Z istim avtomobilom so ga prepeljali v mestno bolnišnico). Tam so ga zdravniki preiskali (er ugotovili, da ima dolgo, nevarno rano na glavi ter druge poškodbe na obeh nogah in rokah. Samomor nezaaake pri Sv. Aadrejou Nekateri železničarji so včeraj popoldne okoli 4. ure na sprehajališču Sv. Andreja zapazili neko mladenko, ki je bila legla na klop ter ndkaj naglo izpila. Kmalu se je začela zvijati cd bolečin. 2elezaičar£ so jo dali nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Pri n;ej niso> našli nikakršne listine, ki bi izkazala n}eno ime. Stara je približno dvajset let Na sebi je imela kostanjevo sttkn^o, črno obleko z belimi črtami, črne nogavice fn črne čevlje ter črn svilen .klobuk. Ima črne lase in črnikasto polt. Tatovi na delu. Preteklo noč so vdrli tatovi v trgovino Castelreggio v ulici Goncordia K. 15 ter odnesli blaga v vrednosti 300 lir. do da ste seio pridne. Ne obupajte! Bo pri-bodje leto radodarne^) G. C jak Jos. iz Kontovela 104 L za razprodane bloke »Šol društva« 177.55 st. G. M. B. daroval za božičnico otroškega vrtca v Rocohi 10 L. Vsem bkrena hvala! Čisti dobiček prireditve v St. Petru na Krasu v korist »Šolskega društva« 300 L. K temu so dodali gosp. A. D. 100 L; V. S. 15 L; družina Vilhar 10 L; Gorjaac 10 I. Skupaj 435 L. Bog živi zavedne Sentpeterce! Naj bi našli mnogo posnemovalcev i G. Ribarič Anton, trgovec daruje »Šolskemu društvu* 10 L. Vsem darovalcem naj Bog stotero povrne. Ubožnemu fondu občine Postojna sta darovala namesto venca na grob pok. gospe Kutin Ivane, matere g. Frana Kutina, župana občine, g. Dovgan Josip znesek lir 30 in g. Grahonja Jurij znesek lir 50. DAROVI Ker ni lelos sv. Miklavž obiskal sestric Vid-ke, Darinke in Bogdane Černigojeve v Trstu, darujejo 30 L za božičnico ^Šolskega društva«. (Čudno se ram zdi, da je sel sv. Miklavž mir*t-vas, ne da bi se oglasil, ko vas vendar pozna- Vesti x Goriškega KONCERT V GORICI. Na sobotnem vokal-no-instruasentalaem večeru se bo izvajal zelo zanimiv program, ki bo obsegal poleg slovenskih skladb tudi boljša dela Iz slovanske Ia nes£ke literature. Pojejo se zbori Saitaerja, Mokran/ca ia Liadova ia samospevi Otroške pesmi* Emila Adamiča, ki so ravnokar izšli. Igrale me bodo kkrrir*ke skladbe Schumaana, Breamsa, Smetane in Viteslava Novaka. Skladbe poeledajega se sa»o pri na« še nikdar izvajale. Viteslav Novak Je daaes aajvečji izmed živečih čeških skladateljev. Njegove skladbe so kljnb modernom slogu, vse prežete od Ijvd-ek* duše« »Miklavžev večer* G. S. O. ▼ Gorici, ki se je vrSil preteki! četrtek, je nad vse pričakovanje prav lepo uspel. Občinstvo je vsem točkam sporeda sledilo v veselem razpoloženju. Dramatični krožek je uprizoril novo veseloigro (šalo), ki jo ie spisal po SvatapHik Cehovi pripovesta g. A. Kozman. Ta lepa šala je kot nalaič spisana za zabavne večere našib prosvetnih druMev. PohvaKti aioramo vse i-gralce brez tefeme. Takrat se nam je predstavila na novo ditetantka gdč. Marica Pečenko, ki je vlogo Neie izvrstno pogodila. O g. Lojzetu Komjancu s« moramo pohvalno izraziti, kajti pogodil jc sitnega ^rajžčaka, ki se pravda za ped zemlje z občinsko upravo, naravnost izborno. Videli smo ga 2e zadnjič v cNavadnem človeku-> v vlogi trgovca, in reči moramo, če bo Ko^nc tako napredoval, da -ostane izborna moč našega diletantski ra. Ljubimec g. Viaapc&ek bi moral posto-orave Ijubiiaske scene igrati bolj z vnem-j. Jako dobra sta bila g. Bregant v vlogi koč jaža in gdč. Rutarjeva v vlogi služkinje, rc sebno zadnja nam je s svojo prosto in prisrčno mimiko prav ugajala. Z eno besedo «Bu-tec Biažek» je dobro uspel. Nato je A. Kozman recitiral prav učinkovito nekaj Grad-aikovih pesmi. Zopet je nastopila gdč. M. Pe-čenkova z novfem kupletom *Naii fantie», ki je u^pcl bcafoi vsebinsko, kakor po godbi izborno. 2ela je obiio pohvale. Salve smeha je vzbudila panitomima «Virtu©e». S^ajen je bil nastop Miklavža. Po vojni je prvikrat nastopil Miklavž s tako velikim in lepim spremstvom. Bogato je obdaril «ctročiče». V svorem govoru je z lepimi rfovtipi pokaral marsikatero hibo Goričanov in pohvalil marljiva društva. Po polnoči se je vriđ animiran ples. Pri prireditvi je a koncertnimi in plesnimi točkami sodeloval orkester fe Sežane, katerega priporočamo našim društvom, ker nas je s svojim izbranim godbenitn programom presenetil. Gcspe ženskega društva* v Gorici so pa preskrbele izboren bufet Res vsa čast našim go-spem, ki se ne plaiijo nobenega truda, le da pomagajo naši siromašni deci io naši mladini Sploh se je videlo, da je bila prireditev skrbno aranžirana in zato gre vsa čast prirediteljem, posebno pa načelniku veceKčnega odseka g. Dotfetu Komjancu. Neprijetno pa je diroil vse navzoče incident ob koncu prireditve. V interensu našega naroda upamo, da se slični incidenti v bodoče ne fcodfc več ponavljali. Iz Ajdovščine. < Dramatični krožek v Ajdovščini a uprizori v soboto dne 16. t. m. ob S. uri zv. in v nedeljo, dae 17. t. m. ob 4. uri pop. komedijo v treh defanjih «Morala gos P ž Dul-skes, ruski spisala Gabrijela Zapaljska. Ta komedija ni samo polna dejanja, ki drži gledalce neprestano v napetosti in veselem razpolo* ženju^ ampak je tudi zelo poučna, ker kaže in biča od začetka do konca neko vrsto napačne moralne vagone, ki se, žalibog, le prepogosto izvaja po znanem reku: vidi pezdir v očesu •vo:e*a bližnjega, a bruna v lastnem ne vidi. Mladini izpod 16 let m dovoden vstop k tej uprizoritvi. Iz Si parne«. Dne 17. decembra ob 2. po-polirzs bo knelo bralno društvo «Stol» na Srpenrici v društveni dvorani redni občni zbor, h katererau se vabijo vsi člani društva.' Zborovanja set lahko udeležijo tudi nečlani, katari T»fm»t« vrtt^— s3-sevanja, ak ^ orf ? k dni- štvu vsaj 9\ ' * ct zbera. — O PRILIKA za BOZIC Toplo priporočamo: da primerjate kakovost in cene in da si ogledate naša okna in naše napise TRST, CORSO ViTT. EM. Bit. 16 ZAHVALA. Globoko gi-jateljstva In Sv i ip izgube naše Petrice • dokazih pri-nestne izražamo vsem svojo največjo hvaležnost. <764)__Žalujoči ostali. Mafi ©glasi sc računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot, besede. ■— Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor "i€ ^eno. POSTE'fC' snsmst^ ..i kuhar . . ^^ vsa hiŠLiš dv " ,ri si' -ki, r :r» deloma italijanski jezik tsce siuzoe pit mali . fe-/ T igo sic. Ti - vništvu. 2222 | družini. Jov puniti pod . : t t » = . »t iz. .*} npv in kmečke hiše se odda v najem, tventuelna se sprejme kmečka družina, obstoječa iz močnih, poštenih delavcev v prvi vrsti posestnikov. Pisane ponudbe na; Trst, Via Carducci 30, vrata li, 2223 V SKLADIŠČU VIA GEPPA 17 se prodaja pohištvo po konkurenčnih cenah in s popolnim jamstvom. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama L 1100 — lepe poročne sobe od L 2000 naprej, obedne sobe z usnjatimi stolicami od L 3000 naprej, pohištvo za deželo, kuhinje, omare za predsobe, garniture za klube, sobane, oprema za pisarne, posamezni kosi; velika izbera atolic in naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in gostilničarje posebni popusti. Za tranzit in izvoz embal&ža po posebnih cenah 2117 POZOR pevska in glasbena društva) Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo Žago na Sest klin;, Žago za furmir, tračno fago, cirkularke, stroje skobelnike. struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbatim, Ajdovščina 53 ZLAT* srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Gfacinto Gallina Ž, (nasproti hotela iMon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 POLENOVKE, posušeni slaniki, slane sardele, paradižnikova kon3erva, milo. se prodaja po nainižiih cenah. Skladišče via Fonderia f* 2121 KNJIGOVODKINJA popolnoma samostojna, tudi v sestavljanju bilanco, zmožna slovenščine, italijanščine in nemščine, z dolgoletnimi izpričevala, želi izpremeniti službo z novim letom. Gre tudi na deželo k posodi* nTci, večjiemu trgovskemu, industrijskemu ali zadružnemu podjetju. Sprejme najrajši ahižbo z oskrbo v družini. Ponudbe z označbo plače pod «Kmirforodkifija» upravništvu lista. 2204 POSTELJE, chiifoniers 220.— vzmeti, iimnice « volne in iz morske trave, po zmernih cenah. Via Fonderia 3 2205 PODLISTEK Igralec, kS dobiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštićl G* — V lemi Je morala Mtfiora tipati sem in fja, pi^den V zlezla doli po stopnicah ter našla vreče moKO, na katere je lekk6 položila na pol mrtiH^a Marka. Bcljiega ležišča 2a enkrat ni bi1« tu za 3«. — Potem je užgala bakk ter pogledata na ekrog v temo. V enem kotti je o ikrila posušene ovije kože; iz teh sc napravi d-jbro i?iišče, — Glavna reč pa jc; naredili ogenj; itrpiemu molu je nemara tega telo treba. To.^a v kletj je nevarno nriTediti ogenj, prvič zato, ker se potem hiša napolni s hudiči, drugič pa ev bolj zai6, ker se klet nar pobi z -dimom — okna pa so po zirci vedno zaprta, — Domislila, se ?e, da ima ta grajska klet še eno znamenito sk rivališče; majhno votlino s kapaSdv katere dimnik drži gori na dvorišče in se končuje v vodnjak — ta (dnnnik) se ne more zamašiti — Čudovito stanovanje! Koi da so ga z£fad5le čarovrice. Tale skupina tu je prava postelj z zave&ami, vse iz kapnikov — to bo dobro ležišče za Uskoka. Spalnica za kneza, vojvodo! Kadar je napravljen dober ogertf, so vse tiene kaker prevlečene z zla lom ia srebrcmi kamnati stebri in zastori so prosojni kaJoor kr»3taL In vrh tega y jako dobro, da je votlina po zimi gorka. — M bi se defele upalo eb dnsgem času samo kiti na Iem kr«^u? Pa ie z moSkam? Res, da ie lisli Motirf adm «1cw» auAev. — Kaitm bi «c mu moralo vrniti življe raje? — Milrora se je pripognila k UskokiOvim nogam ter začela odvezovati jermraje na opankah. Opanke so bile na pol strgane, jermene premočeno — težko jih odvezuje človek, kš se tega m naučil, — Potlej mu je bilo treba sleči zmočeao obleko. — Ali se dekle tega ni sramovalo? Saj je bil marmornat kip, ki ga je razkrivala! Hotela ga fe oživiti. Le širokega usnja tega pasu se ni upala dotekniti. — Potem se je pričelo hudo delo: jela jc z vinskim cvetom in s kosmato odejo, potlej s svojimi električnimi dlanmi drgnitS in žre ti zmrzlega, otrplega človeka, vdihovati sapo v njegova odprta usta, a tako, da se niso njena u&tn^y dotikala njegovih; potem se je sklonila nadenj ter prežala, kak6 se vrača barva življenja na obIičre, kako bije srce, kako se smrt spreminja v krotko spanje. — Že spi. Globoko span.;e. Smrtno je utrujen — Miliora sedi poleg r^ega tako mimo, kot da bi stregla bolniku v domači hiši. Premočena oblačila je raztegnila po kamenih, da sc pcsuSe. — Pažnja dobre gospodinje se mora raz-tegriti na vse. Med tem ko dragi bolnik spi, se ora tiho izmuzne od n^ega, gre v svojo sobo gori in prinese ©d tam cel svežeaj raznih reči, ki Jih bo oni kmalu potreboval, ko se vzbudi: volneno ode 70, da se ode ne, itd.; potem se obrne k offnpšču, skuha in speče razne jodi, da ncfttfe mož, ko se prebudi, vse priprav^jeno. — No more učakafti, da se koenča spanre; brž fco naredi speči junak kretiffo, ko« da bi se vzbujal, vzame Mtfiora čašo s kadcčhn se punčem, vzd&ne mladenffero glavo ter ga prisili, da použM prvi podlrcfc. — Nate popije boUh ves post. — aedal ide pogleda okra; aebe 1» : •Kje sem 7» — — Res je bQ aa zett dobiem mestu: glava mu ie skmela ob utripajočem ženskem srcu. — «MargarHa!» je zajecal udeofki poglavar. — •Naj bo «Margjarita» če si ti Lepi Mark«.« — Vzbujajo« se mo2 si jc zaree lefako domU^al na t&lem kraju, da je on tisti po guslah ove kovećeni kraljevič — ne pa kdo drugi. — Dekle je ptidefaio tesnobno, na smehljajoč se: «Za&6 se me ne boj — ne bom te polj ubila. 3 — Onemu pa se je poznalo, da se tega ni preveč bal. — Prijel je dekli za roko ter jo potegnil k sebi. — Mitiora pa ga je porinila energično nazaj na lc&Sče, rekoč: ' Kaj pa misliš? Tale hiša je Margarftina!» — Tedaj se še Usko!; zavedel iz svejega pol-gradu. Kako sem pa zašel eera?» — «Iz bora sna. • «TakoI Resi Saj sem v Frankopanskem si se rešil po morju.» Na to si je poglavar pokril obraz z dlanjo: ♦ Iz bo*a! Iz neuspeha! Iz poraza!? — Miliora je menila, da foče, in zato se ji jc jako smilil. — Stiskala se je k njemu, da bi ga tolažila: «Ne žaluj! Bo<8 mož! Ne jokaj! Vid:3, da tudi jaz ne jočem. Jej pa pij! Pripravila sem ti dobro pojedino?'. Rekši je prinesla prede rij, kar je bila le zanj skuhala in spokla, držala fe skledo na kolenih, med tein ko je on ležč jedel, ter se fe radovala, kako poželjivo požira ncesiLe jedi. kako se prazni skleda do dna. Potem mu fc dala piti vina Iz puhika («buče»). Nato mu je sedla k nogam, vzela njegova kolena med svoje roke ter mu dejala: «Zdaj pa k povej, kaj se ti je prunerilof* — Uskok se je oprl na k«a»lce ter teke!: «Nemci in Lahi ao prKli sad nas 9 tisoč ladjami; mi smo imeli samo sto fiolae*. Njihove so bile galere, naie pa It tatic«. Bilo jih jc liijKl pre« rmtmmu (Dal^. POSNEMALNIK, skoraj nov, ki posnema približno 150 fctrov mleka na uro, sc ccno proda. Naik>v pri upravaištvu «Edinostia. 2210! RAZGLAS. V pondeljek dne 18. decembra 1922 ob 10. url dopoldne se bo vršila na licu i««sta, v Mariboru, Mlinska ulica št. 15 KLAJNO APNO za živinorejce, strup za pod- Sane, lisice in mifti, se dobiva v lekarni v I. Bistrici. 78/2 HISA z velikim vrtom je vsled izselitve na prodaj v Rccohi blizo gostilne «Nichetto». Poizvedbe VI® Imbriani (poprej Via S. Gio-vanna) St. 6/1 desno 2216 KRONE srebrne v Gorici. Šta&jcL V nedeljo, dne 17. t. m. takoj po sv. maši ko v prostorih društva "Stanjel* pre_ davanje o cGnojenju in drugih kmetijskih naukih^. črte. Gorica — Postojaa: Avtomobil, ki odhaja iz Gorice ob 16.30, ha vozil od 15. t. m. dalje samo do Vipave, in ne do Postojne. Odhod iz Vipave proti Gorici ob 7. Stecr ostane urnik neizpremenien. V Postojno odhaja avtomobil iz Gorice ob 6.50 ter odhaja iz Postojne proti Gorici ob 14.45. Crta Gorica — Cepovan lunkcijonira vsak dan v popolno zadovodnosi občinstva. Upamo, da bo ravnateljstvo pošte čim prej poverilo poštno službo avtomobilu. Iz Gorice odhajajo avtomobili po sledečem urniku: v Postojno ob 6.50; v Červinjan ob 7.30 in 17.30; v Rubije — Goriško ob 12, 15. Dalje vsak dan razen ob nedeljah: v Kormin ob 12; v KoUjko— Dobrovo ob 13; v Čepovan ob 14; v Kormin — Ćcdad ob 16; v Ajdovščino — Vipavo ob 16.30. _• KnjlžHiftst In umetnost JADRANSKI ALMANAH. — Vsled že!j, izraženih od raznih strani, je Naša založba naročila nekoliko vezenih izvodov Almanah«, in to predvsem za knjižnico sn ljubitelje lepe knjige, Vezana je v platno; prevlečena z originalno risbo Borika- Vezani izvodi so v omenjenem šieviln že na prodaj po 10 L pri Štoki v Trsta, Via Milano 19 in pri £TD v Gorici. Zato prosimo naša, društva, na si jih čimprej oskrbe, ker sc na potne^š® naročila ne bomo mogli ozirati. — Naša založba v Trstu. O Simona Gregorčiču pri občuje Jadranski Almanah lepo štuaijo izpod peresa bivšega urednika Ljubljanskega Zvona, dri a G Lopa rja, Li je važna predvsem za to, ker izvemo iz nje prvič o nesrečni ljubezni Dragojile Milekovs cio goriškega pesnika in o njenem vplivu na rjegoro subjektivno lirik o. Podatka je dr. Glonar našel v DragaHlinih pismih Ciinper-manu, ki jih hrani ljubljanska državna knjiž-ca. Milekova je službovala kot učiteljica nai-prej v Kobaridu, nato pa v Šmarju pri Jelšah, kjer je kaplacoval Anton Aškerc. Glonarjeva odkritja so ncprccenljive važnosti za presojo Gregorčičeve ljubavne lir&e in važen list naše slovstvene zgodovine. Naš največji primorski pesnik nam je tako . postal vse bli^i« dražji, negova srčna drama vse umljivejša in s ponosom bo naše ljudstvo bralo, kako Čeh Stfybrny ocenjuje in prišteva Gregorčiča največjim svetovnim lirikom. Knsjevao imeaoslovje. —■ V času, ko spre-min^ab in pačijo pristno slovenska imena naših krajev, prihaja tko i nalašč izredno zanimiva in poučna razprava, ki jo je priobčil v Jadranskem Almanahu dr. Henrik luma, kot plod dvajsetletnega študija. Turna trdi, da so bili Slov eni v teh krajih še ored Rimljani, in da -je torej trditev, da so prišli naši pradedje sem v VI. stoletju netočna in neresnična. Na podlagi slovenskih krajevnih imen dokazuje Tuma, da so biti Slaveni od pamiiveka pastirji in poljedelci, a vse vesti o njih da so potlačila tuja, bojevita plemena; Obri, Rimljani, Longobardi, Nemci. Soča in Nadiža sta po Tumorem mnenju slovenski imeni in tako tudi cela vrst imen gorskih grebenov,- prelazov in dolin (eronkis ctamar&, cbajta*, clopičt* ttd.J. Slovenci so setfali daleč na Tirolsko in v Furlanijo, n^th zadnji sledovi so izginili lam čele tekom XVII. in XVIII. stoletja. Svojo ličeno, a poljudno pisano razpravo, ki bo vzbudila mnogo pozornosti in odpora pri naših in tujih jezikoslovcih in zgodovinarjih, končuje <2r. Tuma s sledečimi besedami: cEvro^ska kultura je bila ustvarjena iz poljedelstva Pra-tlovanov. Nima tako pristne in ikrepke ne Grk., ne Rimljan, ne German. Njih zmagovite čete so se okoristile z bogastvom, znanjem in čustvovanjem slovenskega poPedelca, le tako je bila mogoča višja kultura. Kajti kultura ne more biti drugega nego plod zveze človeka s prirodo v — delu. Zato je gotovo, da hrani fedro evropske kulture v sebi tudi slovenske prvine!» Jadranskega Almanaha t. L po količini nara s tet. Izvoz v prvih devet mesecih 1922, v primeri z izvozom prvih devet mesecev 1921. ge bil nastopen: 1922. 1921. Po količini: ton 1,592.897 1,303.241 jjTPC^ĐG®ti* Din 2,,460,077,610 1, ,66«,760.729 Po količini je narastel izvoz v prvih devetih mesecih t. 1. proti isti dobi 1921. za 22'2 odstotkov, a po vrednosti za 47*4 odstotkov. V mesecu septembru samem je znašal izvoz 150,905.473 kg in 220.074 komadov v skupni vrednosti 265,696.868 dinarjev (lani v septembru 201,380.864 dinarjev). Med glavnimi izvoznimi predmeti so bili v septembru t. 1. (kakor smo že poročali): konoplja, gradbeni les, goveda, meso in mesni izdelki, jajca, svinje, drobnica, cement, sir, tanin, moka, konji, izkopanine in rude, les za kurjavo, perutnina itd. Udeležba tujih držav pri jugoslovenskem iz- Avstrija Italija Ćehoslovaška Madžarska Švica Francija Nemčija- * »rči'a Turčiia Egiot Ostale države dinarji odstotki 76,495.198 28*79 53326.886 -2015 26,052.382 9'81 18,655.951 702 17,387.456 6'54 17.103.018 6'44 14,770.948 5'56 13,327.682 7,081.644 2'67 2,905.9^53 1'09 18,324.765 6'9l 265,696.863 10000 beim Vertauschen des Pfarrkoles, — Vem zadeva mmj se pojasni in popraia pri cerkveni ključarjih, Erarična hiša St. 319 je zelo stara rudarska hiša. Nad hišnimi vratini ima vsekano letnico 1545. Ko so se preselili na to stran Nikove kopat živo srebro, so nastale hiše v brautu in ob Ntkovi. Bile so male, enonadstropje visoke hiše, skoraj vse enake. Po potrebi so katero zvišali ali prezidali, da kan sedaj drugo obliko, a neka) jih stoji še prav v prvotni zunanjosti. Tudi št. 31^ so momti za eno nadstropje vzdigniti, ko so bila ustanovljena mesta župnika ia 2 kaplanov. Za dva duhovna je še zadostovala prvotna hiša, za tri ne, ker je bila potrebna tudi župnijska pisarna in arhiv. Zato so prvo nadstropje nakazali župniku za stanovanje tn poslovanj«, po dve sobi pa kape-ianoma v dragem nadstropju, V tej hiši j« stanovala rudniška duhovščina 300 let. A hiša ni bila prikladna za župniSče, To so občutil posebno zadnjih 50 let. Predaleč je bila od cerkve, tesno na ulico zidana ia »opet vprta v hrib. Radi tega sc je veo vrišč iz ceste slišal v pisarno, da je motilo občevanje s strankami, nabiral se prah ob vetrovnem vremenu, solnce ni nikoli prisijalo v prostore; obenem je bil prostor premajhen in temen, zelo vlažen in za arhiv nI bilo pripravne sobe. 2e kjrezoškof Wolf je hotel na svoje stroške ridati novo župnišče. Naročil je bil dekanu Rešu, na§ dobi pripraven prostor, a ga ni mogel dobiti. Pri vsaki karoeičoi vizita-ciji se je poprašato, ali ni mogoče dobiti kake druge erariČne hiše? Dekan Kogoj je bit večkrat opozorjen, naj ne zamudi kake prilike, da se drugam preseH, a odgovori* jej da je že prestar, da bi prevzel tako sitnost Leta 1683."mu je skoraj ponudil minister Falkenheim, a je prezrl migfej. Takratni voditelj rudnika Ivan Novak (1S82 - 1891) je bil sam izboren stavbenik in prenovil več pri rudniku, se je zavzel za novo župnišče. Nameraval je kupiti sedanfo Tre v-j novo hišo z vrtom poleg žnpne cerkve in tam! napraviti novo moderno župnišče, da bi se po j hodniku zvezalo s cerkvijo. A bil je prestavljen v P rib ram xa predstojnika oodetnemu rudniku. Pri odhodu je obžaloval, da ni ostal še eno leto v Idriji hi bi bil izvršil novo župnišče. Leta 18%. je dekan Kogoj umrl in isto leto! se je minister Gautsch pritožil cdass den i rige Sorgfalt verwendet werde, man solle j •rockeno und feuersichere Lokale anstreben j S ! Tedaj v župniščth naj bo shramba za matice j tsa j ia važne spise na suhem prostoru in zavaruje Velika zaloga vina, žganja lq likerjev JAKOB PERHAUC 1 ustanovljena leta 1S7S Trsi, vi« L T. Xy«Mas S«. 6, Infafon 2*86. v satogl in po ccnah Izven vsake konka-kurence: prisun istrsfil tropi novec, kr^kl brinjevec Ia kranjski slivovec. kaatnl ImMMi Sumeča vina kakor šampanjec* Sumeči Istrski rcfoSk Lacrlma Gristi In droga. fpaclantofla 3 Jsjčjl licnjak in Grema maršala ter raz »o vršim likerji hi skupi, kakor pristni mali novec in drugi. - * (50) POHIŠTVO. I poročne sobe, solidno, sla-vooako delo. javo rje ve, čresnjeve, jesenove, me-bMgOBiJeve, hrastove L 1500, naslonjači L 'T8.—. Železne postelje 9 kovinasto vzmetjo L 15 >.—. tORK, Vfa S. Lazzaio sL 10. = VBUKA IZBEfiA .. Za poSiljatve na deželo naj&oJjSa, brezplačna embalaža. Steklene Sipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na doni. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 13 49 IVAN KiRŽE ima v lastni zalogi najraznovrslnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine i2 imm, rtekloiiae, lesa in Esailira^ puli TRST — Piazza San Giovanni 1 ODVETNIKA Sz Trsta, m Fsblo nizi št. 17/1. (tel. 26-59) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja pri AMFU v SEŽANI Skupaj „ _ . _ VELIKA PASIVNOST NEMŠKE ZUNANJE f® še vedno ohrani Novemu (sedanjemu) de-;g 1 kanu je ob nastopu službe koeeoskof dr. i>u- TRGOViKE . . _ . . .„'siia naročal: Hotel sem imeti v Idriji mladega j Padajoča valuta pospeške izvoz. Tako se ker -c treba tam več stvari urediti.; ie bilo opažalo v Nentčiji, da 'je s padanjem, marke, katerega ni v enakem razmerju dohajalo dviganje cen, rasiel v velikih indusitrii-skih državah, zlasti v Angliji in Franciji, strah pred nemško konkurenco na svetovnih trgih. Nemčija je izvažala ogromne količine — a kl>u'o tema ye oslajeda nemška trgovinska bilanca pasivna. Takozvana valutna konjunktura namreč Nemč*?i ni prinašala koristi, ker ic šlo njeno blago pod ceno v inozemstvo. To dejstvo, nadalje letošnje kaiastrofalae propadanje nemške denarne vrednosti, ki povzroča neorientiramost v gospodarskem živife-in vedno bol} otežuje nabavo inozemskih sirovisa, je moralo roditi slabe posledice, ki jih je opažati v hiranju večjega dela nemške industrije in v padanju izvoza tudi po količini. Nemška trgovinska statistika za oktober izkazuje uvoz 55'5 miljona q v vrednosti 531*7 miona zlatih mark in Izvoz 15*4 miljona q v vrednosti 2S9'9 miljcna zlatih mark. Značilno je, da je proti mesecu septembru narastel uvoz za T2 milj ona q v vrednosti 109*9 miLjona zlatih mark, a izvoz padel za 0*5 mi-ljona q v vrednosti okoli 1 milj ona zlatih mark. Predvsem ye naraste! uvoz črnega premoga, potem uvoz železnih sarovin, železnih polfabrikatov in fabrikatov. Uvor. tekstilnih sirovin in fabrikatov je deloma dalje nazadoval. Narastel je dalje po količini uvoz rži, riža. tave, kakaovih zrn, superfoslatov, mineralnih olf itd. Izvoz Te narastiel samo pri nekaterih fabrikatih, med drugimi pri bombažnih tkaninah, barvah in barvnih predmetih, kemikalijah, igračah, stro;ih. Izvoz skoro vseh ostalih izdelkov pa je nazadoval, med drugim v zlasti veliki množani izvoz soli, piva, gradbenega lesa, kalijeve soli, pohištva itd. Zaradi padca izvoza iu povečanja uvoza sc je pasivnost nemške trgovinske - bilance zelo povečala: od 131 miljonov zlatih mark v septembru na preko 240 miljonov zlatih mark v oktobru. Od početka 1922. do vključno oktobra t. L se more računati s pasivnostjo v znesku okoli 1 in tri četrtine miljarde zlatih mar.k. Podoba je, da .je pasivnost nemške trgovinske bilance narastla v ist meri -tudi v novembru. Nemška zunanja trgovina se kljub veliki industriji rapidne približuje avstrijskemu vzgledu. Stabilnost nemške marke, ki pa je. kakor vsa znamen;a kažejo, še daleč, bi zboljšala tudi položaj nem&ke zunanje trgovine. Tretja točka je bila «novo župnišče*. Treba se bo v ogen? podati z ministrstvom. Prileten duhovnik bi se tega zbal, koliko boste Vi dosegli ne veva, a pričeti bo treba akcijo, da se zadeva v tir spravi in enkrat doseže. Olajšave za prevoz vina v Jugoslaviji. Od 1. decembra 1922. velja na jugoslovenskih državnih železnicah za izvoz vrna v inozemstvo nova tarifa, ki je za 50% nižja kot navadna. Te olajšave pa veljajo le za pošiljatve od 10 lil dalje. Nov« jugoslovenska uredba o devizah. Jugoslovensko finančno ministrstvo namerava zbrati in izdati vse postavne določbe o prometu z devizami. Ob tej priliki se namerava tudi odpravite razne nejasnosti m nepopolnosti. Po dosedanjih vesteh ostanejo stari predpisi v veljavi in ni pričakovati nikakih novih o krša v. Vendar pa se sodi, da se bodo količine za uvoz dovoljenega blaga, za katero se bodo uvoznikom dajale devize, nekoliko rXJ-množale. Najprimernejše: božiču^ ia novoletno darilo je Jadranski Almanah za leto 1923 broš. 6.60 L, vez. 10.— L Bobi se v Trstu v knjigarni Stoka, Via M -laao 19 in ▼ Gorici, v knjigami KTD. V a Carduccl št 2, IVAN BALOH: Večerne misli Surove psoT^ke pridejo iz kmečkih in izobraženih ust. Kmeta pa samo to tolaži, da njegove ne pridejo v javen zapisnik. Svet je velik ia Širok— s tem se je že mnogi tolažit, ki bi prišel rad s«daj v svoj majhen in ozki kraj nazaj. « Najbolj trdna blagajna ni varna, da se ne bi odprla, in tako tudi ne najbolj trdo srce, da se ne bi omehčalo. Molčeč jezik — ali ne ve odgovora, ali pa iz previdnost! noče. Zavisti' tvojega sovražnika ne boš bral na njegovem jeziku, ampak na obrazu. Prava ljubezen se spozna Sele —• ob ločitvi. * Koccc ima vsaka stvar, samo konca trpljenja ne bo nikdar, ^ Ti imaš hišo. Zapri vse odprtine pri n|e$, kar jih ima, eni ne boš zaprl, ki se imenuje: j bolest. m Vsak okov fe težak', pa naj si bo zlat ali železen. - Trstu. mg 30 offoim 11 Podružnica v vopi m Ua^iriuo n — Igvršušs bančna Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SMS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje 3j © 4 d Vloge na tekoče račune po 4T2% Vezana vloga obrestne najug^di^dlšo po dogovoru. Glavni sedež bs^ke: LJUBLJANA. Podružnico: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Nov'sad, Sarajevo, SpHt, Metković. Delniška glavnica in rezerve: SHS kron l5O.O®e,O)0.-. Tel. št. 5-18. Uraduje od 9 do \2% in od 14 /, do 16. Hekol Idrijske cerknoe zgodovine Stanovanje duhovnov. Prvotno stanovanje za rudniškega kapelana je brla hiša nasproti cerkve sv. Trojice hšt. 58. Seda| ie vsa prezidana in predelana, prvotno fe bila !e mala hišica. Popravljal in nekoliko prenovit jo je kapelan Jernej Smger, ker ie potem pro&il, naj se mu prizna zato mala odškodnina, ko se je izselil na Bled. V tej hiši je edini duhovnik idrijski bival skoraj 100 let, do 1608. Takrat so se preselili v era-rično bilo St 319, tedaj čipkarska šola. To se razvidi iz dopisa z dne 25. 10. 1619.« v katerem duaapka dvorna kamora tukajšnjemu vodstvu naznanra, da fe bivši uradnik Friderik Igel v računu leta 1608. preveč depal 90 med stroške? ko se ve fa^oiščo oresacaMo. Borzna ooroilla, Tuja valuta na !rzaaksm tr^oi Trst, 13. decembra 1922 cpffi^e krone —.80.— —,8T avstrijske kron* češkoslovaške trona •«*•«•• dinarji •• •*.•••••••• lejt. marke dolaril francoski franki »•••••••« Švicarski franki »..«.» t t » angleški funti papirnati •*•«■» IM —.0275 0325 62Ji0.— G3. -24.30.— 24.H0 11.7TV.— 12 jn — .24.---i>* 20.10.— S0.25 142.— 37».—.—892.-02.99.— WA0 Trsi, 13. decembra 1922 « • • • Jadrana*« banki CssnBdi Dalmstls • • . Oerotttukk • Libera Trlestlnt Llord . . • • Ltustno ... Vartinollch • • Oceanfa . • • Premuda • Ttlpcovieh A in pel ca . Cement ...................... Cement Spala to . •.••»*•••••••• • • • • » • • • • w • • • •••rt* . • • » • •••••••t • • • • 12* • • 1411 • 41» • 1500 • G6" • l3s • H5 • 340 582 29b NaroiaJte in »rite „EDINOST" CENTRALA TRST Delniška smonlcii L 15,003.093 Rszerus L 5,100.900 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Afliirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Preval|ef Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, . NEVV-YORK: Frank Sakser Stata Bank. VALPARAISO: Banco Yugos3avo de Chlle. Izvršuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE oo Hranilne knjižice In on teko« račun fer jlb obrestuje do 3 *U°L Na odpoved vezane tloge obrestuje po naitigodnejSih pogojiti, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja, i Daje v najem varnostne predale Isaffes) ■■ ■ Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmlo Stev. S —* Via S. Nlcold Stev* 9. Telefon it 1U3,1 m. 2576. Blagajna wM od 9.30 <912.39 Is ti 14.30 ie II.