Aulorilela in disciplina sta postulata demokracije (Poslanica biv. predsednika franc, vlade in zun. min. Roberta Schumana za sve¬ tovni Dan svobode dne 1. julija) “Liberte, libertč cherie,” — s kakšnim nesmrtnim poudarkom naša Marseillai- sa poje o tisti svobodi — tako zaželjeni, toliko krat izgubljeni, znova pridobljeni za ceno brezštevilnih solza in žrtev! Vi ste jo dosegli, moji prijatelji, toda za ceno izgnanstva: zapustili ste svoje do¬ movine, ki jih niste mogli več rešiti pred tiranijo. Morali ste napraviti bolečo izbiro, da ste rešili svoje človeško do¬ stojanstvo. Raje ste izbrali revščino in tveganje smrti kakor pa življenje v su¬ ženjstvu. Danes vas vodi dvojno čustvo — prvo je hvaležnost Previdnosti, ki vam je da¬ la možnost bega iz nesreče in drugo hvaležnost svobodnim narodom, ki so vas pozdravili in vam omogočili življe¬ nje, vredno dostojanstva in upanja. To¬ da občutek globoke žalosti vas vodi k te¬ mu, da se spominjate tistih, ki so ostali v vaših oddaljenih domovinah, žrtve ti¬ ranije.. Nočemo, da bi oni obupali, na ta dan, dan svobode! Vedeti morajo, da ne samo da nismo pozabili nanje, ampak da tu¬ di molimo zanje, tako da se bo nekoč tu¬ di njim vrnil dan svobode. Misleč na vas, kakor nanje, vse sku¬ paj mučenike za svobodo, mi Evropej¬ ci hočemo zgraditi svobodno, združeno Evropo. Mi Evropejci, ki smo ostali svo¬ bodni v Evropi, nimamo pravice misliti sebično samo nase. Združena Evropa ne sme biti okrnjena Evropa; ne bo zapu¬ stila najbolj nesrečnih svojih sinov. Vsi smo medseboj odvisni, odgovorni pred Bogom za usodo eden drugega, v mejah naših sredstev. Bodočnost nam je skrita, toda pri¬ pravljati se moramo nanjo z jasnim po¬ znanjem naših dolžnosti. Te dolžnosti se nam kažejo' na podlagi naših izkušenj. V preteklosti je bila vzrok naših zmed naša razdeljenost, stalen nesporazum med svobodnimi ljudmi. Tiranija je triumfirala, ker se nismo znali posluže¬ vati svobode in ker smo jo zlorabljali, zato da smo eden drugemu nasprotovali. Naše nesreče so nas znova učile dolž¬ nosti bratstva. Danes vemo, da ni traj¬ ne svobode brez svobodnega sporazume¬ vanja, brez organiziranega, disciplinira¬ nega sodelovanja. Autoriteta in discipli¬ na, ki jo sprejmejo vsi, sta postulata demokracije. Naš skupen lovražnik, komunizem, ne pozna in zaničuje svobodo. Izgubil jo je iz navade in celo iz misli. Toda nikdar ne more odstraniti iz zgodovine člove¬ štva dvajset stoletij krščanske svobode, civilizacije, ki je oplemenitila človeško bitje, civilizacije, ki mu je vzpostavila naravno pravico do svobode; to je člo¬ vek, ki je odgovoren za svoja dejanja in ,za svoja nedejanja, odgovoren pred Bo¬ gom in svojo vestjo, kakor tudi pred družbo. Ščit te svobode je naša zveza, namer¬ no in trajno organizirana. Francozi in Nemci, Slovani in Latinci, Evropejci iz Srednje in Severne Evrope — nismo sa¬ mo sosedje, stisnjeni na majhen in ozek prostor, ki moramo napraviti konec na¬ šim zločinskim sporom, pač pa smo tu¬ di bratje, ki potrebujemo eden drugega in ki imamo naloge, ki jih moramo skup¬ no izvršiti. Noben narod ne more živeti v izolaciji. Vsak nov izum, tako kakor vsaka nova zgodovinska izkušnja dokazujeta, da medsebojna odvisnost narodov narašča. Kdor tega ne ve, drvi v uničenje. Čeprav so politične meje zgodovinsko določene, ne smejo biti več ovire, ki nas ločijo in ki nas zapirajo; morajo raje po¬ meniti tesno povezanost med ljudstvom enega naroda, kakor pa antagonizme narodov napram svojim sosedom. Naše upanje, naše edino upanje na mir in svobodo je Evropa, pomirjena Ev¬ ropa, močna, združena Evropa. Kajti razdeljena Evropa bo vedno plen anar¬ hije in tiranije. Rimski imperij je pro¬ padel ravno vsled teh vzrokov. Nočemo nove “invazije barbarov”, tiste, ki bi bi¬ la mnogo strašnejša kakor ona izpred MIR V INDOKINI Ob čdsu, ko to pišemo, se bliža koncu rok, ki si ga je zastavil predsednik fran¬ coske vlade Mendes-France, da. bo v In- dokini dosegel konec Sovražnosti ali pa odstopil. Pogajanja v Ženevi še trajajo in V Parizu nekateri še napovedujejo, da lahko v zadnjem trenotku nastopijo te¬ žave, ki bi preprečile podpis pogodbe o koncu vojskovanja — toda v Indokini je na vseh bojištih okoli Hanoja že nasto¬ pil mir — topovi so nehali s svojim ognjem — iz Hanoja pa beže vsi tisti, ki nočejo priti pod komunistično oblast. Po napovedih o sklenjenem sporazumu v Ženevi se napoveduje, da je Francija pristala na to, da bo odstopila komu¬ nistični vojski Vietmina ves severni del Vietnama, to je ozemlje, ki je severno od 17. vzporednika (komunisti so terjali mnogo več; ko so predlagali 14. oziro¬ ma celo 13. vzporednik kot mejo med ko¬ munističnim in nacionalističnim ozem¬ ljem Vietnama). V komisijo, ki bo nadzi¬ rala izvanjanje pogodbe o koncu sovraž¬ nosti in o razdelitvi dežele pridejo Indi¬ ja, Kanada in Poljska — glavne določ¬ be, ki se nanašajo na bodočnost cele In- dokine pa so vkjučene v dogovore, ki se nanašajo na izvedbo volitev v celem Vietnamu, Laosu in Cambodji. Te vo¬ litve bi morale biti decembra 1965 ali na pomlad 1966, vendar že danes vsi ko¬ mentatorji napovedujejo, da bodo voli¬ tve izpadle tako, da bodo zmagali ko¬ munisti — ta važni predel jugovzhodne Azije bo tako prišel pod komuniste. Sklenitev premirja v Indokini bo Fran¬ cijo zelo olajšala (ogromni so bilj iz¬ datki za sedemletno vojskovanje, velike so bile izgube francoske vojske, saj je šel skoraj ves mlajši rod oficirjev fran¬ coske vojske) in tako se bo Francija lažje posvetila urejanju zadev v Afriki in v Evropi. Ako bo občutje olajšanja v Franciji precejšnje, pa je dejansko zmaga na strani komunističnega bloka velika. V vsej Aziji bo ugled evropske politike še bolj omajan, omajan pa bo tudi ugled ameriške politike, ki se je skušala uveljaviti v Aziji kot voditeljica narodov, ki se ne otresajo samo evrop¬ skega kolonijalizma, ampak se morajo zavarovati tudi pred komunističnim im¬ perializmom. Velika bitka v Indokini se je končala tako, da so nekaj milijonov prebivalcev, ki so bili odločno antikomu- nistični in so v boju proti komunistom tudi sodelovali, bili izročeni na milost in nemilost komunistični maščevalno¬ sti. Francija se za nekaj let še ohranja kot velesila na tem področju, toda ko¬ munistični blok je v tem delu Azije u- stvaril enako vrzel, kakor jo ima na raz¬ nih drugih strateških točkah. Nemčija je razdeljena, enako Avstrija, razdeljena je ostala Koreja, in poslej bo enako raz¬ deljena Indokina. Vse te vrzeli pa so bi¬ le vnesene zato, da bodo služile sovjetski strategiji za slučaj glavnega spopada. Obe vrzeli v Evropi povzročata občutje nestalnosti in strahu v Evropi, Koreja je preračunana kot grožnja za ameriške postojanke v Pacifiku in na Japonskem, v Indokini pa bodo komunistične vojske morale izvajati pritisk v smeri proti Siamu in Malajskemu polotoku, grožnja, ki je bolj preračunana na Anglijo kot pa na Francijo ali ZDA. Siam in Malajski polotok sta tako re¬ koč pred vrati Indije, pa ne samo to, Singapur je še vedno glavno oporišče za obrambo zadnjih angleških postojank v južnem delu Azije. Bolj zadovoljni kot pa so v Franciji, bodo verjetno v Angli¬ ji, da je prišlo do konca sovražnosti v Indokini — ves čas so v Ženevi angleški delegati naravnost cinično zrli na posku¬ se francoske delegacije, ko je slednja hotela čimveč ozemlja rešiti pred kom. okupacijo. Ko se je konferenca v Ženevi začenjala, je že prevladovalo med čla- petnajst sto let. Tokrat bi bili pokopa¬ ni pod barbarsko, nečloveško ideologijo, brutalno materialistično in ki bi poruši¬ la vse naše duhovne vrednote. Enotni moramo biti, ko zremo v to ne¬ varnost; enotni ne samo v obrambi in v borbi, pač pa tudi v želji zgraditi svet, kjer bodo vladale pravica, mir in svo¬ boda. • ti ni angleške delegacije naziranje, da je “Indokina izgubljena” in da bi se Fran¬ cija morala s to resnico sporazumeti. Boljše je, da se pomirjeni komunisti u- stavijo na mejah Siama ali Malajskega polotoka kot pa da bi še dolgo zbirali tam nove okrepitve in začeli siliti nato še v smer angleških posestev. To sta¬ lišče Anglije je z vsemi silami podpiral tudi predsednik indijske vlade Nehru, ki je terjal odhod Francije iz Indokine, vendar pa želel, da bi komunistične voj¬ ske ostale še daleč proč od indijskih meja. DOBRA VOLJA MOLOTOVA časnikarji so večkrat poročali, da je bil Molotov v drugem delu konference za Indokino zelo dobre volje. Dočim je po¬ prej Bidaultu odgovarjal strupeno krat¬ ko komaj v zlogih, je bil tokrat z novim predsednikom francoske vlade mnogo bolj prisrčen. Cele Indokine mu sicer ni maral re¬ šiti — saj mu tudi ni nakazal, kakšno ceno bi morala Francija za kako tako uslugo plačati. O tem, kaj naj Francija stori s' svojimi načrti giede ratifikacije pogodbe o EOS se v Ženevi niti ni mno¬ go govorilo — Molotov je bil s svojim delom tokrat resnično omejen samo na Azijo. I In konferenca o Indokini se zaključuje tako, da ni uspeh komunizma samo v tem, da je ustvaril novo vrzel v bloku zahodne obrambe, ampak tudi v tem, da je s tem, da je tudi v tej zadevi povečan vpliv Indije v tem delu sveta — dosežen velik uspeh komunistov. Ko se je pri¬ pravljal sporazhm o premirju v Indoki¬ ni, je prevladoval vtis, da se bodo takoj nato začela pogajanja za sklenitev juž- novzhodnoazijskega obrambnega bloka, kakor ga. je zagovarjal ameriški držav¬ ni tajnik Foster Dulles. še na konferen¬ ci v Parizu med Dullesom, Edenom in Mendes-Franceom je prevladoval ta vtis, da se bo omajano ravnotežje v tem delu sveta okrepilo s pogajanji za tak o- brambni blok, ki bi se takoj po podpisu premirja nadaljevala. Toda delegat In¬ dije v Ženevi je v posebni izjavi hitro nakazal, da se položaj ne bo razvijal ta¬ ko lahko v tej smeri. Indija se takemu bloku ne misli priključiti. Sicer ni nujno, da bi se morala Anglija zaradi tega ne¬ gativnega stališča Indije iz teh pogajanj in načrtov umakniti, toda stališče Indije bo na ves potek priprav za tako pogod¬ bo zelo Vplivalo. Indija je postala čla¬ nica komisije, ki bo v Indokini nadzira¬ la izvajanja določbe premirja. Poleg nje bosta tam še delegata Poljske in Kana¬ de. Ta komisija bo v veliki meri vpli¬ vala, kako bi smel sodelovati v kakem takem obrambnem bloku del tistega o- zemlja, ki bo pod njih kontrolo. Delegat Menon je že rekel, da Indija v kakem takem bloku ne misli sodelovati, ampak bo skušala v tem delu Azije zgraditi svoj blok nevtralnosti. Seveda bo s tem še bolj zapečatena usoda Laosa, Cambo- dje in svobodnega dela Vietnama, ki ne bo smel sprejeti garancij tega obramb¬ nega bloka, ampak bo Indija s svojim stališčem vplivala tudi na Siam, Indone¬ zijo in Malajski polotok. Povsod doslej pa se je pokazalo, da so bili nevtralci sovjetskemu bloku koristnejši kot pa če so bili pravi prijatelji ali zavezniki. V Indokini ni Molotov dosegel samo uspe¬ ha delnega vojaškega značaja, s svojo politiko je med sovjete in zahodni o- brambni blok vrinil blok nevtralnežev, ki bodo v zahodnem bloku gledali večje tveganosti kot pa v svoji politiki prijaz¬ nosti napram sovjetom. Zahodni blok jim namreč ne bo nikdar nevaren, pač pa bo na mestu politika sodelovanja in pri¬ jateljstva s komunisti, ki bodo mogoče kdaj te usluge le upoštevali. .. NAPOVEDI ZA EVROPO V Aziji se bo tako varil poseben blok, ki ga pa sovjeti v Evropi še nimajo. Sta¬ lišče Indije bo sicer vplivalo na politiko Anglije, kjer se delavska stranka izre¬ ka za tako politiko do sovjetov, kakor jo vodi Nehru v Aziji, toda ravno sedaj se v Angliji veča vtis nevarnosti, ki bi Angliji mogla postati usodna, ako bi se EL SEGUNDO ANIVERSARIO DE LA MUERTE DE LA SERORA EVA PERON Al cumplirse dos aiios de su muerte seran evocadas con honda devocion pu¬ hlica la figura y obra inolvidable de la Senora Eva Peron en numerosos actos (iue se realizaran en todo el territorio de la Republica. De la gran cantidad de actos reme- morativos de la Martir del Trabajo se destacan los dos solemnes actos centra- les, que se efectuaran el proximo lunes en la Capital Federal, fecha en que se cumplira el segundo aniversario de la prematura muerte de Dona Eva Pe¬ ron. El primero de ellos sera la misa que se celebrara a las 10 en la basilica de San Francisco, servieio religioso que constituira una expresiva nota de adhe- sion cristiana a la memoria de la bien- hechora de los humildes y de los ninos. El otro acto central sera la gran con- centracion civica, que comenzara a las 20.25, hora del transito a la inmortali- dad de la Abanderada de los trabajado- res. Desde la Avenida Nueve de Julio, partira la procesion de antorchas que luego de desfilar por la Avenida de Ma- yo y otras arterias principales, llegara a la sede de la Confederacion General del Trabajo para rendir su ofrenda ciu- dadana ante la estatua que perpetua el amor por la insigue dama. DRUGA OBLETNICA SMRTI GOSPE EVE PERON Ob zaključku druge obletnice smrti gospe Eve Peron se je bodo po vsej re¬ publiki z javnimi prireditvami z globo¬ kim spoštovanjem spominjali kakor tu¬ di njenih nepozabnih del. Od velikega števila prireditev, ki se pripravljajo v spomin Mučenici dela, bosta posebno slovesni dve osrednji, ki se bosta vršili prihodnji ponedeljek v prestolnici, t. j. na dan druge obletnice prezgodnje smrti gospe Eve Peron. Prva spominska prireditev tega dne bo ob deseti uri dopoldne slovesna za- dušnica za pokoj duše velike dobrotnice potrebnih in otrok v baziliki Sv. Fran¬ čiška. Druga prireditev bo pa mogočen zbor ljudstva na Avenidi Nueve de Julio ob 20.25 minut, t. j. ravno ob uri smrti ljubljenke delavskih slojev. Zbrana mno¬ žica se bo uvrstila s prižganimi baklja- mi v mogočen sprevod, ki se bo pomi¬ kal po Avdi de Mayo ter drugih glav¬ nih ulicah proti palači Glavne delavske konfederacije, kjer bodo počastili njen spomin pred njenim kipom, ki ovekove- ča ljubezen delovnih ljudi do te pleme¬ nite dame. Zaradi občutnega zvišanja tiskar¬ skih stroškov naj vsak naročnik po¬ leg naročnine za leto 1954 prispe¬ va še deset pesov za Tiskovni sklad. Tisti, ki so za letos naročnino že po¬ ravnali naj plačajo še 10 pesov v ti¬ skovni sklad posebej in to čimprej. Tisti naročniki pa, ki za letos naroč¬ nine še nimajo poravnane, naj pla¬ čajo 10 pesov za tiskovni sklad skupno z naročnino za leto 1954. politika zavezništva z ZDA še bolj ma¬ jala. V vsej Angliji se med konservativ¬ ci — pa tudi cerkvenimi krogi — širijo glasovi kritike, ki svare pred prelo¬ mom ali slabitvijo zavezništva z ZDA. Toda voditelji delavske stranke še niso odpovedali svojega napovedanega poto¬ vanja na Kitajsko — seveda bodo obi¬ skali tudi Nehruja v New Delhiju. Daši se v Angliji še dviga gibanje proti tej preteči nevarnosti, pa se v Franciji pripravljajo dogodki, ki bi mo¬ gli biti na korist sovjetskim načrtom. Francoska socialistična stranka napove¬ dujejo svojo pripravljenost, da vstopi v vlado Mendes-Franeea. V Afriki se Men- des France pripravlja na koncesije, ki jih mnogi afriški nacionalisti pozdrav¬ ljajo. Nujna krepitev Francije v notran¬ josti in najbližjih afriških posestvih bo seveda okrepila stališče Francije v okvi¬ ru Evropske obrambne skupnosti. Ade¬ nauer je v posebnem govoru v Berlinu že ponudil Franciji nove koncesije, ako pristane na krepitev evropske enotnosti — v Ženevi pa se je oglasil tudi Molo¬ tov, ki je predlagal, da naj se v sredini septembra ali oktobra sestane konferen¬ ca štirih v Stockholmu ali Berlinu, da uredi vse viseče evropske zadeve. Sicer ni nujno, da bi mogel tak predlog blo¬ ku zaveznikov v Evropi škodovati — to¬ da odkloniti ga ni mogoče, ker so pač sovjeti tisti, ki bodo končno mogli do¬ pustiti zedinjenje Nemčije in Avstrije. Toda na teh konferencah bo imela Fran¬ cija vlado, ki bo morala dvigniti ugled in vpliv Francije všaj v Evropi. Tak dvig bi poleg drugih mogel omogočiti zlasti Molotov, saj je bila nekoč že car¬ ska Rusija tista, ki je nekoč pomagala premagani Franciji na vodilno mesto v Evropi. Zakaj se ne bi moglo to zgoditi tudi sedaj, zlasti še ker imajo sovjeti tu¬ di v Nemčiji take karte v rokah, da bi mogli pospešiti zbližanje med Francijo in Nemčijo v taki meri, da bi mogli obe — Nemčija in Francija imeti od tega več koristi, kot pa od ZDA ali Anglije, ki končno ne stremita za drugim kot da napravita iz Francozov in Nemcev svo¬ je vojake za vojni pohod proti vzhodu.. . Saj ne bi bilo treba zaradi tega pre¬ kiniti zvez z zahodnim blokom. Le v Evropi bi se mogel ob Sovjetski zvezi ustvariti sedaj tak blok nevtralnosti, kakor se bo poslej varil v vsej Aziji. Prvi korak v tej smeri je bila razdeli¬ tev Koreje, sedaj je tak uspeh razdeli¬ tev Indokine, razdelitev Nemčije in Avstrije pa bi se odpravila, ako bi se omogočila taka nevtralizacija vse zahod¬ ne Evrope. In sovjeti bi tako uslugo zna¬ li tudi plačati... * Svetovni dan svobode Letos je poteklo 70 let, odkar je fran¬ coski narod poklonil ljudstvu Združenih držav Severne Amerike kip Svobode, ki od tedaj dalje ponosno bdi nad new- yorškim pristaniščem vse do današnjih dni. Za to obletnico so različne ameri¬ ške organizacije priredile priložnostne proslave, od katerih je bila najvažnejša prav tista, ki jo je Odbor za Svobodno Evropo priredil skupno z Downtown Ma- hattan Association dne 1. julija ob kipu samem. Kot uvod v to slavje je šteti tu¬ di obisk bivšega francoskega predsedni¬ ka in zun. ministra Roberta Schumana, danes enega glavnih zagovornikov ev¬ ropske skupnosti, osvobojene vsakega suženjstva. Schuman je 18. junija imel na zborovanju, katerega je priredila Kršč. dem. zveza Srednje Evrope, ob¬ širno predavanje, v katerem je pred¬ vsem govoril o nujnosti evropske skup¬ nosti. Poudaril pa je takoj uvodoma, da je zborovanje, na katerem govori, bilo sklicano na osnovi želja kršč. dem. po¬ litičnih voditeljev v emigraciji, ki so ga povabili, naj bi govoril o Evropi. Zato je Schuman izrecno poudaril, da porablja možnost govoriti pred takšnim občin¬ stvom, zato, da “izrazi svoje globoko spoštovanje in zahvalo vse Evrope na¬ pram tistim, ki so v teh letih, čeprav so bila leta brez upa, obdržali svojo vero v bodočnost”. V nadaljevanju svojega govora je Schuman omenil, da je on sam doma iz obmejnih krajev, ki so v času njegove¬ ga življenja trikrat menjali gospodarja, da je tudi Adenauer doma iz Porenja, ki je dejansko mejno ozemlje Nemčije, da je De Gasperi iz Južne Tirolske, da pa so si vsi edini v delu za novo Evropo (Nadaljevanje na 3. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. VII. 1954 Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je v sredo 14. julija praznoval svoj srebrni škofovski jubilej. Slavil ga ni v svoji stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljub¬ ljani, ampak daleč od domovine, toda v svobodnem svetu. Doma mu verniki ljubljanske škofije, z ostalimi Slovenci, ki so ostali še zvesti izročilom svojih o- četov, vseh čustev, v teh dneh niso mo¬ gla povedati javno. Toda v srcih vseh je plamtela ljubezen še bolj kot druge dni. Hvaležnost je bila še globlja in ve¬ ra ter upanje še močnejše. Vse to se je prepletalo in zlivalo v eno samo prošnjo Bogu naj bi svojega velikega služabni¬ ka ohranil v zdravju in moči še dolgo vrsto let ter ga srečno privedel nazaj med svoje vernike. Tako so gotovo čutili Slovenci doma. IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriška poslanska zbornica je s 381 proti 0 glasovom odobrila resolu¬ cijo, v kateri v celoti podpira Eisenho- vverjevo vlado v politiki proti pripusti¬ tvi rdeče Kitajske v ZN. — Koncem te¬ ga meseca bo prispel v USA južnokorej- ski preds. Syngman Rhee, kjer bo imel razgovore z Eisenhowerjem. V USA ga je povabil preds. Eisenhower. Menijo, da bo Rhee zahteval javno izjavo ameriške vlade, da bo južni Koreji znova prisko¬ čila na pomoč, če bo napadena. ANGLIJA: Churchill je presenetil svet in tudi britanski parlament, ko je po vrnitvi iz USA slovesno objavil, da “sedaj še ni prišel čas, da bi sprejeli v članstvo ZN rdečo Kitajsko.” Obenem je izjavil, da je na sestanek z Eisenho- vverjem mislil že po objavi poskusov s hidrogensko bombo. V govoru v parla¬ mentu je tudi svaril Francijo, da naj čim prej podpiše evropsko obrambno po¬ godbo in priznal, da v Ženevi glede Ko¬ reje niso prišli do nikakega sporazuma. — Britanski strokovnjaki so ugotovili, da je bila vzrok nedavnim nesrečam re¬ akcijskih potniških letal “Cometov” “utrujenost kovinskega oklepa”, to se pravi, truplo letala se je zaradi no¬ tranjega pritiska, s katerim so vzdrže¬ vali ravnotežje napram zunanjemu, ved¬ no bolj bočilo, dokler ni končno eksplo¬ diralo. Ob nesreči so letala prevozila že nad 3000 ur letenja. — Churchill je jav¬ no izjavil, da “ni obrambe proti hidro- genski bombi.” Poudaril je, da zaradi te¬ ga dejstva države ne smejo opustiti sredstev za zmanjšanje strašnih posle¬ dic,, ki jih bi pustile eksplozije hidro- genskih bomb, če bi prišlo do vojne. Do teh zaključkov da je prišel, ko je z Ei- senhowerjem razpravljal o hidrogenski bombi ob priliki svojega obiska v Wa- shingtonu. ZAH. NEMČIJA: Princesa Margareta je napravila s helikopterjem potovanje po zahodni Nemčiji. Imela je smolo, ker jo je ves čas spremljalo slabo vreme. Je prva iz angleške kraljevske družine, ki se je vozila s helikopterjem. ŠVICA: čuenlaj, zunanji minister rde¬ če Kitajske, ki se mudi v Ženevi na kon¬ ferenci o Indokini, je pred dnevi pova¬ bil znanega komika Chaplina na kosilo v svojo vilo. Chaplin se je vabilu od¬ zval. Znano je, da so Chaplina izgnali iz USA zaradi njegovih simpatij do ko¬ munizma. ŠPANIJA: V Madridu je umrl znani španski dramatik in Nobelov nagrajenec Jacinto Benavente, star 87 let. Napisal je 162 oderskih del in je svojo dramat- sko karijero začel z delom “El Ajeno” 1. 1894, ko je bil star 28 let. Višek slave jo dosegel 1. 1907 z delom “Los intereses creados”. EGIPT: Anglija«in Egipt se znova po¬ gajata o vprašanju Sueškega prekopa in je Englija predlagala popolno evakuaci¬ jo svojih čet v prihodnjih dveh letih s pravico ponovne zasedbe v slučaju voj¬ ne nevarnosti. Egipt na to zahtevo še ni pristal. V britanskem parlamentu je del konservativnih poslancev ostro nastopil proti sklenitvi take pogodbe z Egiptem. PALESTINA: Za župana nazareške občine je bil izvoljen Gain Jarjurah, biv¬ ši član arabskega parlaihenta in član grške pravoslavne cerkve, mesto, za ka¬ terega se je boril tudi komunistični kan¬ didat musliman Farah. POLJSKA: Največji sedanji poljski komponist Andrej Panufnik je s svojo ženo zbežal iz Poljske v Švico, od koder je prispel v London, kjer je zaprosil za politično zaščito. ZSSR: Moskovska vlada je v noti za¬ htevala od perzijske vlade, da ji pisme¬ no pojasni cilje svoje zunanje politike in se jasno izjavi o svojih pogledih na sedanji svetovni položaj. Perzijska vla¬ da je odločno zavrnila sovjetsko vmeša¬ vanje v zadeve Perzije. Slovenci, ki trpe pod komunističnim na¬ siljem in svojih prekipevajočih čustev niso smeli javno izraziti. Mi svobodni Slovenci v velikem svetu smo pa javno spregovorili. Svojemu škofu smo potrdi¬ li svojo ljubezen in zvestobo teh hvalež¬ nost za njegovo stalno spremstvo na naši begunski in emigrantski poti. Hva¬ ležnost za vso njegovo veliko skrb, s katero spremlja usodo vseh sinov in hčera našega naroda, hvaležnost za nje¬ govo tolažbo v težkih dneh in zahvalo za pogum, ki ga je vsem vedno dajal ter za vztrajnost na pravi poti. Za vztrajnost do konca, da bo ves sloven¬ ski narod zopet lahko svobodno živel in v polni svobodi častil Boga in njegovo Presveto Mater. Škofovega srebrnega jubileja so se spominjali svobodni Slovenci po vseh državah, v katerih pač žive. Največje zunanje proslave so bile v državah, v katerih so močnejše skupine slovenskih novih in starih naseljencev. Danes ob¬ javljamo poročilo o teh proslavah v Se¬ verni Ameriki in Argentini. V Severni Ameriki Kot poročamo na drugem mestu, so imeli kat. Slovenci v Severni Ameriki od 3. do 5. julija uspeli Marijanski kon¬ gres v Lemontu pri slovenskih franči¬ škanih. Udeleženci kongresnih zborovanj so torek dne 6. julija po zaključenem Marijanskem kongresu ves dan posveti¬ li Prevzvišenemu — proslavi njegovega srebrnega škofovskega jubileja. Velika je bila udeležba slovenskih vernikov pri slovesni zahvalni službi božji. Med sveto daritvijo je imel slav¬ nostno pridigo Msgr. MATIJA ŠKERBEC. V imenu vse duhovščine ljubljanske škofije in vseh njenih vernikov v do¬ movini in v emigraciji je Prevzvišenemu želel: še na mnoga leta. Bogu je izrekel globoko zahvalo, da je dal Slovencem v težki njihovi uri preizkušnje škofa, ki je s svojo neustrašenostjo in jasnostjo vo¬ dil svoj narod po edino pravi poti. Pre- vzvišeni je z nami šel v tuji svet. Ne, da bi se odtegnil svojim dolžnostim, am¬ pak, da bi svoje delo mogel uspešno na¬ daljevati v svobodi. Svoj cerkveni govor je pa zaključil z besedami: “Mi begun¬ ci se danes zlasti zahvaljujemo Bogu, da nam je ohranil našega Prevzvišene- ga — naše duhovno središče kot vir du¬ hovne edinosti slovenske emigracije in vir tolažbe v težkih dneh begunstva. Kot naš jubilejni dar pa sprejmite, Pre- vzvišeni, naše molitve, naše globoko spoštovanje, predvsem pa našo iskreno ljubezen”. Po zahvalni službi božji je bil slav¬ nostni banket. Tu je vstal predsednik Narodnega odbora za Slovenijo G. DR. MIHA KREK ter je Prevzvišenemu za njegov srebrni škofovski jubilej izrekel naslednje poz¬ dravne besede: Prevzvišeni gospod jubilant, prečastiti gospod namestnik komisarja, Škof dr. Gregorij Rožman so kot po¬ veljnik, ki ga vojno-strateški razlogi pri¬ silijo, da mora prenesti glavni stan iz¬ ven samega bojišča, da bi mogel uspeš¬ no voditi svojo vojsko. Tako se je zgodilo, da življenjske ju¬ bileje svoje vzvišene službe praznujejo sredi bojev telesno ločeni od svojih glav¬ nih čet in svoje glavne trdnjave. Pa kakor povezanost med vrhovnim poveljnikom in posadkami med bojem radi oddaljenosti ni nič manjša, nasprot¬ no bolj močna, bolj bistvena za uspeh, tako so naš škof v teh težkih letih bor¬ be za svobodo osrednja oseba zaupanja in ljubezni vseh katoliških Slovencev. Ko ste, prevzvišeni, pred 25 leti posta¬ li škof, -je slovenska katoliška mladina prišla prepevat in manifestirat svoje navdušenje pred Vaše stanovanje, pred stolnico in v največjo dvorano, kar jih je v Ljubljani. To je bila tista mladina, ki ste jo kot duhovni voditelj vzgojili v udarno ar¬ mado. Tisti fantje so takrat takole ču¬ tili: Naš dr. Rožman so postali škof, dr. Rožman v škofiji, škofija je naša. Ti fantje so tudi delali kot družina, ki s hišo drži. Ko ste jim rekli naj v pripravi Evharističnega kongresa v vsaki fari na vidnih mestih postavijo križe, so se križi dvignili ne le v vsaki fari, ampak na tolikih holmih in hribih, da je z vseh oken, z vseh cesta in potov po Sloveniji padal pogled nanje. In še jim ni bilo dovolj. Dvignili so Vas, da ste jim šli blagoslavljat poseben križ v visoke go¬ re, kjer so ga pripeli na skale, češ, da bo Bog bolj od blizu videl, da je Rožma- nova Slovenija vsa pod Njegovim kri¬ žem. Čete te mladine so se zvečer po red¬ nem delu menjavale, ko je bilo treba nagloma zgraditi stadion za narodni ka¬ toliški shod in kongres Kristusa Kralja. Ta mladina je nastopala v stotisočih ka¬ darkoli ste ji rekli. Ti fantje in možje so napolnjevali stolnico k Vašim postnim pridigam, da je bilo tako tesno, da so se od sopljenja množice o;boki in stebri “potili”. Ko ste rekli naj se slovenski domovi posvete presv. Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu, se je zgodilo. Ko ste dvignili križ na čelu spokornih procesij in napovedali uro bo¬ jev, žrtev in pokore, je narod v ogromni večini stopil v fronto Kristusovo in po¬ stal narod Njegovih mučencev in borcev. Težke izgube ste imeli, prevzvišeni, a to niso izgube. Borba gre dalje in jubile¬ ji, ki jih praznujete sredi njenega raz¬ vijanja so le slovesne prilike, da ori boj¬ na pesem in se okrepe srca za nove na¬ pore, podvige in žrtve. Hvalnice pojo ob Vašem jubileju zbo¬ ri zmagovalcev, ki so nalogo izpolnili, hvalnice vrlo iz tihih molitev Vaših zve¬ stih v slovenski katoliški trdnjavi. Po svetu razkropljeni Slovenci pa tudi hva¬ limo Boga kar vroče moremo za vse Nje¬ gove dobrote, ki ste jih 25 let delili in Ga prosimo naj Vas ohrani. V teh izred¬ nih razmerah smo v izredni meri potreb¬ ni Vaših očetovskih rok. Prevzvišenemu škofu g. dr. Rožmanu so za 25. letnico njegove posvetitve za ljubljanskega škofa še izrekli prisrčne in tople čestitke Msgr. Oman, g. dr. Jo¬ ža Basaj in starosta kat. Slovencev v Severni Ameriki g. Anton Grdina. V Argentini Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa so za srebrni jubilej škofa g. dr. Gregorija Rožmana imeli skupno sveto mašo zanj v Salezijanskem zavodu na Belgrano. Udeležilo se je zastopstvo Društva Slovencev s predsednikom ing. Albinom Mozetičem, člani Narodnega odbora za Slovenijo, funkcionarji in čla¬ ni Slov. kat. akad. starešinstva teh vseh ostalih kulturnih, verskih in cerkvenih organizacij in veliko število vernikov. Službo božjo je imel g. Anton Ore- har, direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini. Na koru je pel Slovenski pev¬ ski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Ju¬ lija Savellija. G. ANTON OREHAR je imel med sv. daritvijo cerkveni go¬ vor, v katerem je med drugim povdar- jal: “Obhajanje srebrnega jubileja škofa dr. Rožmana nam da priliko, da govori¬ mo o škofu v Cerkvi in njegovem pome¬ nu. Podoba škofa Rožmana nam samo nazorno pokaže, kako velik pomen ima Katoliški Slovenci v Severni Ameriki so imeli Marijanski kongres. Vršil se je od 3. do 5. julija t. 1. v Lemontu ter je lepo uspel. Zbrani okoli svojega nad- pastirja prevzvišenega g. dr. Gregorija Rožmana so se kat. Slovenci v Severni Ameriki v Marijinem letu poklonili na ameriških Brezjah Mariji Pomagaj. Marijanski kongres je vodil ter mu predsedoval preč. g. Msgr. Oman. Začel se je pa s slovesno službo božjo, med katero je PREVZV. G. DR. ROŽMAN govoril udeležencem vsebinsko zelo bo¬ gat govor, v katerem je med drugim po¬ udarjal: “Sveti oče se trudi in opozarja svet, naj se zave nevarnosti, ki mu jih pri¬ pravlja satan v tej dobi zablod. Ljudje se moramo odločiti in pripraviti na to ve¬ liko borbo dveh front. Marija nam bo zvesto stala ob strani in nam je zagoto¬ vilo končne zmage. Glej, dekla sem Go¬ spodova, zgodi se mi po Tvoji Besedi’ naj nam bo vodilo k edinosti v spolnjevanju božje volje in zlasti v naši pripravljeno- nosti in hotenju, da spremenimo naše življenje in začnemo živeti pravo krščan¬ sko življenje.” Besedam Prevzvišenega so se po maši pridružili naši laiki. G. DR. MIHA KREK je v izredno pomembnem govoru, polnem globokih in za sedanje razmere v svetu važnih misli udeležencem kongresa ori¬ sal vso bedo in razdvojenost današnjega sveta. Dva svetova se ustvarjata in se pripravljata na odločilen spopad. In mi? Marija v Lurdu in Fatimi nas opozarja za Cerkev škof, iz njegovega življenja pa moremo potrditi, kako zvesto je svo¬ jo nalogo kot škof izvršil, nam v nauk, kako moramo pri svojem delu iskati v javnem življenju, ne osebne časti, am¬ pak blagra ljudi in kako moramo svoje delo na mestu, kjer smo, zvesto opravi¬ ti. Od papeža postavljen škof vernike uči bodisi v govorjeni besedi, ali pismih. To delo je škof Rožman odlično opravil, ko je v mnogih prilikah svojim škoflja- nom pokazal resnico razodetja za živ¬ ljenje, najbolj pomembno pa je bilo nje¬ govo učenje posebej v prikazanju brez¬ božnega komunizma. Da smo toliko jas¬ no vedeli vsi Slovenci o tem, je prav go¬ tovo velika zasluga učenja škofa Rož¬ mana. Veliko delo je opravil v časih svojega škofovanja s svojo vodstveno službo, ko je vernike opozarjal na sred¬ stva pravega krščanskega življenja in jih svaril pred konkretnimi časovnimi nevarnostmi, kar je vzbudilo v glavnem ves srd brezboštva v zadnjih letih proti njemu. Tukaj je pokazal izreden oseben pogum, ki ga je postavil v službo svo¬ jega škofovskega poslanstva tudi za ce¬ no življenske nevarnosti. Izpolnil je na¬ vodilo sv. Pavla škofu Timoteju in “tr¬ pel kakor dober vojščak Kristusa Jezu¬ sa”. Morda bo težko zgodovina hranila slovenskega škofa, ki bi toliko in tako vdano trpel kakor škof Rožman. Ob tej priliki se Bogu zahvalimo, da je ljub¬ ljanski škofiji in Slovencem sploh dal tega škofa, zahvalimo se za dobrote, ki smo jih po njegovih duhovniško-škofov- skih rokah od njega dobili. On sam v svoji skromnosti pravi, da ga ta jubilej bolj nagiba k besedam: “Parce mihi Do¬ mine” (Prizanesi mi, Gospod), kakor k “Te Deum laudamus” (Tebe Boga hva¬ limo). Jubilej naj vzbudi v nas ljubezen do škofa, da bomo zanj molili, da bo do zadnjega trenutka izvršil prav svojo na¬ logo, ki jo ima od Boga. Spoštovanje moramo imeti od njega, da bo imel ime, ki mu omogoči delati v javnosti. Saj prav v tem mnogokrat Slovenci pogre¬ šimo, da tistim, ki v javnosti delajo, ne znamo dati pravega spoštovanja, imena, ki ga za delo potrebujejo. V škofu Rož¬ manu moremo občudovati njegova navo¬ dila *za naše življenje, spet zgled vsem tistim, ki v javnem življenju delajo, da se ne smejo iz bojazni ukloniti javne¬ mu mnenju, nasprotno voditi ga, ali če jim upade pogum tako odgovorno mesto zapustiti. Zgled za to mučeniško juna¬ štvo nam je škof-jubilant, so nam škof¬ je v domovini z verniki vred.” Po končani sveti maši je bila zahval¬ na pesem. Številni navzoči verniki so jo peli iz vsega srca in je mogočno odme¬ vala po prostrani kapeli. Še bolj pa ve¬ ličastna himna “Ti si Peter, Skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev...”, ki jo je dovršeno zapel pevski zbor Gal¬ lus na koru. Zastopniki vseh društev in organiza¬ cij so bili nato povabljeni, da v zakri¬ stiji podpišejo voščilo škofu dr. Rožma¬ nu za njegov srebrni škofovski jubilej. in prosi k spokornosti in prenovitvi na¬ šega življenja. Naša dolžnost je, da se notranje prenovimo in tako okrepljeni pohitimo na okope za zmago in dosego lepšega življenja v luči krščanskih na¬ čel. G. DR. BASAJ je posegel nekoliko v zgodovino sloven¬ ske katoliške dejavnosti: kat. shodov, kongresov, načrtov, ki so tvorili jedro aktivnosti strnjeno organizirane sloven¬ ske katoliške miselnosti. Pozval je ude¬ ležence naj vztrajajo na tej poti in na¬ daljujejo to delo v novih organizacijah z novimi napori za nadaljnje uspehe. G. ANTON GRDINA?. osemdesetletni organizator slovenskega katoliškega napredka v Severni Ameri¬ ki, je navdušil navzoče le z njemu last¬ nim izrazom veselja in zadovoljstva ter zahvale Mariji Pomagaj za uspehe ka¬ toliške dejavnosti v Severni Ameriki. Mladino je predstavil kongresu G. JOŽE BERNIK Med drugim je izvajal, da se Sloven¬ ci prav radi postavljamo, da smo Mari¬ jin narod. Vprašuje se pa, ali ni naše življenje vseeno premalo posvečeno Ma¬ riji. Zato poziva vse, da preglejmo svo¬ je vrste in dokažimo s svojim hotenjem in sodelovanjem pri obnavljanju in pre- roditvi sveta v Kristusu, da smo vredni naslova, da smo Slovenci res Marijin na¬ rod. G. Bernik je bil zadnji govornik na Marijanskem kongresu ter je bil po nje¬ govih izvajanjih spored kongresnih dni izčrpan. ARGENTINA Predsednik general Peron je imel prejšnji petek tiskovno konferenco s časnikarji, ki so akreditirani v pred¬ sedstvu vlade. Do tiskovne konferen¬ ce je prišlo na prošnjo in željo časni¬ karjev, ki so jo sporočili predsedni¬ ku drž. tajništva za tisk. Predsed¬ nik se je prošnji rad odzval in je skle¬ nil, da bo imel tako konferenco s s časnikarji vsak mesec enkrat. Na njej so časnikarji generalu Peronu lahko postavljali najrazličnejša vpra¬ šanja tako glede državne uprave, ka¬ kor tudi vprašanja, ki se tičejo oseb¬ no njega. Predstavniki tiska so se v glavnem zanimali za preosnovo vlade v smislu nedavno objavljenega zakona. Gene¬ ral Peron je na vsa vprašanja odgo¬ varjal in dajal pojasnila o ustroju 16 ministrstev, kolikor jih bo imela Argentina po novem zakonu ter o državnih tajništvih in podtajništvih. Glede imenovanja ministrov je dejal, da bo vse to izvršeno do 1. avgusta. Vse je sedaj že v pripravi. Povedal je tudi, da bo 15. avgusta potoval na obisk v Paraguay, odko¬ der se bo vrnil 18. avgusta. Prav ta¬ ko je potrdil novice, da bo obiskal več provinc, da se bo osebno prepri¬ čal o njihovih potrebah. Med provin¬ cami , ki jih bo obiskal je general Peron omenil predvsem Patagonijo. Nato je pa časnikarjem odgovarjal na vprašanja, ki se tičejo osebno nje¬ ga, t. j. na govorice, ki se od časa do časa pojavljajo, češ, da je hudo bo¬ lan, da se bo moral podvreči težki operaciji, da že izgublja spomin, vid itd., itd. Tu se je predsednik smejal. Dejal je, da ne ve odkod vse to pri¬ haja. Omenil pa je tudi, da je nedavno dobil pismo od nekega zdravnika, ki mu tudi našteva vse te bolezni in se mu ponuja, da bi ga zdravil. General Peron je povedal, da ni mogel storiti drugega, kakor da je poslal to pismo min. za zdravstvo z naročilom, naj da omenjenega zdravnika preizkati. Povedal pa je časnikarjem, da se osebno čuti popolnoma zdravega. Kot “bolezen je navajal, da je imel pred dnevi samo nekaj izpuščajev. Stalno še jezdi, ob sobotah in ne¬ deljah pa dela sprehode tudi z moto¬ ciklom. še vedno si lahko natakne tudi rokavice za boks in odigra par rund. časnikarji so nato predsedniku dejali, da ljudstvo takim govoricam ne poklanja dosti pozornosti, ker do¬ bro ve, da je predsednik general Pe¬ ron vsako jutro že zgodaj v svojem kabinetu v predsedstvu vlade, ko ve¬ čina ljudi v mestu še spi, da dela ce¬ le dneve in razen tega ima vsak te¬ den po več daljših govorov. General Peron je tiskovno konfe¬ renco zaključil z izjavo, da bo vlada še povečala svojo podporo tisku s tem, da mu bo dala še večje možnosti za razvoj z odstranitvijo vseh ovir, med katerimi je glavna pomanjkanje papirja. Ta ovira bo vedno manjša, ker je nacionalna proizvodnja papirja vedno večja. Glavna uprava za ceste bo v krat¬ kem začela graditi 64 novih cest od¬ nosno zboljševati že nekatere obsto¬ ječe. Vrednost teh del dosega višino 323 milijonov pesov. Na avtomobilskih dirkah v Silves- tone je prvi prispel na cilj argentin¬ ski avtomobilski dirkač Froilan Gon- zalez. V Argentini vrše te dni popis vseh rudarskih podjetij, industrijskih ter trgovinskih obratov. Pred začetkom tega popisa je govoril o njegovi važ¬ nosti predsednik general Peron. Ministrstvo za delo in soc.skrbstvo je imenovalo komisarja v sindikalni organizaciji tobačnega delavstva, ki po zadnjem pozivu tega min. ni sto¬ rilo ničesar za normaliziranje dela v tobačnih tovarnah. V provinci Corrientes bo imela po novem zakonu provincijska vlada sa¬ mo tri ministrstva in sicer ministr¬ stvo za socialne zadeve, ministrstvo za politične in min, za gospodarske zadeve. Ostala min. bodo podtajni- štva odn. generalne direkcije. Poslanec Deimundo je poslanski zbornici predložil v odobritev zak. osnutek o priznanju stalne mesečne podpore vdovi tragično preminulega kapetana Francisca Ibaneza, šefa ar¬ gentinske ekspedicije na Daulaghiri. Argentina je priznala novo nacio¬ nalistično guatemalsko vlado. Isto¬ časno sta jo priznali tudi Brazilija in čile. V mesecu aprilu je bilo izvoženih 11.627 ton volne, v času od oktobra do aprila pa skupno 45.288 ton. MARIJANSKI KONGRES KATOLIŠKIH SLOVENCEV V SEVERNI AMERIKI Buenos Aires, 22. VIL 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice STALNO DEŽEVJE IN VELIKE POPLAVE V SLOVENIJI Vsa poročila od doma pravijo o izred¬ no slabem letošnjem vremenu. Ni in ni sončnih dni. Stalno imajo dež in hladno vreme. Neko pismo celo navaja, da se letos še niso pošteno ogreli na soncu. Zopet drugo poročilo omenja veliko za¬ skrbljenost kmečkega ljudstva. Zaradi stalnega deževja letina kaže zelo slabo. Ječmen ponekod o kresu še rmen ni bil. Ljudje ne morejo spraviti sena ter vo¬ zijo mokro travo v kozolce. Ponekod v Sloveniji so pa imeli letos prave vremenske katastrofe, ki so po¬ vzročile več desetin miljard dinarjev škode. Tako so ljudje v Celju ter v o- stalih severozahodnih predelih Slovenije v noči od 4. na 5. junij doživeli straho¬ vito vremensko nesrečo, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Nad omenje¬ nim področjem so se utrgali zaporedo¬ ma trije oblaki. V nekaj minutah so za- (Nadaljevanje s 1. strani) brez sovraštva in posameznih narodnih -nasprotstev. Ob tej priliki je pripomnil, da tudi evropski socialisti skupno kora¬ kajo s kršč. dem. politiki v delu za ev¬ ropsko skupnost. “Najti moramo”, je naglašal Schuman, “dovolj dobre volje za skupno delo utrditve miru in medse¬ bojne povezave. Našli smo že ljudi dobre volje, našli jih v Nemčiji in Italiji, našli med vami ter med deželami, ki jih vi predstavljate. Edino uspešno sredstvo, ki nam za bodočnost ostane, je vzposta¬ vitev duhovnega soglasja. Mi vsi pa ve¬ mo, da tega pi moči doseči brez svobo¬ de, da takšno delo ni mogoče pod kakrš¬ no koli tiranijo.” Potem ko je daljši del predavanja po¬ svetil Franciji in njenemu današnjemu položaju, je Schuman za konec dejal: “Kakršna koli so bila vaša razočaranja v preteklosti, kakršni koli so bili vaši dvomi, bodite uverjeni, da smo na pra¬ vi poti, na poti naše vesti, na poti, ki sta nam jo pokazala naš razum in naše potrebe, prav tako pa tudi naša odgovor¬ nost napram mlajšim, ki bodo prišli za nami. Hodili bomo po tej poti do konca, pa naj bodo naše osebne usode kakršne¬ koli.” Na tem zborovanju, ki ga je vodil predsednik izvršnega odbora CDUCE dr. Adolf Prochazka, sta poleg Schuma- na govorila še načelnik odbora za be¬ gunsko sodelovanje pri Odboru za svo¬ bodno Evropo Bernard Yarrow ter dr. Prochazka sam. CDUCE je priredila Schumanu na čast slavnostno kosilo, katerega sta se kot zastopnika SLS udeležila dr. Alojzij Kuhar in dr. Ludvik Puš. Za širšo ameriško javnost pa je bila 1. julija proslava pred kipom Svobode. Tam so prebrali Schumanovo poslanico, katero objavljamo na uvodnem mestu. Iz &Goventfe~ čele bobneti z višjih predelov ogromne množine vode, ki so pred sabo podirale vse, na kar so zadevale. Očividec po¬ plavljenih in opustošenih področij je za¬ pisal, da “tu ne gre za poplavo, temveč za grozno pustošenje, ki ga je povzročil hiter vdor velikanskih množin vode, ka¬ tere elementarna sila se je še povečala z vsem, kar je voda nosila s seboj.” Ne¬ sreča se je pravzaprav začela nad Voj¬ nikom. Voda s štirih hudournikov je v 20 minutah zalila mesto. Druga glavna sila, ki je valila ogromne vodne mase proti Celju je bila Voglajna. Spotoma je podirala in rušila vse, na kar je zadela. Tretja sila je bila Ložnica, ki je med drugim zalila rove rudnika v Zabukovi- ci. Vse te ogromne mase so se s Savi¬ njo vred valile proti Celju, kjer so sire¬ ne z vseh tovarn že od 23. ure naprej naznanjale nevarnost velikih poplav. Položaj v mestu se je še poslabšal, ko je po polnoči ugasnila električna luč ter je bilo mesto v temi. Voda je stalno na¬ raščala ter je ob treh zjutraj dosegla najvišje stanje. Nekatere ulice v obrob¬ nih predelih mesta zlasti v Gaberju, Za- vodnji, čretu, Dolgem polju, Novi vasi, Bežigradu in drugod so bile 2 m pod vodo, v mestu samem so bile ulice po¬ plavljene en meter visoko, škoda je o- gromna. Samo v Celju so jo na prvi po¬ gled ocenili na nad 15 milijard. Voda je zalila vse celjske tovarne ter tam uniči¬ la velike zaloge surovin. Samo na mest¬ nem področju je poplava porušila 7 mo¬ stov, na deželi so pa hudourniške po¬ plave napravile pravcato razdejanje. Le¬ pa zelena polja, krasni hmeljski nasadi, vsega tega ni več. Od Celja pa tja do Frankolovega in v Savinjski dolini so ogromne peščene puščave pričale o stra¬ hotah vremenske nesreče. Ljudje so v poplavljenih področjih izgubili vse. Po¬ nekod so si mogli rešiti samo golo živ¬ ljenje. Naraslo vodovje je zahtevalo tu¬ di 20 človeških žrtev. Kritičen položaj zaradi naglega naraščanja voda je bil tu¬ di v šaleški dolini. Posebno sta bila pri¬ zadeta Šoštanj in Velenje, zaradi nara¬ sle Save in njenih pritokov pa Krško in Sevnica. Umrli so. V Ljubljani: Ana Škraba v Črni vasi, Josipina Kokalj, roj. Janko¬ vič, Amalija Šmid, Ivan Leskovic, pe¬ kovski pomočnik, Angelca Šubic, vdova prof., in Valentin Morela, uslužbenec to¬ varne “Jub” v Dolu pri Ljubljani, .Ježe Mlinarič v Brezju, Jože Tevž, posestnik na Otoku, Ivan Supan v Škocijanu, dr. Ivan Stanonik, odvetnik v Celju, Matevž Arbi, biv. pečarski mojster v Lukovici, Jože Šlibar, bolniški kontrolor v p. na Koroški Beli, Ivah Rahne, sin. posestni- Takoj naj postanejo naročniki li¬ sta vsi oni, ki naš list berejo pri pri¬ jateljih in znancih, pa sami niso na¬ ročniki. ka v Studi pri Domžalah, Mlakar Sil¬ vester v Ribnici, Zvonko Mlakar, trans¬ portni delavec v Krškem, Ludvik Miko¬ lič, biv. ravnatelj meščanske šole v Bre¬ žicah, Jože Podgoršek v Polju, Anton Tegelj v Iški Loki, Franc Burger, fin. nadzornik v p. v Ptuju in M. Evangeli¬ sta Langer, dolgoletna učiteljica na ur- šulinski meščanski šoli in učiteljišču v Ljubljani v Škofiji Loki. V Trnovem pri Ilirski Bistrici je bil v začetku junija letos sv. misijon. Vse ljudstvo se ga je udeležilo. Izostali so samo učitelji, častniki in njihove druži¬ ne. Vse drugo ljudstvo je šlo v cerkev. Visok, razsvetljen misijonski križ se je videl daleč naokrog po Krasu. Slovesni zaključek sv. misijona pa so oblasti pre¬ povedale. Krajevni komunisti so skušali misijon preprečiti, pa so se jim vsi ljud¬ je uprli. Hvarski škof Miho Pušic je bil obso¬ jen na 40,000 denarne kazni, ker je svo¬ jim duhovnikom prepovedal, da bi sode¬ lovali v duhovniškem stanovskem dru¬ štvu, ki ga podpira vlada in uporablja¬ jo komunisti za svoje namene. Ubogi študentje. Pravnik Stane Žmi- tek je na ljubljanski univerzi imel dve seminarski predavanji in v njih prav nalahko navajal prednosti ameriške de¬ mokracije na političnem in gospodar¬ skem področju. Takoj so ga napadli ko¬ munisti in njihovo časopisje, čes da je razvijal misli, ki z znanostjo nimajo nič opraviti in da je pobijal dialektični ma¬ terializem. Ubogi žmitek je bil izključen iz vseh visokih šol Jugoslavije. Poročali smo svoj čas, da so komu¬ nisti na Selu pri Ljubljani podrli kar- meličanski samostan s cerkvijo, češ da so tamošnji prostor rabili za razširitev ceste. Karmeličankam seveda niso dali nikake odi kodnine. Nedavno pa se je med sed. ljubljanskimi odborniki našel nekdo ter je predlagal, da bi naj karmeličan¬ kam dali kot povračilo za porušeni sa mostan in cerkev neko vilo na Selu. Ko¬ munistični odborniki so ta predlog se¬ veda odklonili. V Ljubljani so na seji mestne občine ugotovili, da število kaznivih dejanj mladoletnikov stalno narašča. Povdarja- li so dejstvo, da je bilo 63% kaznivih dejanj storjenih na račun družbenega premoženja, t. j. tatvine. Kot vzrok za ta kazniva dejanja so navajali slabo čtivo in pijačo ter da mladoletniki misli¬ jo “da ples brez alkohola ni nič vre¬ den ter da ni možakar, kdor ne pijan- čuje.” Ugotovili so tudi, da vsak tretji mladoletnik pobegne z vzgojno-poboljše- valnega dela. Od 1.700 članov Planinskega društva v Celju se je občnega zbora udeležilo samo 87 članov. Iz poročil, podanih na občnem zboru, je razvidno, da je to dru¬ štvo lani odprlo dva planinska doma in sicer dom v Logarski dolini ter smučar¬ ski dom na Golteh, na Mozirsko planino pa so v tam. kočo napeljal električno luč. Letos nameravajo v to kočo še na¬ peljati vodovod. Planinske postojanke tega društva so bile lani dobro obiska¬ ne. V domu v Logarski dolini je bilo v času od 1. maja do oktobra 26.000 ljudi, na Okre lju 6.000, v Mozirski koči 5.900, v Kocbekovem domu na Korošici 2.300, v Celjski koči 7.820 ter v koči v Loki pod Raduho 1.235. “Škodljive tendence kapitalističnega poslovanja” je Odbor za gospodarstvo Izvršnega sveta LRS ugotovil v Trgo¬ vinski zbornici LRS. Očita ji, da se prav nič ne potrudi, da bi svoje delovanje vskladila z izvajanjem uredbe o zdru¬ ževanju gospodarskih organizacij. O- menjeni gospodarski odbor zato “odloč¬ no obsoja tako politiko Trgovinske zbornice, ki materialno vodi do ignori¬ ranja in odpora proti našim predpisom, ruši socialistično disciplino in objektiv¬ no ščuva naše delovne ljudi k ignori¬ ranju zakonitih predpisov. Tako stališče Trgovinske zbornice izrabljajo podjetja, da pod krinko zaščite nekakih domačih slovenskih interesov vrivajo v naše po¬ slovno življenje izrazito kapitalistične metode, ruši enotnost jugoslovanskega gospodarstva in škoduje naši zunanji trgovini.” Odbor za gospodarstvo zato poziva zbornico, da mora takoj “vskladi- ti svoje delo z veljavnikmi predpisi, si¬ cer bo moral Izvršni svet “uveljaviti svo¬ je pristojnosti.” V Ljubljani so odprli šolski muzej Slovenije. V njem je zbrano gradivo iz zgodovine slovenskega šolstva, med dru¬ gim razni dokumenti in šolski zakoni ter učbeniki od Bohoriča iz 16. stoletja do danes. Zbrani so tudi dokumenti o preganjanju slovenskega šolstva na Ko¬ roškem in Primorskem. Trgovinska zbornica Slovenije se za- Naročniki, ki naročnine za leto 1954 še nimajo poravnane, naj to storijo čimprej skupno s plačilom zneska za tiskovni sklad in naj ne odlašajo do konca leta. vzema za direktno žel. zvezo z Italijo. Edina žel. zveza med obema državama obstoja pri Gorici, ki pa je bila po raz¬ mejitvi z Italijo prekinjena. Na tem odseku pelje preko jugoslov. - italijan¬ ske meje 1 km dolga proga, ki pa ne de¬ luje. Namesto, da bi tovorni vlaki' pre¬ ko te proge direktno vozili v Italijo, se celokupni jugoslovanski blagovni želez¬ niški promet razvija preko tržaškega o- zemlja. Zaradi tega morajo tovorne vla¬ ke iz So. ke in Vipavske doline pošiljati iz Nove gorice preko Sežane in nato preko Tržaškega ozemlja v Italijo. Na plenarnem zasedanju Ribiške zve¬ ze Slovenije v Ljubljani so razpravljali o pravilnem upravljanju in gospodar¬ jenju v slovenskih vodah. Izražena je bila velika zaskrbljenost zaradi nerazu¬ mevanja večine industrijskih podjetij, ki z industrijskimi odplakami zastruplja¬ jo vodo in uničujejo ribji rod. V Ljubljani je bila nedavno medna¬ rodna razstava lesorezov. Organiziralo jo je Mednarodno društvo lesorezov v Zuerichu. Moderna galerija v Ljubljani je pri¬ pravila za mesec junij retrospektivno razstavo del pok. partizanskega slikarja Nikolaja Pirnata. Po statističnih podatkih je Split naj¬ dražje mesto v Jugoslaviji, Slovenci v Argentini Buenos Aires Na državno-pravnem tečaju je pre¬ teklo nedeljo predaval g. Valentin Mar- kež o občinski upravi. Zanimivemu pre¬ davanju je sledila živahna debata. G. Valentin Markež bo svoje predavanje nadaljeval v nedeljo 1. avgusta ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Vsi, ki se za državnopravna vprašanja zanimajo, iskreno vabljeni. V samostanu Sv. Jožefa bosonogih karmeličank v Buenos Airesu je bila v nedeljo 18. t. m. preoblečena v karmeli¬ čanko hčerka ugledne slov. družine g. ravnatelja Ivana Prijatelja iz Floride s. Vera Marija Prijatelj. Obred preobleke se je začel ob pol štirih popoldne. Poleg staršev, bratov in sester nove slovenske karmeličanke mu je prisostvovalo veliko število slovenskih rojakov. Vso sloves¬ nost obredov preobleke svoje bivše čla¬ nice je spremljal s svojim petjem Slo¬ venski pevski zbor Gallus pod vodstvom pevovodje g. dr. Julija Savellija. Sestr¬ sko ime Vere Prijateljeve kot karmeli¬ čanke je s. Marija Vera. XI. kulturni večer Slov. kult. akcije v četrtek 15. t. m. se je imenoval arhitek¬ turni večer. Predavala sta g. Milan Vo¬ lavšek o arhitekturi kot umetnosti pro¬ stora, g. Marijan Marolt pa o delu Jo¬ žeta Plečnika in njegovem pomenu v slovenski arhitekturi. Obe predavanji so spremljale skioptične slike. V drugem delu so se predvajali trije filmi: 2 o francoski, eden pa o severnoameriški ar¬ hitekturi. lianus Preteklo nedeljo je bila v Lanusu po¬ svetitev Marijinemu Srcu. Na listni strani smo ustoličili Brezjansko Marijo. Podoba je dar Virantove družine in dra¬ gocen spomin na begunsko taborišče v Kellerbergu, kjer je stolovala ta podoba Marije Pomagaj. Botrovala je ustoli¬ čenju slovenska zastava Marije Poma¬ gaj.. Ustoličenje podobe se je izvršilo po rožnem vencu z nagovorom o zaupanju in ljubezni do Marije. V naslednjih ted¬ nih se bo izvršilo ustoličenje Marije in blagoslov hiš v Slovenski vasi in izven nje v Lanusu. Družabna prireditev. Bila je prav ta¬ ko v nedeljo po končani cerkveni pobož¬ nosti. Pripravil jo je slovenski cerkveni pevski zbor. Med šaljivimi prizori in pevskimi točkami je potekel spored v splošno zadovoljstvo in veselje. Pevski zbor in pevovodja se zahvalju¬ jeta vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri prireditvi. Gmotni uspeh prireditve je bil ravno tolik, da je dosedanji dolg na harmoniju pokrit in je celotni račun ta¬ ko plačan. Kako je« argentinska ekspedicija dosegla §000 metrov Lepo priznanje slovenskim planincem Bariloče 14. 7. Dinko mi je na povratku iz vasice Muri pisal dne 19. junija pismo, ki sem ga danes prejel. Najprej je ponovil na kratko pot do taborišča 4. Prav gotovo si ni mislil, da bodo njegova pisma iz •zakotnih himalajskih dolin, izročena ne¬ pismenim kulijem, tako točno priromala okoli polovice sveta med bariloške pri¬ jatelje! Zadnje pismo je pisano v nagli¬ ci. Nič ne govori o težavnem povratku. A tedaj, dne 19. 6., je bil tudi šef eks¬ pedicije še živ in je upal na okrevanje. Dinko, ki so mu zmrznili prsti na 7500, je že pri polni moči tisti dan in gotovo si nihče ni mislil, da bo Paco, požrtvo¬ valni in navdušeni Paco, tragično pre¬ minul prav tedaj, ko bo slednjič prispel v prvo urejeno bolnišnico. Gotovo pa so Dinku pretekli dnevi o- stali močno zapisani v spominu. V tistem delu pisma, ki ga ne objavljam, ker gre v bistvu le za ponavljanje prejšnjega, piše: “12. aprila je bil krasen dan in prvič smo si lahko ogledali od blizu o- gromno steno Dhaule, ki se je vsa za¬ snežena grozeče dvigala nad nami. Po pravici je človeka strah, ko gleda te o- gromne stene, snežišča, kuloarje, ki se dvigajo v višine, ki se zdijo človeku ne¬ dosegljive.” Iz pisma prepišem kratko kroniko na¬ skoka. Kakšni napori se skrivajo za temi kratkimi stavki, bomo zvedeli, ko se ^ekspedicija vrne. V. Arko 1. maja se je začel resen naskok. V lepem jutru smo odrinili: Paco Watzl, dr. Ruiz in Iharra z nekaj šerpami do tab. 4, Grajales in jaz z nekaj šerpami pa v tab. 3, da nosimo tovor iz 3. v 4. Razdelili smo se po taboriščih, da tako čimprej spravimo ves materijal v tab. 4 5/5 so postavili Paco, Watzl, Pasang in Sarki tab. 5 v razpoki pod takozvano “hruško”. Do 11/5 sem pridno “teral” z Grajalesom tovore v taborišče 4. Tudi iz I. v II. in iz II. v III. so romali tovo¬ ri prav dobro. Prav tako iz IV. navzgor. 10.5 se je odločil Paco, da gre v tabo¬ rišče I, ker je bil ža par dni bolan. Bil je zelo slab in izgledalo je, da ima nekaj na pljučih. Namesto njega sem šel jaz v taborišče IV. Paco nama je z Watzlom naročil, naj še naprej postavljam tabo¬ rišče in obljubil, da se vrne. 16.5 sva odrinila od VžO uri zjutraj iz taborišča 5. S seboj sva vzela nekaj šerpov. Pri¬ speli smo do vrha “hruške”, približno 7000 metrov. Tu naj bi postavili tabo¬ rišče VI.. a se je izkazalo kot nemogoče, ker ie bila stena zelo strma. 21.5 sem se vrnil z Godoyem in šerpami na isto mesto. Z dinamitom smo napravili pro¬ stor za dva šotora, šele 23. sva končala z delom in za silo smo postavili dva šo¬ tora. 24.5 je prispel Watzl z Ang Nyima in 26.5 -Paco z Magnanijem. Tu gori or¬ ganizacija ni več tako dobro funkcioni¬ rala. Morali smo poslati Pasanga in še enega šerpo po hrano in šotore, šele 30.5 smo lahko odriniti naprej. Bil sem že dokaj oslabljen, ker že deset dni ni¬ sem drugega jedel kot čaj in juho. Po¬ zno popoldne smo prispeli na greben, kjer smo postavili taborišče VII. (pri¬ bližna višina 7.500 m — višine Švicar¬ jev se ne ujemajo). Pot v ozkem lede¬ nem žlebu je bila jako naporna in te¬ žavna. 31.5 sem moral nemudoma nazaj v taborišče, kjer je bil zdravnik. Prejšnji dan so mi namreč prsti na nogah zmrz¬ nili in sem to šele 31.5 ugotovil. Z šer¬ pom Gelseu, ki je imel zmrznjene prste na rokah sva prispela ob 9 uri zvečer v v taborišče št. IV. Nastradal sem, kot še nikdar, vendar samo tako sem si rešil prste, ker sem prišel še isti dan do zdravnika, ki je takoj začel z zdravljen¬ jem (Slednje dobro napreduje in zdrav¬ nik mi obljublja, da bom verjetno že lahko smučal v Argentini). 1.6 so na¬ daljevali Watzl, Magnani, Pasang in Ang Nyima pot po grebenu, ki je podo¬ ben katedralskim stolpom in je zelo te¬ žak. Po 12 urah so bivakirali v višini približno 8000 metrov v sneženi luknji. Naslednji dan so se vrnili, ker niso bili več zmožni nadaljevati in bi se nikdar več ne vrnili, če bi šli še dalje. Po veli¬ kih naporih so se vrnili v tab. VIL kjer jih je čakal Paco, ves onemogel. Vrnitev je poglavje za sebe in bom še pozneje pisal. Iskrene pozdrave Vam in vsem prija¬ teljem. PS: Tončkovo sliko, zastavico in križec sem nosil do tab. 7. Ko sem mo¬ ral v dolino, sem vse izročil Watzlu. Ta je spominke obesil na klin v bivaku na 8000 m. Pretečeni teden je Club Andino Bari- loche priredil v Buenos Airesu za svoje tukajšnje člane in prijatelje predavanje, ali točneje, večer barvnih skioptičnih slik s krajšimi pojasnili s potovanja g. Kaltschmidta (blagajnik tega kluba) po Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in preko oceana nazaj do Bariloč. G. Kaltschmidt je s tehnično neopore¬ čnimi in izredno uspelimi slikami, po¬ nazoril gledalcem, ki so napolnili dvo¬ rano do zadnjega količka, svoj izlet v Evropo. Z bogatim izborom motivov je dokazal, da zna zajeti na film prav ti¬ ste značilnosti dežala in pokrajin, ki da¬ jejo posameznemu okolju njegovo indi¬ vidualno obeležje tako, da je na podlagi pokazanih slik tudi gledalec, ki Evrope ne pozna, lahko precej nazorno dojel ne samo razliko med argentinsko in evrop¬ sko pokrajino, naselji in življem, temveč tudi n. pr. med nemško in italijansko. Posebej moram omeniti presenetljivo povezanost predavatelja z naravo in njenimi lepotami, saj je znal iz njene bogate zakladnice izluščiti vselej naj¬ prepričljivejše odtenke, od najnežnejših pa do najmogočnejših: od samotne cvet¬ ke, pa do orjaškega Matterhorna, ki nam ga je pokazal v prelepih izdajah, ko se koplje ob sončnem zatonu v boga¬ tem barvnem odsevu, pa do poudarka njegove mogočnosti, ko se silak pne v oblake in bdi od tam nad gorskimi vrst¬ niki in nad idiličnim nižavjem, poživlje¬ nim tu s pasočo se živino, tam s skupi¬ no gornikov, namenjenih k velikanu v vas itd. Predavatelj je zaključil svoj večer s slikami iz Bariloč. Pokazal nam jih je z vsem pestrim naravnim dekorjem vo¬ da, jezer in gora, ki nas je po svoji po¬ dobnosti nehote spominjal na naš go¬ renjski, bohinjski kotiček. Prijetno presenečeni smo bili navzoči Slovenci (trije po številu), ko je g. K. pokazal v sliki in poudaril v besedi uspehe in pionirsko planinsko delo, ki ga opravljajo v Bariločah slovenski pla¬ ninci. V toplih besedah se je najprej spomnil našega rajnega Tončka Panger¬ ca in pokazal slike iz pogorja Payne, kjer sta s Schollom našla svoj grob. Vi¬ deli smo tudi slike o planinski svečano¬ sti, ko so bariloški planinci v počasti¬ tev spomina obeh rajnih, krstili dve je- zerci po njunih imenih: “Jezerce Ton¬ ček” in “Jezerce Schmoll”. Svečanost je vodil 81 letni predsednik CAB g. Emi- lio Frey, 0 b udeležbi slovenskih in do¬ mačih planincev. Na sliki nam je preda¬ vatelj predstavil našega dr. Arkota kot “najaktivnejšega in najprizadevnejšega med slovenskimi gorniki v Bariločah”. Pokazal nam je tudi “Slovensko ste¬ zo”, ki so jo naši fantje v gozdini divji¬ ni izsekali do slovenskega planinskega zaklonišča “Hod skalco”. Po zamisli in izvedbi je to brez dvoma eno najorigi- nalnejših zaklonišč. V pomanjkanju sredstev in podpor sp se, kot je bilo razvidno iz slike, zatekli naši požrtvo- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. VII. 1954 SLOVENCI PO SVETU Španija Na medicinski fakult. univ. v Madri¬ du sta 14 junija t. 1. diplomirali z odlič¬ nim uspehom za doktorici vsega zdra¬ vilstva gospodični Janja in Rezika žu¬ žek, hčerki pok. Franceta žužka. Iskre¬ no čestitamo! Avstralija Na zadnjem družabnem večeru, ki so ga imeli avstralski Slovenci v Padington Town Hallu v Sydneyu, je imel g. pater Pivko, ki je sedaj edini slovenski du¬ hovnik v Avstraliji, tudi govor, v kate¬ rem je povdarjal potrebo po skupnosti. To Skupnost utrjujejo taki družabni ve¬ čeri, pravtako pa vedno povdarja potre¬ bo po njej edini slovenski list v Avstra¬ liji “Misli”. “Močna skupnost je edino jamstvo, da se ne porazgubimo na tem kontinentu. Vsak tisti, ki ima zares iskreno ljubezen do svojega naroda, bo danes tu v tujini opustil vse tisto, kar nas razdvaja ter iskal ono, kar nas dru¬ ži!” Umrla sta: V Brisbane, Queensland je tragično preminil Milan Krečič, v Per¬ thu je pa umrl 26 letni Franc Negač. N. p. v. m. Družinska sreča. Družino Emila in Ivanke Torbica je razveselila hčerka Ju- dita-Katarina. V družini Marije in Bran¬ ka Cvetkovič so dobili sina Mihaela- Martina, v družini Martina Kolarič pa hčerko Frideriko-Loti-Marijo. Hčerko sta dobila tudi Jakob in Ilona Jerenko. Pri krstu je dobila ime Marjetka. Če¬ stitamo! Ponovne demonstracije proti Titovemu odposlancu Blaževiču v Čilu V zadnji številki “Svobodne Slovenije” smo poročali o zadnjih demonstracijah, ki so jih priredili proti šefu Titove trgo¬ vinske delegacije Blaževiču v Montevi¬ deo v Uruguayu. Demonstracije v Montevideo so zavze¬ le velik obseg. Ob prihodu Blaževiča se je proti njemu dvignil val ogorčenja v uruguayski javnosti, ki je smatrala, da Blaževičeva navzočnost pomeni sramo¬ to in ponižanje za urugUaysko ljudstvo. Po Montevideo so se pojavili letaki, ki so se glasili: “Naznanjamo javnosti pri¬ hod zloglasnega državnega tožilca rde¬ čega fašističnega režima v Beogradu. Blaževič mora proč s svobodne uruguay- ske zemlje.” Zopet drugi letaki so pozi¬ vali ljudi na veliko javno Zborovanje dne 9. julija zvečer na trgu Plaza Liber- tad v središču Montevidea v znak pro¬ testa proti Blaževičevi navzočnosti. Na teh letakih so bile narisane krvave ro¬ ke z besedilom: “Repudio a Blaževič, verdugo del cardenal Stepinac. Sus ma- nos tienen sangre de inocentes.” (Prezir Blaževiču, krvniku kardinala Stepinca. Njegovih rok se drži kri nedolžnih.) Plaza Libertad — Trg Svobode je bil ob napovedani uri nabito poln ljudi, ki so protestirali proti Blaževiču. Govorni¬ ki so prikazovali sedanje žalostne raz¬ mere v Jugoslaviji in poudarjali, da je Titova vlada prelomila in pogazila slo¬ vesne obveze o osnovnih človečanskih svoboščinah, ki jih je prevzela s svojim pristopom in podpisom listine druženih Narodov. Prikazovali so gnusno vlogo, ki jo je igral Blaževič v procesu proti kardinalu Stepincu, katerega je dal ob¬ soditi, čeprav je vedel, da je nedolžen. S tem svojim postopanjem je Titova vla¬ da dokazala, da se v ničemer ne razliku¬ je od drugih diktatur po vzoru Kremlja, Čeprav Tito trobi v svet, da je sprt z njim. Govorniki so označili Blaževiča kot navadnega morilca, ki je hladno¬ krvno moril po nalogu komunističnega režima. Povdarjali so, da je to protestno zborovanje izraz volje uruguayskega ljudstva brez ozira na stranke in sloj. Kot smo poročali že zadnjič je Blaže¬ vič po tem protestnem zborovanju imel še konflikt z uruguayskimi časnikarji, ko je zahteval, da mora tiskovno konfe¬ renco zapustiti predstavnik kat. lista in so na ta njegov napad na svobodni tisk odgovorili svobodni časnikarji s tem, da so vsi v znak protesta zapustili tiskov¬ no konferenco. S tem so dali Titovemu odposlancu pač najhujšo moralno lekci¬ jo pred vso svetovno javnostjo. Iz Montevideo se je Blaževič vrnil v Buenos Aires, nato pa takoj nadaljeval potovanje v Santiago de Chile. Že zad¬ njič smo poročali, da‘ so bile že prej v tem mestu demonstracije proti njemu, ko je pa Blaževič dejansko prišel tja, so se ponovile v velikem obsegu. Agencija APA je poročala o demonstracijah z dne 16. julija opoldne, ko je Blaževič hotel položiti venec pred spomenik čilskega narodnega junaka Bernarda 0’Higginsa. Okoli tega spomenika so se že v jutran¬ jih urah zbrali kat. dijaki in z njimi ve¬ lika množica ljudi. Med častno četo ka- rabinerjev in to množico je bil nekako sklenjen dogovor, da bodo ljudje miro¬ vali, dokler ne bo slavnost končana, to¬ da zgodilo se je drugače. Komaj se je pojavil šef Titove trgovinske delegacije Blaževič s svojimi sodelavci, je množica ljudstva vse sprejela z žvižganjem in protestnimi vzkliki. Na člane Titove trgovinske delegacije je začelo leteti od vseh strani tudi kamenje. En kamen je priletel tudi v steklo na avtomobilu, v katerem se je vozil Blaževič ter ga raz- (Nadaljevanje s 3. strani) valni in iznajdljivi bariloški planinci kar k materi naravi, ki jim je pripravila in dala radevolje na razpolago pretežni del “gradbenega materiala”: previsno skalo, ki daje zaklonišču streho in deloma oste¬ nje. Za dekoracijo sten je v učinkoviti izvedbi posrbela akademska slikarica gdč. Bara Remčeva. žal so bile slike razmeroma kratek čas na platnu, naši sedeži pa precej zadaj tako, da ni bilo časa si podrobneje ogledati detalje. Vendar smo lahko ugotovili, da je gdč. Remčeva enako originalno rešila pro¬ blem dekoracije sten, kot “arhitekti” stavbnega. Njene risbe so tako po mo¬ tivih (ogromni odtisi stopal jamskega človeka, araukanski motivi orjaških ži¬ vali), kot po načinu izvedbe in interpre¬ taciji v popolni skladnosti z arhitekton¬ skim primitivizmom ambienta. “Skalci” manjka le še del stene in notranja oprema (posteljnina, posoda, pribor i. sl.), ki pa naj bi jo po zamisli Slovenskega Planinskega Društva pri¬ spevali po komadih ali Pesih rojaki, ki so dobre volje. Zaklonišče “Pod skalco” je sicer maj¬ hen, a otipljiv dokaz, da bi si Slovenci z dobro voljo in slogo lahko postavili v tujini še marsikak dokaz in spomenik zavednosti do slovenske skupnosti. Od takih storitev bi imel prvič že posamez¬ nik dejansko korist, saj bi se jih lahko vsak posluževal oz. koristil, drugič bi bila to neka trdnejša vez med nami, ker bi nudila priliko tesnejših osebnih sti¬ kov med rojaki in končno, Jji Se z vidni¬ mi in kvalitetnimi dokazi naše dejavno¬ sti v tujini uveljavili kot sposoben in Složen narod ter si s tem pridobili ugled in spoštovanje, od česar bi imel tudi po¬ sameznik ne samo moralen ugled, tem¬ več marsikdaj tudi materialno korist. V Argentini danes ni problem, n. pr. Nemcu, dobiti razmeroma dobro zaposli¬ tev že zato, ker je Nemec, čeprav ne zaostaja naš človek po svojih sposobno¬ stih za njim. Nemcem je uspelo plasi¬ rati svoje sposobnosti v veliki meri za¬ to, ker so znali enotno nastopati in v tej skupnosti pokazati svoje zmožnosti. Zakaj si ne bi sčasom in z dobro voljo priborili tudi mi tak sloves! Pa še na nekaj smo pomislili, ko je g. Kaltschmidt tako nepristransko, in to pred samim tujim življem, poudarjal za¬ sluge in prizadevanja slovenskih planin¬ cev v Bariločah: če opazi tujec aktiv¬ nost skupine naših ljudi in smatra po¬ trebno povedati to tujcem, mar ni naša dolžnost, da smo hvaležni našim delov¬ nim rojakom za njihov trud in da vsak po svojih močeh podpremo njihova pri¬ zadevanja ter jim tako damo vzpobude in sredstev za nadaljno graditev in utr¬ jevanje naših pozicij? Mar ni od nas Skrajno sebično, le čakati, kdaj nam bo peščica teh delovnih rojakov v naših po¬ sameznih organizacijah servirala že kon¬ čen uspeh svojega truda? Dokler ni¬ mamo še kaj pokazati, ne kaže, da bi, v najboljšem slučaju, le dobrovoljno za¬ sledovali ta naš razvoj, če že ne kritizi¬ rali vsako prizadebanje kot nekaka nag¬ njenja prizadetih, temveč je naša dolž¬ nost, da vsak posameznik moralno in materialno pomaga tistim, ki so voljni prevzeti nase levji delež garanja za svoj mili narod. To tem bolj, ker nas je malo, pa ima tudi to majhno število pra¬ vico in dolžnost, da se kot narod pokaže v tujini v svoji najboljši izdaji. Ponosni smo lahko ,da spadamo med narode, ki jim po njihovih sposobnostih in zmožno¬ stih ni težko uveljaviti se med najspo¬ sobnejšimi. rd. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Slovenska beseda. Štev. 5.-6. Maj-Ju- nij 1954. Vsebina: Dan naših mučenikov; Marijino obiskovanje (Jeremija Kalin); Ena izmed tisočerih zgodb (Ivan Koro¬ šec) ; Molitev (A. Gradnik); Molitev be¬ guncev (A. Gradnik); Monsenor Dr. To¬ mas Solarij f France Kremžar; f Stan¬ ko Černič; Ustoličevanje prastaro slo¬ vensko kmečko običajno pravo (Branko Pistivšek); O sodobni prevratnosti in nje filozofiji (P. T.); Nekončano slovo (Karel Mauser); Naravoslovje in sve¬ tovni nazor (Dr. Franc Mihelčič); Vin¬ ko Beličič: Pot iz doline (Doljša Fran¬ ce); Vrhnika (Marijan Marolt); Jens Johannes Joergensen; Zakaj so odkloni¬ le švicarske žene volilno pravico (Dr. Julija Pajman); Edina (Jošt); Monsig- nor Andrej Hlinka in slovenski pipčar- ji (Franc Kukoviča); Oscar “VVilde: Srečni velikan (P. F.); O kreditih za obrtnike, mala industrijska podjetja in industrije (Dr. Lipovnik); št. Janž nad Prežinom (Branko Pistivšek); Tehnika in politika (Dr. L.); Politični pregled; Marijina proslava katoliških emigrantov v Bs. Airesu; Misli (Zbral dr. Fr. Ja¬ klič) ; Moja domovina je božji dar (Pi¬ stivšek); Trudni od dela (Srečko Koso¬ vel). Duhovno življenje. Avgust 1954. Vse¬ bina: Marija v slovenski ljudski duši (t p. Dr. Hugo Bren O.F.M.); Tudi to so priče (Spis neznanega štnarnogorske- ga romarja, ki je bil objavljen v ljb. “Oznanilu” 1950); Posvetili smo se Ma¬ rijinemu Srcu (škof dr. Rožman); šege na domačih tleh (Joža Kmetov); Sveta jesen (Vladimir Kos); Cuando la cigarra empieza a cantar (Joe Juck); Sovraš¬ tvo (dr. Ignacij Lenček); Presečje pro¬ pada (Nj); O demokraciji (Rudolf Smersu); Amado Nervo: Na dan Mari¬ jinega vnebovzetja (Prevedel Tine De¬ beljak) Marijine božje poti v domovini: Svete Gore (J. Lesar in Marijan Ma¬ rolt); Evangelij po Luku: Pravi Bog in pravi človek (Dr. Mirko Gogala), Moje srečanje s Kristusom (dr. Franc Jaklič); Svatba na Slemenici Gregor Hribar); Žene očakov: Rebeka (prof. Pavel Sla¬ par); Verska vzgoja v šolski dobi Dr. Rudolf Hanželič); Kaj pa doma?; Kato¬ licizem v Švici (dr. Alojzij Šuštar); Ma¬ rija (Vladimir Kos); Kaj pa med nami ?; Gospod, nikar (Mariofil) in otroška pri¬ loga Božje Steizice. Glas Slovenske kulturne akcije, štev. 5-6. Vsebina: Meštrovičeva razstava; Iz delavnic ustvarjalnih članov; Revija “Meddobje”; Dve novi slovenski knjigi; Seznam knjig v družbeni knjižnici; Dra¬ matik Ivan Pregelj (Nikolaj Jeločnik); Nadaljni kulturni večeri; K razvoju Slo¬ venske kulturne akcije. bilo. Ranjen ni bil nihče in tudi druge škode ni bilo. Poročilo omenjene agencije APA na¬ vaja, da je Blaževič omenjenega dne iz¬ javil, češ da ga s kamenjem niso obsuli čilski “katoliški dijaki”, temveč “njego¬ vi ‘kompatriotje’, katere je slišal govo¬ riti v njihovem jeziku med tem, ko so ga napadali”. Tendenca te njegove izja¬ ve je bila očividna. Na eni strani je ho¬ tel zmanjšati pomen demonstracij pro¬ ti njemu, ker da jih niso prirejali šilski kat. dijaki in čilsko ljudstvo, temveč sa¬ mo “njegovi kompatriotje”, katere naj bi zaradi tega zasledovala čilska polici¬ ja, ko jim sam ne more do živega v svo¬ bodnem svetu. V najem oddam chale v Ituzaingo 2'/2 kvadre od postaje s štirimi soba¬ mi, kuhinjo, pritiklinami in velikim vrtom. Interesenti naj se javijo v Ramos Mejia, Avda de Mayo 689, Dep. B. IZJAVA Podpisani izjavljam, da so moje trditve o g. Janezu Zgoncu neresnič¬ ne. Upam, da bo s tem vrnjena čast 'prizadetemu. Mirko Špacapan Lanus, 19. VII. 1954. Rr. Jaze Er men e Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. G2-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. ‘saprema, Dorrego 1102. T. E. 54-4S44. Bs. Aires Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je 11. julija 1954 umrl na svojem domu v 78. letu starosti zadet od možganske kapi moj dobri oče gospod JERNEJ MARINČEK, posestnik na Vel. Vrhu. K zadnjem počitku so ga položili 12. julija 1954 na farnem pokopa¬ lišču na Blokah. Priporočam ga v molitev in blag spomin. Stanko Marinček, sin z družino Buenos Aires, Bloke, Novo mesto, 19. julija 1954 Velike poplave v Evropi Poročila iz Evrope govore o silnih ne¬ urjih in neprestanem deževju ter o na¬ glem topljenju snega po visokih plani¬ nah. Zaradi tega je najbolj narastla Do¬ nava z vsemi svojimi pritoki na Bavar¬ skem in v Avstriji. Poplava te reke je zavzela katastrofalne Obsege. Passau, Linz, Urfahr, Krems, in druga mesta so bili poplavljeni. Zaradi narastlega vo¬ dovja se je ta veletok spremenil v stra¬ hoten hudournik, ki je podiral vse, na kar je zadeval. Kritičen je bil položaj tudi v Salzbur¬ gu, kjer je reka Salzach tako narastla, da je poplavila mesto. Pri vseh reševal¬ nih akcijah je neprestano sodelovalo za¬ vezniško vojaštvo z vsemi svojimi raz¬ položljivimi sredstvi. Škoda, ki jo je povzročila Donava v Avstriji in Nemčiji s svojimi pritoki, je ogromna, ker je podrtih nad 150 ve¬ likih mostov, porušenih več industrijskih podjetij in drugih naprav. Poplave so zahtevale tudi več smrtnih žrtev. Donava ob svojem teku sedaj ogroža Slovaško in Madžarsko, kjer je industrij¬ sko mesto Gyor pod vodo. Močno je o- grožena že tudi Budimpešta. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" posebno tehtnico. Nato je popolno¬ ma enako veliki košček papirja stehtal brez take pike in ugotovil razliko: Šest mikrogramov. Pika na i napisana s črnilom, v začetku tehta desetkrat več, ko pa se črni¬ lo posuši, se teža zmanjša. . . .da so na Švedskem nedavno dali v promet novo tkanino, imeno- novano “jekleni nylon”, katerega bodo s pridom uporabljali zlasti za izdelavo otroških nogavic. Jekleni nylon se lahko pere, a ga ni treba likati, Rruštveni oglasnik Seja krajevnega odbora Društva Slo¬ vencev v Ramos Mejia 1. avgusta po slov. maši v župnijski dvorani. Vabljeni odborniki in zaupniki. Cerkveni oglasnik Duhovne vaje za slov. izobražence bo- bodo v soboto 7. avg. in nedeljo 8. avg. v Časa de ejercicios, San Miguel, FCNGSM. Začetek v soboto 7. avg. ob 14. uri popoldne s kosilom. Pobožnost se bo začela ob 15.30. Zaključek v nedeljo ob 18. uri zvečer. Dohod: Iz Retira z vlakom FCNGSM do postaje San Mi¬ guel. Iz Chcaarite kol. 141. Iz Liniersa kol. 182. Oba kolektiva stojita v San Miguel na Plaza. Od tu vozi do hiše ru¬ men kol. štev. 203. Vprašanje: že štiri leta sem zaposle¬ na v tekstilni tovarni. V kratkem se na¬ meravam poročiti, pa želim vedeti, ali imam pravico dvigniti iz Pokojninske blagajne tiste prispevke, ki mi jih je od plače odtegoval moj delodajalec? Odgovor: Po členu 76 dekreta štev. 13.937/46, ki govori o pokojnini indu¬ strijskih delavcev, imajo delavci, ki so bili odpuščeni iz službe, ter delavke, ki zapuste službo zaradi poroke, pravico do povračila prispevkov, ki so jih plačale v Pokojninsko blagajno. Toda to določi¬ lo je bilo razveljavljeno s členom 15 zakona štev. 14.069. Zato Vam, žal, ne gre pravica do povračila omenjenih pri¬ spevkov. To pravico imajo samo oni, ki so vložili prošnjo za povračilo prispev¬ kov do 29. oktobra 1951. Govori se sicer, da je gornja določba o razveljavanju pravice do povračila po¬ kojninskih prispevkov samo začasna. To¬ da zaenkrat je še vedno v veljavi. Marsikdo še ne ve... .. .da so končno ugotovili, koli¬ ko tehta pika na i. Neki belgijski izdelovalec preciznih tehtnic je na košček najfinejšega papirja na¬ prosil s svinčnikom piko, kakor jo običajno napravimo, kadar napi¬ šemo črko i in je papir stehtal s ©BVPSTILA Kot XII. in XIII. kulturni večer Slo¬ venske kulturne akcije se vrši v četrtek 22. in v nedeljo 25. t. m. obakrat ob pol osmih v Ramos Mejiji predstava Preg¬ ljeve žalne igre “AZAZEL”. Po prvi predstavi nocoj, se vrši javna diskusija o priredbi in uprizoritvi. — V nedeljo 1. avgusta ob osmih se vrši pravtam XIV. kulturni večer, posvečen filmu. Predaval bo č. g. Vinko Flek o filmu “I ladroni de biciclette”, ki se bo nato izvajal. V odmorih bo opozarjal na umetniške vrli¬ ne in hibe filma g. Nikolaj Jeločnik. Vodstvo Mladinskega doma sporoča vsem svojim članom, da bo 25. julija ob 11. uri dopoldne redni sestanek v klu- bovih prostorih. Udeležba obvezna. Na diskusijskem večeru o gospodar¬ skih vprašanjih v soboto 31. julija ob pol osmih zvečer bo na Granaderos 61 predaval g. Franc Bajlec o gospodarski podjetnosti. Misijonski tečaj bo spet v nedeljo 25. julija ob 11. uri dopoldne na Granade¬ ros 61. Predaval bo g. univ. prof. Dr. Ignacij Lenček o moralni utemeljitvi frii- sijonstva, nato pa bo g. N. Jeločnik go¬ voril o socialnih razmerah v Južni Afri¬ ki na podlagi poročil slovenskih misio- narjev od tamkaj. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na IX. DRUŽABNO PRIREDITEV V SOBOTO 4. SEPTEMBRA ob 20. uri • DVORANA DEKLEVA Jorge Ne\vbery 3568 Iščem starejšo gospodično ali gospo za vsa gospodinjska dela. Vešča naj bi bila dunajske kuhi¬ nje. Po možnosti znanje nemšči¬ ne ali španščine. Plača in vsi o- stali pogoji po dogovoru. Ponudbe osebno vse dni v te¬ dnu od 8.—20. ure razen torka in nedelje. , Vider Ciril CONDE ZEPPELIN 102 Lomas del Palomar "ČASA S J ” — arama In zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)