^ ti ^C' DUHOVNO ŽIVL Družinski tednik za slovenske izseljence " ’f^lpiDA ESPIRITUAL Revi sta Semanal A V&A ESPIRITUAL Revista Semanal THE SPIRITUAL LIFE Weekly Rewiew >1 l BUENOS AIRES 29 — VI — 1935 DUHOVNO ŽIVLJENJE slovenska izseljenska splošno prosvetna tedenska družinska revija si je osvojila kot vodilo tale načela: Izbrana vsebina stalne vrednosti — številni in najboljši sodelavci — pesmi m povesti — poljudno znanstveni sestavki — socijalne razprave — življenje slovenskili izseljencev -—- slavospevi lepot slovenske zemlje — opisi tujih ljudi in navad in deželd — vse kar spada v skrivnostno duhovno kraljestvo lepega, dobrega in resničnega —• edina redna tedenska slovenska dopisna šola Naš mladi rod —■ Ženski vestnik — službeni vestnik Slovenske katoliške misije za Južno Ameriko — mnogo slik — fin papir — nizka cena — letno okrog 1.500 strani. Ustanovitelj in glavni urednik: Josip Kastelic. Urednik SLUŽBENEGA VESTNIKA Slovenske katoliške misijo za Južno Ameriko: Vsakokratni odgovorni izseljenski duhovnik. Urednica ŽENSKEGA VESTNIKA: Marija Vodopivčeva, Bosario. Urednica NAŠEGA MLADEGA BOBU: Krista Hafnerjeva, učiteljica, Jesenice na Gorenjskem, Jugoslavija. Naročnina znaša: a) Za republiko Argentino in vso ameriške dežele, vključeno Severoamerišlce Združene države in Kanado, letno $ 5.— m/n (arg. pap. pesov), milreis 20.—, severoameriških $ 1.50, uruguajskih pap $ 3.50, Cilen- ških $ 35.—. — b) Za evropske in vse ostalo države: letno $ 6.— (šest argentinskih pesov v papirju) ali Din 70.—■. francoskih frankov 25.—, Lir 20. , mark 4.50, holandskih gold. 2.50, šilingov 10.—, Sterling 0.35, belgijskih frankov 35.—. Naročnino je najboljše nakazati naravnost upravi (glej spodnji naslov) bodisi v priporočenem pismu, bodisi potom bančnega čeka “sobre Buenos Aires'*, bodisi s poštnim girom, bodisi našemu pooblaščencu g. Mirku Peljhanu proti službenemu potrdilu, bodisi na katerega izmed načinov, kakor jih spodaj navajamo, vedno s pripombo: za Duhovno življenje (La Vida Espiritual). Buenos Aires — Banco Germänico, Av. L. N. Alem 150. — Baneo Holandca, Bme. Mitre 234. Kdor ima hranilno vlogo pri kateri izmed teh dveh bank, mu ni treba pošiljati denarja, temveč, lahko piše banki, naj nam ona izplača naročnino kar iz njegove hranilne vloge. Buenos Aires, La Paternal. — J. živec, Osorio 5087, sprejema naročnino in oglase. (Dalje na predzadnji strani ovitka) Naslov uredništva, in uprave: Direecičn de la Bedaceidn v do la Administraciön: LA VIDA ESPIRITUAL Condarco 545 Buenos Aires, Argentina Telšfono: U. T. 63, Volta 2435. Jaz smatram sedanjega papeža za enega izmed najodličnejših mož današnjega časa in najneustrašenejših borilcev za pravo in pravico, in z velikim zanimanjem in največjim spoštovanjem sledim njegovim naporom za edinost krščanstva. Aleksander I, kralj Jugoslavije I/. pariške revije: L’Unitš rte 1’Eglise DRUGI JUGOSLOVANSKI NARODNI EVHARISTIČNI KONGRES I Iz evangelijev vemo, kako so se včasih silne množice ljudstva zbirale okrog Kristusa, in navdušeno manifestiralo zanj. Zdaj gor1 v Galileji, zdaj v Deseteromestju, zdaj v Samariji, zdaj v Judeji. ali celo v jeruzalemskem glavnem mestu. Cerkveni pisatelji pc pravici primerjajo ljudstva, ki so se takrat zgrinjala okrog Kristusa tistim množicam, ki se današnje dni na evharističnih kongresih zbirajo okrog istega Kristusa, svojega Gospoda in Boga, v presveti Evharistiji skrivnostno pričujočega. Vsem nam je znano, s kakšnim slavljeni in s kako nepopisnim navdušenjem, da ljudje tudi še današnje dni praznuj eo evharistične kongrese, zdaj kje na Francoskem, ali v Holandiji, v Belgiji, Nemčiji, na Španskem, v Italiji, Irski, celo Avstraliji, Aziji, Afriki in Ameriki, Severni in Južni. Buenosajreški Slovenci smo bili lansko leto sami priče nepozabljivim prizorom XXXII. mednarodnega evharističnega kongresa v našem velemestu. Poleg velikih mednarodnih praznujejo vsako leto posamezne države in ljudstva svoje tudi narodne in pokrajinske evharistične kongrese. Kakor ie snlošno znano, bo praznovala«, tak naroden evharistični kongres prav te dni naša slovenska domovina in vsa država Jugoslavija, in sicer v sami naši slovenski prestolici beli Ljubljani. žal nas ločijo prevelike daljave in se tega Jezusovega slav-lja na naših tleh osebno ne bomo mogli udeležiti. Toda nfcš duh je bolj prožen kakor naše telo in v duhu se bomo nahajali te dni v slavnostni Ljubljani tudi mi. V posebno velikem številu se bomo udeležili slovesne slovenske večerne ure molitve na AValos 260 v soboto dne 29. junija, na praznik apostolv Petra in Pavla, oäd 7—8 ure zvečer, torej prav v času, ko se bodo nepregledne množice slovenskega in jugoslovanskega ljudstva zbirale h nztjsvečanej-ši polnočni božji službi na ljubljanski stadijon. Kakor bo večinoma znano, je 29. junij po argentinski cerkveni postavi zadnji dan, do katerega je mogoče brez smrtnega greha odlašati velikonočno sveto spoved in obhajilo. Od 6—7 ure zvečer in od osme večerne ure dalje bo imel torej vsakdo posebno lepo priliko za velikonočno ali pobožnostno spoved. Na razpolago bo tudi tuj spovednik. Več kakor jasno je, d.a v smrtnem grehu ne mof6 nihče dostojno praznovati evharističnega kongresa, da je Kristusu nezvest, kdor bi se niti enkrat na leto in niti ob evharističnem kongresu ne približal obhajilni mizi, da je boljše vse izgubiti, kakor postati nezvest in da zato vernih ljudi nobena navidezna težava ne bo mogla. odvrniti od mize Gospodove. Vse druge pobožnosti, to je sveto mašo in popoldanske večernice bomo, obhajali na praznik v soboto in v nedeljo ob istem času, kakor sicer, to je ob debetih dopoldne in ob štirih popbldne, samo da posebno slovesno. Da se slovenski izseljenci tem tesneje združimo z evharističnimi manifestanti v domovini, prinašamo na drugem mestu tudi spored važnejših prireditev ljubljanskega evharističnega, kongresa in smo s potrebnimi dovoljenji ponatisnili celo nekaj pesmi in sestavkov, ki so naše rojake v domovini pripravljali na kongres, kar sicer ni naša navada. Povsod je dostavljen tudi vir iz katerega smo omenjene pesmi in sestavke sprejeli v naš list. KARDINAL AUGUSTIN HLOND PRIMAS POLJSKE osebni zastopnik svetega Očeta na drugem jugoslovanskem narodnem evharističnem kongresu v Ljubljani. Ljubeznjivega gospoda, ki smo ga imeli južnoameriški Slovenci priliko od blizu spoznati na lanskem mednarodnem evharističnem kongresu v Buenos Airesu, našim cenjenim čitateljem ne predstavljamo samo v sliki, marveč zlasti z izvlečkom iz njegovega zadnjega pastirskega lista svojim vernikom, tako polnega globokih in vsakega upoštevanja vrednih misli. Uredništvo. Kristusova Cerkev je vesoljna, zares katoliška. Ni samo zunanja organizacija, ampak ima tudi dušo. Zunanjo, organizacijo. predstavlja papež, nje glava je Kristus, duša pa Sveti Duh. Vsak vernik je član te Cerkve. Cerkev je vesoljna in ni samo za en narod, zato ne more biti govora o kaki narodni cerkvi. Vsaka narodna cerkev je 'človeška tvorba in zato že vnaprej zapisana smrti kakor vsako človeško delo. Kristusova cerkev pa je tudi narodna: vsak narod lahko živi v njej svoje lastno narodno življenje in najde v njej zanje najboljšo oporo. Kristusova cerkev ne more umreti, ne more propasti, ker živi v njej Kristus, ki je od mrtvih vstal in več ne umrje", kakor se izraža sveti Pavel. Tudi v času preganjanja, kakor na primer v Rusiji, v Mehiki, živi Kristus vsaj v katakombah — v srcih vernih in bo vstal, ko bo napočil njegov čas. Kristus bo v svoji Cerkvi tudi med temi ljudstvi “vstal od mrtvih”. Kristusova cerkev je kvas med narodi. Polagoma pa vztrajno deluje in preobraža narode. Ima pa Cerkev dosti sovražnikov, kakor jih je imel njen Ustanovnih, in je to že vnaprej povedal. Zato je Cerkev v neprestanem boju, ter se po pravici imenuje “vojskujoča se Cerkev”. Vojskuje pa se Cerkev tako kakor se je Kristus vojskoval: Odločno je odklanjal zmoto in greh, ljubil pa je tiste, ki so se motili. Prečuden pojav v Kristusovi Cerkvi je to, da kljub vsem napadom, vedno napreduje, in čim bolj jo napadajo, tem bolj raste in zmaguje, ne s silo, ampak z ljubeznijo. Čeprav se mora mnogokrat boriti ne samo z zmoto, ampak celo s hudobijo. Verniki treba, da živijo tako, kakor jih uči Cerkev, da bi nasprotniki ne imeli katoličanom ničesar očitati. To je najlepša obramba Cerkve. Očitajo, da katoličani ne živijo po Kristusovih naukih. Nekateri res ne, pa je Kristus tudi to napovedal, ko je dejal, dh bo med pšenico marsikaj ljuljke. Kljub temu je Cerkev velika dobrotnica narodov! Ona jih je vzgojila v civilizaciji, s katero se ponašajo in ima še danes mogočen vpliv na narode, ker stavlja jezove veletoku poganske skvarjenosti, ki se hoče v njihovo lastno zernsko in posmrtno nesrečo vedno znova uveljaviti med ljudmi. Cerkev ne gre z napredkom? — Prav nič ni zastarela! Tako je sveža kako. v začetku svojega bivanja, ali ko je poživljena nrišla iz katakomb. Da pa c-e ni mogla razviti, kakor bi se bila lahko, da se njeni splošno koristni nauki niso mogli med ljudmi dovolj uveljaviti in preprečiti zla. ki je zlasti današnje dni zajelo vsa ljudstva zemlje, je krivo neprestano kljubovanje Cerkvi tudi po civiliziranih krajih, tako da mora marsikje še danes v katakombe. Cerkev je napredek vedno spoštovala in ga pospeševala. O tem priča zgodovina. Kar je modernega, da le ni proti krščanskim načelom, pozdravlja in se vsega tudi sama poslužuje v svojem apo-stolstvu. Okrožnice zadnjih papežev, zlasti Leona XIII. in Pija XI. so priče njenega sožitja z modernim življenjem. Cerkev ni sovražna državi. — Kaj takega si more izmisliti le hudobija. Tega ne trdi niti angleška vlada, niti protestantska Holandija, niti liberalna Amerika, niti poganska Japonska. Tako miselnost pa hočejo razširiti ponekod sovražniki Cerkve. Ker ji drugače ne morejo do živega, jo na ta način blatijo. Samo tedaj Cerkev ne more sodelovati z državo, če ji država dela nasilje, če vernikom onemogoča spolnjevanje verskih dolžnosti ali jim vsiljuje kako drugo vero kot pa Kristusovo. Sicer pa je Cerkev bila in je še vedno najmočnejša opora vsaki državi in vsak dober katoličan m!ora biti tudi dober državljan. V Cerkvi božji ni tako važno, da bi bila zunanja organizacija na višku, marveč je veliko bolj važno, da bi njen duh, duh ljubezni, resnice, pravice in dobrote prekvasil njene vernike, ki naj bi zaživeli čim bolj polno življenje po milosti božji. Zato se mora v Cerkvi poživiti zakramentalno življenje, zanesti je treba v vsakdanjost duha in znebiti se polovičarstva, ki pomeni pol odpada od Boga, če ne več. Ob koncu svojega pastirskega pisma želi kardinal in primas. naj bi med duhovščino vzniklo mnogo Vijannejev, mnogo don Boskov, med inteligenco Ferrinijev, med akademsko mladino mnogo Frassatijev in med delavstvom mnogo svetih Talbotov. Kliče na delo za Kristusa, želi, da bi bili vsi sloji čim bolj prežeti z njegovim duhom. Katoliška akcija mora zaživeti v vsej svoji življenjski sili. Znova prekristranjeno človeštvo bo našlo na tem svetu toliko sreče, kolikor je svet ljudem le dati more. Zlasti pa bo krščansko življenje pripeljalo ljudi v srečno večnost. Nevera ne more dati ljudem ne enega ne drugega, zato je krščanstvo edini resnični prijatelj človeštva. SPORED DRUGEGA JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA EVHARISTIČNEGA KONGRESA V LJUBLJANI 28. JUNIJA (petek, Srce Jezusovo): 9 li otvoritev razstave sodo trne cerkvene umetnosti; 10 h do 12 h zborovanje stalnega odbora za Evharistični kongres v Unionu. Istočasno zborovanje časnikarjev ter časopisnih sotrudnikov; 17 h sprejem papeževega odposlanca na glavnem kolodvoru, nato slovesen vhod v stolno cerkev; lu :: v stolni cerkvi “Pridi Sveti Duh”, govor in blagoslov; 20 h otvoritev kongresa po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah: “Pridi Sveti Duh”, govor in slovesne litanije. 29. JUNIJA (sobota, sv. Peter in Pavel): 8 h mladinska prireditev na Stadionu: sv. maša, pri kateri poje mladina skupno, govor, skupno sveto obhajilo mladine; 8 h pontifikalne sv. maše po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah; 10 h stanovska zborovanja v 22 dvoranah; 16 h I. manifestacijsko zborovanje na Stadionu; pozdrav predsednika, nato dva slovenska govora in en hrvatski; 17 h slovesen prenos Najsvetejšega na Stadion, pete litanije z ljudi1 rim petjem ter z blagoslovom; 19.koncert evharističnih pesmi na Kongresnem trgu; 21 h Najsvetejše se izpostavi po vseh ljubljanskih cerkvah. Nato nočno češčenje do 24 h, v stolnici in pri sv. Jožefu pa do zjutraj; 22.30 nočna procesija mož in fantov z Naj svetejšim na Stadion; 24 h slovesna polnočnica na Stadionu s kratkim nagovorom in s skupnim sv. obhajilom mož in fantov. Istočasno polnočnice po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah s skupnim sv. obhajilom za žene in dekleta, nato sv. maše do jutra, 30. JUNIJA (nedelja): 9 h na Stadionu sv. maša papeževega legata, kjer poje nad 500 pevcev “Angelsko mašo” (Missa ae Angelis). Med mašo horo.illja; 10 h II. manifestacijsko zborovanje na Stadionu: dva slovenska in cn hrvatski govor; 10 h slovesna porcesija z Na j svetejšim po ljubljanskih ulicah; 17 h zaključek kongresa na Stadionu, pete litanije z ljudskim petjem, kratek govor, posvetitev Kristusu Kralju, slovesni “Tebe Boga hvalimo” in blagoslov z Najsvetejšim. 1. JULIJA (ponedeljek): 8 h prvi slov e n- s k i izseljenski kongres in razna druga zborovanja. Romanje na Brezje in Bled ter izleti na morje. VARUH PRAVIC KRIŽA KRISTUSOVEGA Kot pripravo na ljubljanski evharistični kongres so postavili menda po vseh slovenskih vaseh nešteto visokih in ponosnih simboličnih križev. Sleherni kristjan, posebno duhovnik, še bolj škof in najbolj papež mora biti varuh pravic Kristusovih med svojim ljudstvom. Toliko boljši kristjan, duhovnik, škof, papež, kolikor bolj neustrašen njegov pričevalec, varuh njegovih pravic, vojak in jorivec zanj, in toliko slabši kristjan, duhovnik, škof, papež, čim slabši varuh pravic Kristusovih, noben Kristjan, ki mu pravic Kristusovih v javnem življenju ni mar in sovražnik križa Kristusovega, kdor iz katerikoli malenkostnih vzrokov nasprotuje kraljevanju Kralja Kristusa. Najslabši so neodločni, omahljivi vojaki, ki mislijo le nase na svoje male profite in ugodnosti in za sivojega Gospoda nimajo srca, ki jim ni mar in bi Ga bili pripravljeni celo izdati proti primernemu plačilu ali za primemo osebno korist. O takih vojakih velja, kar o podobnih “prijateljih": Varuj me Bog mojih “prijateljev”, svojih sovražnikov se bom varoval sam. Ravno tako velja ,tukaj beseda našega Kralja Kristusa: Kdor ni z menoj, je proti meni. In spet ona: Nihčb ne more služiti dvema Gospodoma. Resničen varuh pravic Kristusovih in borivec zanje, bo ostal vedno zvest, tudi v težkem položaju, tudi če more pretrpeti za svojega Gospoda kakšno ponižanje, prenesti kakšno krivico, zavedajoč se Jezusovega zagotovila in obljube: Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili. Veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami. Takim neodločnim, omahljivim, polovičarskim na pol kristjanom, za katere je še tako piškav izgovor dovolj, da se umaknejo iz vrst zvestih Kristusu ali se celo pridružijo javno ugotovljenim “sovražnikom križa Kristusovega”, takim “kristjanom" se moramo pred vsem zahvaliti, če je “sovražnikom križa, Kristusovega”, ki se po evangeljskih besedah dostikrat skrivajo v ovčjih oblačilih in oo v svojem prizadevanju radi razumnejši in doslednejši kakor otroci luči, takim polovičarskim “kristjanom” se moramo zahvaliti, če £‘3 je “sovražnikom križa Kristusovega" že v toliki meri posrečilo razkristjaniti javno življenje po vsem svetu, tudi v naši slovenski domovini, v našo lastno skupno in splošno nesrečo. Kako malo resnični in kako samo še navidezni da so ti na pol kristjani, bo razvido zlasti iz neutaljivega dejstva, da da je za mnoge izmed njih vsaka malenkost, vsaka prazna osebna ali društvena razprtija važnejša, kakor stvar Kristusova, in če so postavljeni pred izbiro, si brez pomišljevanja izberejo kar ni Kristusovega, ne veliko drugače, kakor je svojčas judovsko ljudstvo enoglasno zahtevalo: Proč z njim (Kristusom), izpusti nam Barabo! Varuh in branivee Kristusovih pravic mora biti vedno plemenit, tudi takrat, kadar je v boju z nizkotnimi razkristjanjevavci človeške družbe ostati plemenit težko. Vendar je samo po sebi umevno, da varuh, branivee in borovec ne more vedno varovati in braniti in se boriti z rokavicami na rokah in samo ljubeznjivimi besedami na ustih. Non enim frustra gladium por-tat — (vojak) ne nosi namreč meča zastonj-, čeprav ga bo rabil le nerad ali celo samo prisiljen in čeprav ne more zaiti v niskotnost nikdar in nikoli. Tudi v najtežjem položaju more imeti Kristusov borivec sladko in tolažbe polno zavest, da je prijatelj božji, da je, če je osebno še tako reven, ubog in slaboten, vendar velik in resničen dobrotnik ljudi, vseh, tudi svojih nasprotnikov in da njegovo življenje ni majhno, če je še tako skrito in svetu neznano. Ker — ne vem zakaj — hočemo do mala še vsi slovenski izseljenci ostati kristjani in Sv za kristjane štejemo, bi bilo vsekakor vredno temeljito preveta liti, ali tudi kristjani v resnici smo, koliko da je pravzaprav na nas' še krščanskega, zlasti tudi kakšni varuhi in branivci pravic Krstusovih da smo, ali pa nemara sami sebe varamo, v našo lastno gotovo in veliko nesrečo, kakor tudi v gotovo in veliko nesrečo naše slovenske in splošno človeške skupnosti. KONEC HIMNA ljubljanskega euharislicnega kongresa Mogočno se dvigni nam spev iz srca v pozdrav Rešeniku, Vladarju, sveta. Kristus kraljuj! Kristus zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj! Darujemo vdano ti svoje srce, dejanja, besede, vse misli, želje. Kristus kraljuj! Kristus zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj! Poživi nam vero v presveto skrivnost večerje nebeške — vseh svetih sladko-:;. Kristus kraljuj! Kristus zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj! Utrdi, Zveličar, nam. upanje zdaj, po Rešnjem Telesu obetaš nam raj. Kristus kraljuj! Kristus zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj! Ljubezen gorečo nam v srcih užgi do hostije bele, d c rešnje Krvi. Kristus kraljuj! Kristus zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj! Povsod Boga! Povsod Boga, ljubljena Mati, mi hočemo povsod Boga: naj vlada Bog, Kralj naš in Oče Gospod je zemlje in neba... Svoj blagoslov, Marija, pošlji iz rajskih dalj. Povsod Boga, On je naš Oče, povsod Boga, On je naš Kralj! Povsod Boga, naši mladini, naj sveta, vera jo blaži. Naj daje moč našim naporom, za vzore svete jo vzgoji. Svoj blagoslov, Marija... Povsod Boga, našim, družinam, naj zakon božji v njih živi. V njih se vrsti z delom molitev in srcem radost Bog deli. Svoj blagoslov, Marija. .. Povsod Boga, zemlji slovenski, njegova, je za večni čas! Nej vodi Bog Jug naš slovanski nebes Gospa, podpiraj nas! Svoj blagoslov, Marija... Povsod Bogu, Cerkev naj sveta v svobodi narode uči. Naj nosi luč božje ljubezni, dg, bomo v njej edini vsi. Svoj blagoslov, Marija... NAŠE GESLO Misel in geslo bi rad za temne in najtemnejše ure življenja? Tu je imaš: Največja je ljubezen (I Kor 13, 13). če naj Ti je kratko razložim, pomeni to geslo sledeče: Komur moreš, naredi dobro, ljubemu ali neljubemu. A ne delaj dobrega iz ljubezni do ljubih in neljubih, marveč iz ljubezni do Njega, ki “je ljubezen” (I Jan 4, 16), iz ljubezni do Boga. Potem Te ne bo nobena všečnost ali nevšečnost ljubih ali neljubih storila neljubeznjivega. Porojena iz ognja, večne ljubezni, in storjena za Boga, večno ljubezen bo Tvoja ljubeben premagala neprijaznost sveta in našla v Bogu največjo ljubezen za veke. Skušam, da more to geslo osladiti marsikatero trpkost življenja. BOGOTAJEC Umrl je bogotajec. Z neizraznim presenečenjem se je onstran groba srečal z Njim, čigar sledi na zemlji ni mogel najti — Stvarnika, Oliranjevavca življenja in vesoljstva. Vrže se pred Bogom a svoj obraz in zakliče: “O Gospod, Ti si I In jaz črv slepi, se za Te ves čas nisem menil in sem celo tajil Tvoje bivanje. Sodi me zdaj in pogubi!” Toda Gospod se neskončno milo in dobrotno skloni k njemu. “Bodi miren”, mu reče. “Ljubil si svojega bližnjega in pustil si veljati tudi njegovi besedi. Svojega zmotnega prepričanja nisi povdarjal za izključno pravilno. Nisi sovražil in zaničeval in preganjal tistih, ki so drugače mislili. Mar daje ali jemlje sijaj mojemu imenu, če ti borni človeček vame veruješ ali me tajiš? Mar zato manj napolnjujem vesoljstvo? — Toda one, ki se ponašajo,. da so moji in da delajo v mojo čast, pa so brez dobrote in strpnosti in brez ljubezni, nje bom poklical na odgovor! Tebe, ki si me iskal in se motil, pa bom sprejel v nebeško kraljestvo!” TONČEK Nad Tončkovo posteljo visi lepa slika Marije Pomagaj iz Brezij. Sleherno jutro dolgo in temeljito opazuje to lepo Madono z otrokom. Končno pogleda mamo in pravi: “Mama, čemu pa Jezušček nima srajčke?” — “Veli, Tonček”, odgovori mama, “Mati božja je bila tako revna, da ni mogla kupiti srajčke za" svojega otroka.” Dečko je ves iz sebe. Niti srajčke ni mogla kupiti! Bes žalostno. On jih ima pa toliko... — “Kaj ni Je-zuščka nič zeblo?” — “O, gotovo”, odvrne mama, “toda, kakor sem ti že povedala, bila je božja Mati tako revna, da ni mogla svojemu otroku kupiti nič toplega...” — In mali mož misli in grize v se — — in naenkrat jo zine: “Če je božja Mati bila tako revna, potem pa ni bilo treba, da sc je šla slikat s svojim otrokom. Naj bi denar raje prihranila in ubogemu Jezuščku kupila srajčko...” Pravda velikega petka V zadnji velikonočni številki našega lista smo na strani 480 pod naslovom Golgota nekoliko obširneje pisali o Jezusovi obsodbi in o odrskih in filmskih predstavah Kristusovega življenja in trpljenja, zlasti o nekaterih vsega priznanja vrennih zadevnih slovenskih prizadevanjih in o že danes slavnem filmu Golgota, ki ga pod odgovornim cerkvenim vodstvom (znani pariški kanonik Kaymond) ravno končujejo v Franciji oziroma v Severni Afriki. Iz tega filma, ki torej še ni povseip končan, smo prinesli v naši velikonočni številki vrsto prezanimivili fotografskih posnetkov, ki nam jih je prijazno stavila na razpolago velika buenosajreška založba Atlantida. Našo današnjo sliko o križanju nam je posredovala odličn, tiskarsko menda danes na vsem svetu najpopolnejša revija Cinegraf. Obema se za prijaznost najlepše zahvaljujemo. Naše cenjene čitateljice in eitatelje še enkrat spominjamo zgoraj omenjene razpravice, ki naj jo morda še enkrat pregledajo, in ravno tam objavljenih slik, i nponavljamo misel o skorajšnji in čim popolnejši pasijonski predstavi med buenosajreškimi Slovenci. Uredništvo. Ljubljanski gledališki igravec Gregorin se je bil že za časa svojih gledaliških študij v Berlinu posebno posvetil proučevanju judovskih političnih, soeijalnih in drugih javnih razmer v Kristusovem času. V zvezi s svojim sošolcem dr. 1’. Homanom Tomincem je postavil že pred nekaterimi leti na oder ljubljanske drame pasijonsko igro I.N.R.L, ki je bila zgrajena na evangeljskem pripovedovanju in je žela veliko uspeha. Isto snov je gospod Gregorin letos poglobil in razširil in jo je podal našim razmeram in našemu sodobnemu pojmovanju in razumevanju veliko bolj primerno. Da bi lažje in globlje razumeli veliko Kristusovo tragedijo, nam gospod Gregorin živo predočuje vse javne razmere v Kristusovem času in v judovski deželi. Troje svetov, troje različnih mnenj o zemskem in posmrtnem življenju, troje skupin ljudi, ki so hoteli ta različna mnenja praktično uveljaviti, se je “V času obiskanja”, kakor nazivlje gospod Gregorin svoj pasijon, trlo med seboj in so omogočile in povzročile Kristusovo smrt: židovska, rimska in mala skupina Kristusa in njegovih prijateljev. Judovsko javnost sta obvladovali v Jezusovem času dve stranki : farizeji in saduceji. Maloštevilni judovski bogataši imenovani saduceji so hlastno uživali zemeljske naslade in ljubimkovali s tujci Rimljani, ker so mislili, da je to bolj praktično in koristno. Vero svojih očetov so tako izpačili. da niti v življenje po smrti niso verovali več. Farizeji so bili nasprotno skrajni judovski nacijonalisti. Vse judovske verske postave so natančno izpolnjevali, vendar preje kot sebični judovski nacijonalisti kakor kot verni božji otroci. Ubogo, sestradano in nevedno judovsko ljudstvo so oboji izrabljali v svoje sebične namene. Duhovništvo na Judovskem ni imelo takega vpliva na judovsko javno življenje kakor se splošno misli, tiinedriju, ki je bil nekak senat ali poslanska zbornica, je sicer predsedoval veliki duhovnik, tudi Več duhovnikov je bilo njegovih članov (veliki duhovniki), vendar so tuji oblastniki večkrat imenovali za velike duhovnike malovredne, celo neverne ljudi, ki so jim bili pač pripravljeni služiti. Judovska duhovščina je pač opravljala duhovniško službo, vodila božjo službo, daritve, učitelji ljudstva pa so bili “pismouki”, večinoma farizeji, ki niso bili duhovniki. Druga vplivna skupina v judovski deželi so bili v Jezusovem času Rimljani, ki so si z vojsko prisvojili oblast nad Judi, jim gospodovali in zahtevali od njih davkov. Judje so tuje poganske oblastnike sovražili. Zlasti farizeji so na skrivaj hujskali ljudstvo zoper nje. Rimljani so Judom pustili neko samoupravo, celo sodno oblast, vrhovno oblast pa so si pridržali sami. Najboljši zavezniki Rimljanov so bili bogati saduceji, ki jim tudi pod tujci ni bilo slabo. Na zunaj so morali judovsko oblast priznavati seveda vsi, hočeš ali nočeš. V takih žalostnih razmerah je nastopil Jezus iz Nazareta. Njegov nauk in njegovo pojmovanje življenja je bilo povsem nasprotno bodisi judovskim bodisi rimskim velikašem. Govoril je o dobroti. o ljubezni do bližnjega in ves je bi! usmerjen v življenje po smrti. Rimljani, iv so držali Jude v strahu in se do njih niso veliko poniževali, do zadnjega časa za Jezusa sploh vedeli niso. Saduceji, neverni judovski bogatini, so se Jezusovemu nauku smejali. Preprosto judovsko ljudstvo si je Jezusov nauk od časa do časa popolnoma osvojil, toda neizobraženo in neodločno je brž podleglo vplivu farizejev, ki so bili resnični judovski voditelji in pravzaprav edini odločni Jezusovi sovražniki. -Jezusov vpliv je kljub vsemu med judovskim ljudstvom neprestano raste 1. Farizeji so se bali za svoje pozicije. Tretjo veli-konoč Jezusovega javnega delovanja je prišla napetosto do vrhunca. Sešli so se tedaj judovski prvaki na skriven sestanek in sklenili, da mora Jezus umreti. Takole pa so si tolažili vest, kakor poroča evangelist. Janez: “Kaj naj počnemo, ker ta človek dela mnogo čudežev ? Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj, in prišli bodo Rimljani ter končali naše mesto in naš narod.” Eden izmed njih, Kaifa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim je rekel: “Vi nič ne veste in ne pomislite, da je zs nas bolj.e, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod.” Od tega dne je bilo torej med njimi sklenjeno, da ga usmrte. Jan 11. 47-53. Toda napoti je bil velikonočni praznik. -Jezus je imel v Jeruzalemu veliko pristašev, in nič gotovega ni bilo kakšno stališče bi zavzela romarska množica, ki se je zgrinjala v Jeruzalem. Prizori o Jezusovem prihodu v Jeruzalem pred nekaterimi dnevi, na cvetno nedeljo so vzbujali pomisleke. Izgredi ljudskih množic pa bi utegnili postati farizejem in mestu samemu nevarni. Kajti kakor poroča zodovinar Jožef, so se zdeli judovski prazniki Rimljanom itak že sumljivi, ker so “podžigali narodne strasti.” Zaradi vseh teli okoliščin so hoteli farizeji Jezusov proces odložiti čez praznike. Po odhodu romarjev je bilo lažje, da se lotijo Jezusa, ga primejo in obsodijo. Po praznikih bo popustila napetost duhov, vtisi o Jezusu se bodo oslabili in porazgubili v vsakdanjih skrbeh. Vse to bi bilo ugodno za nekoliko manj opažen nastop oblasti. Tedaj pa je iznenada prišla -Jutleževa ponudba judovskim starešinam. Nikoli več ne bo tako lepe priložnosti, da se polaste ob-sovraženega Jezusa. Odločili so se torej za hitro ravnanje. Ponoči se izvrši aretacija. Zvezanega Jezusa nemudoma odvedejo v palačo velikega duhovna. Še pred petelinovim petjem se sestane sodni zbor. Tožba se je glasila na bogokletstvo, ki ga je bilo v zmislu 3 M os 24, 16 kaznovati s smrtjo. Obsodbe pa ni bilo mogoče izvršiti brez nadaljnega obravnavanja. Sicer so bili pametni rimski osvajalci tudi tukaj pustili domačinom njihovo lastno pravo in so pridržali prokuratorju ali cesarskemu namestniku le to, da je razsodbo potrdil. Zato so spravili Judje stvar že v ranem jutru in nemudoma pred rimskega sodnika, da njihovo sodbo potrdi. Pri tem so obtožbo zvito izpre-mčnili. Kako naj bi bil Rimljan in pogan Pilat razsojal o “bogo- kletstvu ■ Jezus ni bil razžalil kakega rimskega božanstva in bi bil brez nadaljnega oproščen. Zato so fariz: ji krivdo nezakonito prevalili na politično poprišče: tožili so Jezusa veleizdaje: “Spoznali smo. da hujska naše ljudstvo in prepoveduje, da bi cesarju plačevalo davke”. (Luk. 12, 2). Povzročuje nemire in imenuje se “Kralj Judov”. Tako je stal pred Pilatom narodni kolovodja, ki ga je bilo treba obsoditi zaradi veleizdaje v zvezi z razžaljen jem veličanstva, najhujše česar je bilo mogoče v rimski državi koga obdolžiti. Preiskava rimskega prokuratorja v tej smeri je dognala čisto nedolžno stvar. “Kralj Judov” je izjavil: “Moje kraljestvo ni od tega sveta. Če bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se bili moji služabniki borili, da ne bi bil predan v roke farizejev. Tako pa moje kraljestvo ni od tod!” (Jan. 18. 36.). Torej: verski sanjač, nenevaren idealist. Pilat je spregledal židovske spletke. Tedaj je bilo mogoče samo eno: da Jezusa izpusti na svobodo. Toda judovski fanatiki so utegnili postati nevarni. Rimljan je iskal izhoda. Izročil je stvar tetrarhu v Galileji, kralju Herodu Antipi, ki se je ravno tedaj mudil v Jeruzalemu, ker je bil Jezus Galilejec. doma iz Galileje. Toda tudi ta ni našel nobene krivde, ki bi bila vzrok za smrtno kazen. Obtoženca odvedejo torej nazaj k Pilatu, ki je ugotovil: “Privedli ste mi tega moža kot podpihovalca ljudstva, .laz pa ga v nobeni točki vaše obtožbe ne spoznam za krivega. Tudi Herod ne! — “Dal ga bom torej bičati in ga nato izpustil.” (Luk. 23. 14.—16.) Farizeji so igro izgubili. Tvegati morajo zadnje sredstvo: “Če tega človeka ne obsodiš — nisi cesarjev prijatelj, zakaj vsak kdor se dela kralja nasprotuje cesarju”. Zdaj so bile Pilatu zvezane roke. Že enkrat so se bili v Rimu pritožili čezenj, sicer le zaradi posega v njihove običaje — cesar jim je dal prav. Zdaj pa se glasi obtožba na veleizdajo; cesar Tiberij ne more odpustiti niti sence takega zločina. Nobenega izhoda ni, tudi 'ne tega. da bi obtoženca sicer obsodil, nato ga pa — za kar je imel Pilat kot pokrajinski namestnik pravico — kot nenevarnega sanjača pomilostil. Tudi zadnji poizkus se ponesreči: /la bi Jezusa zamenjal za Barabo in ga nato osvobodil. Pilat je bil v škripcih. Tedaj je ravnal po stari rimski državni modrosti: Čemu tvegati nemire in se obsovražiti v Rimu. ko je treba žrtvovati samo majhnega moža! Sam sicer Pilat slej ko prej noče izreči razsodbe nad Nedolžnim: “Kaj naj torej storim s tem človekom, ki ga imenujete kralja Judov?” Judje naj sami izrečejo sodbo. V tem smislu sestavi tudi vzrok obsodbe, napis na križu: najprej hebrejsko, potem grško, nazadnje latinsko. Prepričan o Jezusovi nedolžnosti, si Rimljan umije roke. To je mislil, da ji' dovolj, ko gre vendar za tako “malenkostno zadevo”. Tako se je še tisti dan, 15 do 16 ur po nezakoniti aretaciji, brez predpisanega temeljitega zaslišanja in brez branitelja, izvršila obsodba : največji j ust iv ni umor vseh časov. EVHARISTIČNI KONGRES Zagoreli so med nami evharistični kresovi: v sveto zbranost zatopljeni naši dragi so domovi. Vse prešinja sladka slutnja: praznik praznikov se bliža, tabernakelj se odpira v odrešilni luči križa. Ko bo brajda zadehtela, ko pšenica bo zorela, ko bo gledalo v poletje rož škrlatnih pestro cvetu-domovina bo vsa verna pred monštranco pokleknila, v Hostiji deviškobeli Kralja kraljev bo molila. O. takrat: vsaka naša želja bo daritev, vsaka naša misel bo molitev, srce vsako pesem bo iskrena, vsaka duša zlata bo patena. M. Elizabeta Slava sveti hostiji, Pomžale-Groblje 1935. AVE VERUM -z - mm /p cru -»fr i"T'~ -* h C e jiro ;|j r !' * - ^d • )pt -" WJ- /io. n)«33o r \-f~r Cu j.u/0 # # tk - Žič*) 1 ^ --■■■ —h * /)0r/d- u Lp cru-•>t> , ce hro rpt - pe w/ —r—l—krr- Cu-juo -1 *.4*-)— (ktuo jjirfo ip cru - n 'f7' ce f>ro /d- >?-< - pe. —1— v //7 crw J f -* * c r 3 ce pro B p- /0- ti) c - t. t 1 n e £. . Cu-JM4 crz( S ^ ce firo a *- ^0 — ti)C ■tit-W ■pe. ^ ' -Td-turp #=t= ßu-Xlt d - cjud et oapdue- 1. =pp^ -1 Odp - r 7— ra nap v ■— pC XI b d-cjucl —* # ocujdtu- pe rfcy • j £>d/> - y #=?=J Cu-JUA fd tuA fier-fi- rd-turp V* ■ xit ef 1 1 ,; b /ž- / ji er 'p - rd lunj f-4^- 1 4- << -- WL. 1 xtb d - . +f *- -t~ ~ ne +~" s Es- IZ tlo- bis L. L. »r. fd - Tiitn. mor-tis 14 —U-P- Sein - dm Wj' f 0 z-#— ne. Es-tb nobtsjtraei £3- •isti - Tum. -At* i ti— M M ? —■=■ ^ r ! 1 /n e - ^ , -T cV - 7711", n e ß zJe - s a dltl — CLS T i V •S' * :!2-a Xc(- mi A* ^ ne —e & —& J-e -su *- e dul — Ö CdS 3—~ ^ ^ -Tf4- — -td- 7/77 - —tr—r^T - ne d . f~ — E -h * j ^ cJe - Sli —(—— A" - e i 0 o/e - Ju m- -n—^ » j -£> ■ ■ - 1 j —1 1 c/e - ju hi — —I — e /9 c/ e - ju / / . ze . o - ce // - ZP n J/ - cP l Ir)». S It as P. Bernard Ambrožič Johnstown, Severna Amerika Misli ob rožnem vencu Pričujoče “Misli ob rožnem vencu” poklanjamo zlasti naši bratovščini živega rožnega venca. Prav posebej opozarjamo na ljubke sličice vseli petnajstih roženvenskih skrivosti ob katerih more biti premišljevanje rožen-venskili skrivnosti res prisrčno. I. Kristus Gospod je živel, delal, umrl, od mrtvih vstal, v nebesa šel. Sv. Duha poslal — za nas. Z vsem tem se nam je hotel kar najbolj približati. Hotel je postati za vsakega izmed nas življenje, pot in vrata, skozi katera moremo doseči svo končni cilj. Brez Njega nič — ž Njim vse! Ne moremo pa biti blizu Kristusu in On ne more biti nam blizu. če smatramo Njegovo življenje in njegovo odrešilno smrt le za zgodovinski dogodek, ki se je pač dogodil pred toliko in toliko stoletji, pa je šel mimo nas in ga ni več. Vse to se je zgodilo pred davnim davnim časom in se še vedno bolj odmika od nas, čim dalje tečejo leta. Kristusovo bivanje in delovanj? na zemlji ni le neki dogodek davno preteklih dni, teniuč resnica, ki je danes še prav tako živa in pristna, kot je bila pred devetnajst sto leti. “Ostanem z vami notri do konca sveta."’ Kdor hoče torej v Kristusu in s Kristusom živeti, ga mora imeti tako živo pred očmi. kot bi doba devetnajst sto let ne imela nobenega pomena. Tako nas uči Cerkev razumevati Kristusa. V enem krogu cerkvenega leta se pred našimi očmi — našimi du- liovnimi ((('•mi — ponovi vse, kar nam zgodovina evangelijev poroča o Kristusu. Vzemimo na pri- 1 mer dva največja praznika: Božič in Veliko noč. Cerkev ju praznuje tako. kot da se veliki skriv- Iggl 'MWl lui 1 B Ebi i ; I I nosti Rojstva in Vstajenja šele sedaj vršita med nami. ne le kot nekak spomin ali obletnico dav- mm nožiči mm ggf 1 fl m ggt s rvi im preteklih dogodkov. Cerkev razume Kristusa. Tako hoče biti Kristus med nami spo- znan, tako nam hoče biti blizu, tako hoče, da smo Njemu blizu tudi mi. II. Ne moremo biti Kristusu blizu, če nanj ne mislimo, če o Njem ne razmišljamo. Vse, kar je Kristus bil in je. vse. kar je Kristus storil. moramo ne samo vedeti, temveč tudi videti. Videti z duhovnimi očmi. Če hočemo vse to res videti, moramo večkrat — pogledati. Z duhovnimi očmi pogledamo, kadar na nekaj mislimo in si v domišljiji živo predstavljamo. Kristusovo življenje in delo odrešenja si lahko predstavljamo v popolnoma tihem razmišljanju — brez vsakih besed. Tako tiho razmišljanje je zelo dobro. Po vsej pravici ga imenujemo molitev, tiho. premišljevavno molitev. Toda taka molitev, tiha, notranja, brez besed — ni vedno lahka. Za preproste ljudi že celo ne. Mnogi komaj morejo razumeti, da je to res molitev. Naj navedeni zgled. Nekdo se obtoži, da po cele dneve ni nič molil, ne zjutraj ne čez dan, ne zvečer. Vprašani ga: ljudskega mišljenja. Saj sem že poprej zapisal, da je samo notranja, tiha molitev in brez besed — težka, zakaj človek je po svoji naravi zelo navezan na zunanje reči. ali ste se v tistih dneh kedaj spomnili na Boga, in to s spoštovanjem, z zaupanjem, morda ce- lo z ljubeznijo? O, seveda, tisto pa prav pogosto... Ali potemtakem res ni molil"? Seveda je! Saj pravi katekizem, da. je molitev povzdigovanje duha k Bogu. Toda je že tako: ljudje mislijo, da ni molitev, če ne izrečejo vsaj kakega Očenaša in Zdravemarije. Sicer pa ni težko razumeti tega Cerkev dobro razume te reči, zato je potrdila in na vso moč priporoča molitev rožnega vejica. ki so jo iznašli sveti možje, pred vsemi veliki sveti Dominik. V tej molitvi se tako lepo združuje ustna, zunanja molitev z notranjo. premišljevavno. Med tem ko ustnice izgovarjajo Zdravemarije in Očenaše, se v posameznih “dekadah” vrstijo pred našimi dušnimi očmi dogodki iz .Jezusovega življenja in nam Gospoda bolj in bolj približujejo. Bolj in bolj se nam zdi. da smo sami priče vsega, bolj in bolj čutimo, da vse to ni le nekak “spomin”, temne resnično dogajanje med nami, pred nami in — za nas. ITT. Toda šele tu v tretji točki pridemo do jedra našega vprašanja — zakaj Zdravemhrije. zakaj ne Očenašev? Skrivnosti Gospodovega življenja in dela so tako globoke, da jih vso dolgo večnost ne bomo do dna razumeli. Vendar je naša naloga v tem, da že v sedanjem življenju skušamo s svojim razmišljanjem kar najbolj globoko prodreti v globočino teh skrivnosti. V tem je privlačnost in lepota naše molitve. Tisti sveti možje, ki so začeli sestavljati molitev rožnega venca, so seveda imeli to pred očmi. Hoteli so najti pot, po kateri bi naj- hitreje prišli do boljšega razumevanja Kristusovega življenja in dela. Zavedali so se, da nihče na zemlji ni bil Jezusu tako blizu kot — Marija. Nihče ni tako dobro razumel Gospoda kot njegova Mati. Res je: tudi ona ga do dna ni razumela in ga na veke ne bo. Čeprav je Marija “za Bogom najlepša”, je vendar med njo in Bogom neskončna i-azdalja. Kljub temu je in ostane res, da je bilo Mariji dano, Jezusa na poseben način razumeti. In tisti njen način razumevanja je bil človeški način, čeprav nemogoč brez posebnega božjega razsvet-lenja. Mi ne moremo tako dobro in od blizu razumeti Jezusa kot ga je mogla Marija. Toda gotovo je. da je Marijino razumevanje za nas najvišji ideal, kteremu se vendar z vztrajnim trudom in božjo polnočjo lahko precej približamo. Sestavljavcem rožnega venca je ta ideal lebdel pred očmi: z Marijino dušo premišljevati in eazmneti Kristusa. Tako gledati nanj, kot je gledala Marija. In če to ne gre tako lahko ali sploh lje. pa vsaj poskušajmo! V tem poskušanju in v teli duhovnih naporih je veliko notranjega uživanja in veselja. tn ker vemo. da je to tako vi- sok ideal, da se mu le s težavo približujemo — naj nam Marija sama pomaga! Saj jo mora neizmerno veseliti, ko vidi. da se tudi mi po svojili močeh trudimo, da z Njenimi dušnimi očmi gledamo na Njenega Sina. . . V spoznavanju teh in takih notranjih . lepot molitve so svetniki sestavili rožni venec in toliko Zdravamarij. Čeprav je rožni venec kot molitev star že najmanj sedem sto let, je vendar postavljen na temelj tistega vzklika, ki ga ima naša mati Cerkev še danes takorekoč neprestano na ustnicah: PO MARIJI K JEZUSU! Prošnja pesem 0 Bog, Gospod naš, daj, obudi mrtva srca naša, poživi plamen, ki ga dih sodobnosti ugaša; ulačni in užejaj nas, da zopet Tebe lačni in žejni bomo! Glej, kako v tej dobi mlačni, mračni za zemskim kruhom mimo Tvoje mize begamo, kako samo po zemeljskih napojih segamo! Gospod, skeli nas: nismo Tvoji kakor naši dedi, na pot sveta umikamo se Tvoji sveti sledi; čedalje bolj nas begajo preroki Antikristi. Obrani nas in skrbno varuj v Svoji luči čisti; daj, da s prestolov lažnih bodo v prah popadali vsi, ki ženo se, da celo nad Tabo bi zavladali! Gospod, prihodnost je pred nami kakor tleča bomba; naš čas je divji, razdejan kot da bo večna tromba zdaj zdaj zapela in nas vse pred Tvoj obraz pozvala. Daj, da prej ljudstva vsa se bodo v Tvojem hlevu zbrala, da ne bi lačni zunaj njega tavali in hirali. O daj nam, daj, da v Tebi bi živeli in umirali! Vinko žitnik, Mladika BODI NAŠA LUČ, GOSPOD! Gregor Mali Luč ljubezni v nas ugaša, noč brezbožna nam grozi, žalostna so pota naša. — nade na rešitev ni. Kam bežimo naj sirote, kje zavetja iščemo? O Zveličar, vir dobrote, k Tebi se zatekamo! Luč ljubezni v nas prižigaj, razsvetljuj trpljenja noč. Kvišku naša srca dvigaj, v boju svojo daj pomoč! Daj zavetje v srcu svojem vsem, ki Tebe iščejo; vedno naj v objemu Tvojem narodi počivajo. Narod Te slovenski prosi: V svojem srcu varuj ga, bisere ljubezni trosi mu iz svojega srca. Blagoslavljaj naše njive, hribe, gozde, travnike! Daj, Gospod, nam vere žive, varuj večne nas teme! (Vigred) EVHARISTIČNO SRCE P. Krizostom Sekovanič Vse moje misli danes pred tabernakelj hite, kjer gospoduje v Hostiji beli božansko kraljevo Srce. .Jezus, moj dobri Pastir — ovčka sem tvoje črede — iz tabernaklja mi« kličeš besede “Na mojem Srcu boš našel mir! Vem. moj Jezus, vem: Svet drvi mimo tebe. Svet išče sebično le sebe. Tvojo ljubezen z nogami tepta. Moj Jezus, svet nima srca. Zato sem danes k tebi prišel ves srečen in blažen, da ti povem skrivnost: Jezus ti vsa si moja sladkost. Pred oltarjem večna luč gori, kakor kaplja predragocene Krv ki je padla iz božjega Srca v odrešenje vsega sveta. Ta kaplja škrlatne Krvi vedno znova govori: da resnična ljubezen vsa kipi iz evharističnega Srca. (Glasnik) Slovenska mladina in evharistični kongres Pričujoče vabilo na ljubljanski evharistični kongres je napisal slovenski mladini gospod vikar Lojze Košmrij iz Ljubljane. - Ob tej priliki objavljamo tudi sliko mladega vendar že velikega časti ven svetega Rešu j c ga Telesa, Gulden a de Fontgalland, ki je enajstleten pred kratkim umrl v Parizu, pa je v par letih izšlo gotovo že trideset knjig o njegove.n mladem življenju pisanih v raznih jezikih in bo ta deček najbrže že v kratkem proglašen za svetnika. Mi bomo o njem še pisali. 'S*e***~*wj^ Evharistični kongres se hitro približuje Že štejemo tedne, kmalu bomo šteli dneve in noči. Še malo in videli bomo slavo svetega Rešujega Telesa, kakršne še ni videla slovenska zemlja. Prišli bodo škofje iz cele naše države, naš gospod škof jih bodo sprejemali v imenu Jezusovem. Sam sveti oče Pij XI.. so določili posebnega odposlanca, kardinala Hlonda s Poljske, da bo zastopnik papeža na kongresu. S tem je dobil naš jugoslovanski Evharistični kongres najvišje priznanje in počeščenje. Duhovniki se pripravljajo na tiste dni z velikim hrepenenjem; verniki se priglašajo iz vseli krajev. Zadnje dinarčke bodo žrtvovali, da bodo mogli priti na veličastne slovesnosti v belo Ljubljano, ki bo. tiste dni prest o lic a evharističnega Kralja. Sveto hrepenenje j? prevzelo zlasti otroška srca. Od vseli strani se priglašajo. Pripeljali se bodo na vozovih, pa tudi s posebnimi vlaki. Nepregledne vrste naše mladine bodo prvi dan zjutraj napolnile prostor na Stadionu, kjer bo sveta maša s skupnim' svetim obhajilom. To ho prizor, nad katerim se bosta radovala nebo in zemlja. Vsi. ki so se udeležili velikih Evharističnih kongresov, pravijo, da je skupna otroška pobožnost najlepši dol evharističnih slavnosti. V mesecu maju leta 1930 je bil svetovni Evharistični kongres v mestu Karta geni na severni afriški obali. Slavnosti so se vršile na tistern prostoru, kjer je stalo nekoč pogansko gledališče. Na peščenih tleli tega gledališča je prelilo pod rimskimi cesarji na tisoče in tisoče mučencev svojo kri za Jezusa Kristusa. Tam je bil postavljen ob kongresu velik oltar, sredi prostora pa je stal kamnit križ. Časi se pač spreminjajo, ne vedno na slabše. Tu je imela mladina svojo skupno pobožnost. V zelenem okviru oljk in drugih dreves se je tu zbralo osem tisoč dečkov in deklic. Bili so v belih oblekah. Razvrstili so se pred belo-zelenim oltarjem, v obliki velikega križa. Dvanajst duhovnikov jim je delilo sveto obhajilo. Prihajali so otroci v najlepšem redu; polagoma in s svetim strahom so pristopali k božji mizi in prejemali svojega Boga. Z Jezusom v srcu so zopet odhajali na svoja mesta. Bil je nepopisno lep in ganljiv prizor. Odraslim, ki so to gledali, so solze veselja tekle iz oči. Pred svetim Rešujem Telesom! so otroci obnovili obljubo zvestobe dobrega Odrešenika. Tu so zapeli nalašč za to priliko zloženo pesem : “Jaz sem kristjan”. Pred oltar so polagali palmove veje, v znamenje, da poklanjajo Jezusu Kristusu v najsvetejšem Zakramentu sto-tisoče žrtev in svetih obhajil, ki so jih za kongres darovali otroci celega sveta. Bilo je res kakor nekoč na cvetno nedeljo v Jeruzalemu; da, bilo je še lepše. ICako se j4 pač veselil Jzus, ko je utripalo v ljubezni do njega toliko nedolžnih src. To je bil res dan. ki ga je naredil Gospod. Kaj je bilo šele lani v Buenos Airesu v Argentini! Tam se je udeležilo otroške pobožnosti čez stotisoč otrok. Kaj takega svet še ni videl. Otroška srca bijejo po celem svetu za Jezusa Kristusa; zanj se vnemajo tudi srca slovenskih otrok. Saj Jezus Kristus to tudi zasluži. Otroci, le pripravljajmo se! Pa ne samo na zunaj; pripravljajmo se predvsem, v svojih srcih ! Zato naj nihče ne opusti vsakdanje pobožne molitve; darujte v namene kongresa vsak dan kakšno malo žrtev, večkrat sveto mašo na delovni dan, sveto obhajilo! Skrbimo, da bo v naših dušah ljubezen do Jezusa v sveti hostiji tako mogočno gorela kakor velik kres. Tako se pripravljajmo vsi: tisti, ki pridiete v Ljubljano in tisti, ki ne boste mogli priti. Če ne boste mogli biti vsi telesno navzoči, boste pa po srcu. Srca vseh slovenskih otrok bodo takrat pred Jezusovim prestolom. X' duhu združeni bomo peli vsi: Kristus kraljuj! Kristus zmaguj ! V Hostiji sveti nam gospoduj! Jugoslavija: Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, Miklošičeva cesta, s pripombo: za Duhovno življenje, Buenos Aires. Brasil: Banco Germänico, Rio de Janeiro, Rua Alfandega 5 — Banco Germänico, Sao Paulo, Rua Alvarez Penteado 19 — Banco Germänico, Santos, Rua 15 de Noviembre 164 — Banco Holandes, Sao Paulo, Rua da quintanda 9. Paraguay: Banco Germänico, Calle Pcas. Franco esq. Chile, Chile: Banco Germänico de la A. S., Santiago, Calle Huerfanos 833. Banco Germänico, Valparaisoj calle Pratt 238. Francija, Belgija in Luksemburg: Banque Baruch et Cie., Paris, 15 rue Lafayette. Holandsko: Holandsche Bank — Unie N. V., Heerengracht 432, Amsterdam, Nemško: Deutsch-Südamerikanische Bank A. G., Mohrenstrasse 20, Berlin. Naročniki iz Severne Amerike nam najenostavnejše nakažejo naročnino v čekih The Chase National Bank of The City of New-York, ki ima svoje podružnice po vseh večjih severoamerišikih mestih, čeki naj se glase na: Administration of The Spiritual Life, Buenos Aires, Argentina. r©- Oglasniki našega lista Vam nudijo isto in boljše blago po isti in nižji ceni, kakor je morete dobiti drugod. Kupujte torej pri njih, ker koristite tako sebi in nam. Pri svojih nakupih se vedno sklicujte na oglas, ki ste ga brali v našem listu. kujno prosimo mmmsm *° »a. = • - o»er >- ».■» „z V I G I L O V E POVESTIOE so gotovo najboljše, kar premore Južna Amerika v mladinskem slovstvu. Doslej je izšlo 80 povestic, tiskanih na finem papirju in bogato in res umetniško ilustriranih. Stanejo samo po deset centavov, dobite pa jih v vsaki knjigarni. Pri najboljši volji Vam Vaši ne morejo pisati vseh novic iz domačih krajev, Vi bi pa radi vse vedeli. Naročite si torej najboljši slovenski dnevnik SLOVENEC ali najboljši slovenski tednik DOMOLJUB. Naročnina dnevnika Slovenec mesečno ? 4.—, tednika Domoljub letno $ 6.— in mesečnika Bogoljub letno $ 3.—. Naročila: UPEAVA SLOVENCA, DOMOLJUBA IN BOGOLJUBA Kopitarjeva ulica 6 LJUBLJANA, Jugoslavija SLOVENSKA KROJAČNICA IN TRGOVINA z manufakturnim blagom po konkurečnih cenah. Priporoča se: Sebastian Mozetič Buenos Aires OSOHIO 5025 (La Patemal) Priporočamo Varu vzgojne zavode mariborskih šolskih sester SAN LOEENZO FCCA, Sta. Fe EOSAEIO, Calle Cordoba 1646 SAN ANTONIO DE PADUA Oeste in zavod zagrebških usmiljenk Dock Sud, Calle M. Estevez 1200 Za natančnejše pogoje se obrnite na omenjene zavode bodisi ustno bodisi pismeno. Dr. JUAN ANGEL MAETINOLICH odvetnik MONTEVIDEO 481 U. T. 35 Libertad 5323 Edina slovenska brivnica na Pa-ternalu. — Paz Solda 4979 — Se priporoča: Leopold Zavrtanik Slovenska čevljamica Paz Solddn 4983 Anton Saksida ------- ZAVOD ----------- SV. CIRILA IN METODA sprejema dečke v popolno varstvo Obrnite se pismeno ali osebno na.i ASILO LIPA, VILLA MADEEO C.G.B.A. (Bs. Aires)