49
Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic 
Slovenije (DOPPS) in njegovih 25 let
DOPPS – BirdLife Slovenia and its 25 years
Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS) letos praznuje 
svoj srebrni jubilej. In kot se za tako prilo`nost spodobi, se je treba ozreti na 
res uspe{no prehojeno pot, se{teti sladke pa tudi grenke trenutke. In iz vsega 
potegniti kak{en nauk. Iz nebogljenega, a odlo~nega begavca, ki je v prvem 
letu obstoja {tel borih 88 ~lanov, je po nekaj golitvah zrasel mogo~en pti~, za 
katerim leti tiso~glava ~lanska jata!
Dru{tvo pa ni nastalo ~ez no~, ampak so razmere za njegovo ustanovitev 
dozorevale in nazadnje tudi dozorele. Ti~arska tradicija na Slovenskem je 
stara in je tudi pre`ivljala svojo evolucijo. S tesnobo v srcu se spominjamo 
na{ih daljnih predhodnikov, ki so svojo ljubezen do pti~ev izkazovali tudi zelo 
neposredno: imeli so jih tako radi, da so jih kar po`rli! Hoteli ali ne, priznati 
moramo, da je bila pri nas kultura lova pti~ev za prehrano, predvsem jeseni, 
precej razvita, zlasti v osrednjem in primorskem delu dr`ave, ~e stvar pribli`no 
zaokro`imo. Tiso~e drobnih pevcev je jeseni kon~alo zlasti na gosposkih mizah. 
To pa je, hvala bogu, `e daljna preteklost.
Hkrati z lovom pa se je vzpostavljal dolo~en odnos med lovci in pti~i. Pti~e so 
zadr`evali v kletkah tudi za zabavo, predvsem pa so jih uporabljali za vabnike 
v naslednji lovski sezoni. Uspe{no zadr`evanje pti~ev v ujetni{tvu je zahtevalo 
dobro poznavanje njihovih potreb, predvsem prehranjevalnih. In nekateri 
ti~arji so bili v tem pravi mojstri. Tudi glede ogla{anja pti~ev so bili prav 
tenko~utni: pri nekaterih vrstah, npr. {~inkavcu Fringilla Coelebs, so lo~evali 
razli~ne tipe petja in pevcem dajali svoja imena, kot npr. ropo~ev, gri~u, vidru, 
cekiv, ko~év in {e druga.
Za~etek organiziranega obro~kanja pti~ev, leta 1926 v okviru Ornitolo{kega 
observatorija, je za ti~arje pomenil pravo revolucijo. Lahko so osmislili svoje 
delo in z njim prispevali k napredku ornitolo{ke znanosti. Sprva lov na 
limanice, s {tevilnimi pomanjkljivostmi, ki so {le zlasti na ra~un ujetega, z 
limom zamazanega pti~a, je leta 1973 zamenjal lov z mre`ami. Ulov je bil 
neprimerljivo ve~ji in lovilo se je vse ve~ za Slovenijo novih pti~jih vrst. Danes 
obro~karska dejavnost poteka v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije in 
zdru`uje okoli 60 zunanjih sodelavcev. Med `e omenjenimi 88 ~lani dru{tva v 
prvem letu jih je bilo kar 45 iz vrst obro~kovalcev.
Opazovanje pti~ev – in zapisovanje podatkov o tem – se je zelo razmahnilo. O 
tem govorijo {tevilni zapisi v razli~nih revijah ali samostojna dela, ki pomenijo 
za~etek in temelj favnistike. Neprimerno ve~je {tevilo zapisov pa je kon~alo 
po razli~nih bele`nicah in predalih, ni jim bilo dano, da bi bilo njihovo 
poslanstvo udejanjeno. Vse bolj se je kazala tudi potreba po kvantifikaciji 
zbranih podatkov, po njihovem sistemati~nem uvr{~anju v prostoru, skratka, 
pokazala se je potreba po ornitolo{kem atlasu, tako gnezdilk kot prezimovalcev. 
Pa ne samo pri nas. Priprave zanj so se za~ele tudi v okviru Evrope in Slovenija 
je pristopila k evropskemu sodelovanju, ko na drugih podro~jih o podobnih 
dejavnostih sploh {e sli{ali nismo. Napo~il je ~as, da smo se slovenski opazovalci 
Acrocephalus 25 (121): 49 – 51 , 2004
50
in preu~evalci pti~ev zdru`ili v dru{tvu in skupaj za~eli vle~i ornitolo{ki voz. 
Pobudo za ustanovitev dru{tva so dali in utemeljili trije mo`je, Iztok Geister, 
Dare Magajna in Dare [ere, ki so dru{tvu tudi dali ime: Dru{tvo za opazovanje 
in prou~evanje ptic Slovenije. Omeniti velja tudi akademika dr. Andreja 
@upan~i~a, ki je ves ~as nastajanja dru{tva in {e dolgo potem, ko je to `e 
delovalo, zvesto stal ob strani z dobrimi predlogi in nasveti in, ~e se izrazimo 
sodobno, vlival pozitivno energijo. In to z vedrom!
Na ustanovni skup{~ini DOPPS-a, 8.12.1979 v Ljubljani, je Iztok Geister v 
pozdravnem nagovoru tedanja dogajanja na ornitolo{kem podro~ju slikovito 
strnil z besedami: »Vse to rojenje favnisti~ne dejavnosti na Slovenskem v 
zadnjih nekaj letih vse glasneje i{~e svojo matico, okrog katere bi se v grozdu 
zbrali vsi, zdaj po vseh mogo~ih predalih raztreseni terenski podatki. Tak{na 
a`urna in `ivahna izmenjava podatkov bi dala na{emu delu nov impulz in 
mo`nosti za hitrej{o realizacijo pobud v zvezi z delom na terenu. Ta matica 
naj bi bilo dru{tveno glasilo Acrocephalus. To bi bilo, ~e izvzamemo v 
letu 1933 iz{lo prvo in edino {tevilko Izvestij ornitolo{kega observatorija v 
Ljubljani, prvo periodi~no ornitolo{ko glasilo na Slovenskem. Rodovno ime 
trstnic Acrocephalus simbolizira delovno in problemsko zasnovo glasila, saj so 
trstnice, ~e upo{tavamo te`avnost determinacije, ekolo{ko izolacijo in akutno 
ogro`enost biotopa, za raziskovanje zelo privla~en rod ptic.«
Matica Acrocephalus je za`ivela in imela {tevilno potomstvo: danes bele`imo 
121 izdanih {tevilk. Njeno potomstvo je vse do 93. {tevilke urejeval in negoval 
Iztok Geister, bil mu je ve~ kot skrben o~e. Na takratno delo uredni{kega 
odbora ostajajo v spominu prijetni sestanki, dolge pti~arske razprave, pa tudi 
kak{no zabavno smo razdrli. Denarja pa ravno toliko, da so bili pokriti stro{ki 
izdajanja revije in {e kaj za pisarni{ke posle. 
Ko vle~emo ~rto pod ~etrstoletno delovanje DOPPS-a, smo dol`ni povedati 
tudi tisto, kar bi bilo najbolje pozabiti. @e pred 93. {tevilko, leta 1999, so se 
za~eli v dru{tvu tudi grenki trenutki, sedenje na sestankih je postajalo vse bolj 
more~e. Pravijo, da je bil konflikt generacij. Pa naj bo tako. [koda je le, da se 
je vse za~elo pri denarju. 
Leta 1994 je dru{tvo, vzporedno z revijo Acrocephalus, za~elo izdajati 
tudi Novice DOPPS, ki so se kasneje preimenovale v Svet ptic. Mlaj{i in 
prodornej{i ~lani dru{tva so vse bolj zasedali klju~ne funkcije v dru{tvu, bili 
so uspe{ni tudi poslovno, povezovali so se s sponzorji in za~eli s projektnim 
delom. Usmeritev Izvr{ilnega odbora je bila, da bi Acrocephalus postal strogo 
strokovna revija, bolj poljudne prispevke in kramljanje s ~lanstvom pa naj bi 
prevzela revija Svet ptic. Acrocephalusu so vse bolj omejevali porabo denarja, 
ostajali so nepokriti ra~uni, ki so jih potem o~itali uredniku. Najve~krat, da 
je objavil kak{no barvno sliko preve~ in s tem zvi{al stro{ke tiska. [lo je za 
pi{kave denarce. Konflikt so re{ili tako, da je Izvr{ilni odbor dru{tva urednika 
razre{il. Kratko malo ga je zbrisal! Celotni uredni{ki odbor je odstopil v znak 
podpore dotedanjemu uredniku. Svet ptic in novi Acrocephalus pa sta se kot 
Feniksa dvignila s pogori{~a uredni{tva, ki je pripadalo starej{i generaciji.
Dobro, izbrali so pot, ki jo starej{i te`ko razumemo in ne odobravamo. Nekaj 
pa je k temu treba {e re~i. Seveda je prav, da so mladi poskrbeli za denar. A 
~e je `e bilo treba zamenjati urednika, ki je tudi sam `e omenil, da bo predal 
urednikovanje, bi to lahko naredili na dostojen na~in. Zelo preprosto. Od 
Uvodnik / Editorial
51
njega bi se poslovili in se mu zahvalili za opravljeno delo. Iztok Geister si je to 
ve~ kot zaslu`il. O razli~nih generacijah pa tole. Rasli smo {e v ~asu, ko so nam 
za `ivljenjsko popotnico dali pregovor, ki je ravno prav{nji, da ga izre~emo ob 
razmi{ljanju o grenkih trenutkih v dru{tvu. Je preprost: »Ti o~eta do praga, sin 
tebe ~ez prag.« 
Danes DOPPS cveti, priboril si je pomembno mesto v stroki in dru`bi. Uspe{no 
poslovanje in krog zavzetih sodelavcev, ki skrbijo, da izhajajo monografije in 
bogat propagandni material predvsem z naravovarstveno vsebino. Acrocephalus 
je odli~na strokovna revija, prestopila je doma~i prag in postala mednarodna. 
Samo pohvalno tudi o reviji Svet ptic, ki bralce navdu{uje s pestrimi prispevki 
o `ivljenju in iz `ivljenja pti~ev, vse bogato barvno ilustrirano. Ob praznovanju 
~estitke vsem, ki se trudijo za uspeh DOPPSa, in iskrena `elja, da bi se vse {e 
tako nadaljevalo in cvetelo!  
 
Janez Gregori
Acrocephalus 25 (121): 49 – 51 , 2004