Zakon o ljudskih šolah Vse šole v dravski banovini so prcjele odlok, naj na scjah krajcvnih učitcljskih svetov stavijo svoje predloge za spremembo zakona o ljudskih šolah. Ta odlok je dal neposredno pobudo za razprave o spremennbuh šolskega zakona tudi na zborovanjih sreskih učiteljskih društev. Svoj predlog za spremembo je izdelala tudi ljubljanska sekcija JUU. Ne bi bilo prav, da bi šli povsem brezbrižno mimo potrebe temeljite korekture sedaj veljavnega šolskega zakona; nasprotno, še prav posebno moramo podčrtati to potrebo, toda z razpravami o detajlih posameznih člcnov ne pridemo prav nikamor. Poglejmo koliko ogromnega časa je zgubilo učiteljstvo z razpravljanjem o potrebnih korekturah. Govorilo se je o teh na lokalnih učiteljskih konferencah, na zborovanjih m povsod se j'e pretehtalo člen za členom, predlagalo in sklepalo o potrebah novih določil. In če bi mogli primerjati uspehe z delom, bi morali povsem sigurno ugotoviti, da delo ni v prav nikakem pravem razmerju z doseženim uspehom. Zaradi tega je nujno potrebna ugotovitev, da je treba v predlogu poudariti predvsem bistvo potrebe reorganizacije šolskega zakona. Sedaj veljavni šolski zakon pravi v svojem § 44. sledeče: Obči redni pouk v ljudski šoli se izvaja v državnem jeziku po učnem načrtu in programu, ki ga predpisuje za vso državo minister za prosveto, ko je zaslišal glavni prosvetni svet, pri čemer se ravna po načelu koncentracije pouka in učenčevega aktivnega sodelovanja. V smislu določb tega člena je predvsem nujno potrcbna reforma učnih načrtov. Današnji namreč prav nič ne upoštevajo v zadostni meri te določbe. V retormiranih učnih načrtili bi moral biti v prvi vrsti in predvsem podčrtan delovni princip, še več, ti načrti bi morali biti sestavijeni prav na principu, ki ga predvideva § 44. zakona o ljudskih šolah, in ki ni prišel do veljave odnosno ni bil upoštevan pri sestavljanju sedaj veljavnih učnih načrtov za vso ljudsko šolo. Ugotoviti je pri tem potrebno, da je mogoče z novim šolskim zakonom zgraditi moderno šolo le tedaj, če se v polni meri upoštcva princip otrokove samodelavnosti. Ako bi se izvršila reforma šolskega zakona na ta način, tedaj ji nujno sledi potreba popolne reforme učiteljske izobrazbe. Že neštetokrat je bilo govora o tem vprašanju v »Učiteljskem tovarišu« in vedno je bila glavna ugotovitev ta, da je izobrazba učiteljskega naraščaja prav zaradi tega pomanjkljiva, ker ga ne pripravlja za praktično delo na podeželski šoli, ker ne daje zadostne podlage za proučavanje in spoznavanje službenega kraja, kar je prvi predpogoj za pravilno usmeritev vzgoje in pouka, za uvedbo sannodelavnosti pri otroku, kjer je treba predvsem upoštevati otrokov milje in socialne razmere, v katerih otrok raste. Da je učiteljska predizobrazba res pomanjkljiva, nam pričajo nešteti pedagoški tečaji, ki so jih doslej prirejale učiteljska stanovska organizacija, Pedagoška centrala v Mariboru in Pedagoško društvo v Ljubljani. Toda ti tcčaji so bili doslej vedno le plod privatne inieiative. Učiteljstvo je namreč občutilo potrebo po nadaljnji izobrazbi odnosno potrebo po poglobitvi svoje dosedanje izobrazbe, ki v nobenem primeru ni zadoščala za pravilno in temcljito vzgojno delo med našim narodom. Zelo veliki obiski na tch tečajih so nani pa tudi najboljši dokaz, da je prcdizobrazba učiteljstva absolutno nczadostna in današnjim razmeram ter ustroju današnje družbe ncustrezajoča. Iz tega sledi nujna potreba po reorganizaciji učiteljskc predizobrazbe. Šelc ko bo ta izvedcna, bo mogoča tudi rcforma našega šolstva po načelih novega šolskega zakona, ki bo vseboval striktne določbe upoštevanja delovnega principa pri vsem pouku. Še eno bistveno zahtevo reforme šolskega zakona moramo poudariti, in to je oprema naših ljudskih šol. Ni treba na tcm mestu še posebcj naštevati konkretnih primerov, ki smo jih že večkrat navajali, v kako slabem stanju se nahajajo mnoge učilnice, kako pomanjkljivo so opremljene razne šolc s pohištvoni in učiii, ter kako slaba je preskrba šol 7. vsem potrebnim inventarjem. Posebno v zadnjem času, odkar pritiska gospodarska kriza z vso svojo pezo tudi na šolstvo in ovira njegov pravilcn razvoj, se še prav poscbno opaža, da mora prav šolstvo biti ona panoga, pri kateri sc najbolj štedi. Toda ako hočemo dvigniti naše šolstvo, moramo skrbeti prcdvsem za to, da se postavi tudi oprema šol na bazo reformiranega pouka. Ako hočemo dobiti moderen in današnjim zahtevam ustrezajoč šolski zakon, tedaj je naša dolžnost, da poudarimo, naj se vzamejo za osnovo novega šolskega zakona navedene tri zahteve, ki naj se do popolnosti upoštevajo pri sestavi celotnega zakona, kajti lc na osnovi, ki bo upoštevala te tri bistvenc zahtevc, bo mogoče zgraditi res dober, popoln in zahtevam današnje družbc ustrezajoč šolski zakon.