—    4    —
Iz preteklosti ogrskih Slovencev.
Kedo se ne 3pominja iz življenja in delovanja slovanskih apostolov Cirila in Metoda, da sta prišla na svojem potovanju v Rim 1. 867. med panonske Slovence, kterih vojvoda Kocelj ju je z veliko častjo sprejel in se razveselil, ko je videl v slovanskem jeziku pisane knjige? Dal jima je 50 učencev, ki bi se naj pripravili za duhovniški poklic. In ko po Cirilovi smrti ni kazalo, da bi se vrnil Metod na Mora/sko,je ostal pri Koclju in deloval med panonskimi Slovenci do Koceljeve smrti. Posrečilo se je takrat, da je ustanovil papež posebno nadškofijo za Moravsko in Panonijo.*) Ali bil je to po Samovi državi drug svitel žarek, ki je pokazal, v kaki smeri naj bi se razvijala zgodovina slovenska in češka. Ni pa ugajal tak razvoj zapadnim sosedom Nemcem, ki so si bili že spravili pod svojo oblast nas karantanske Slovence, pa hoteli razširiti oblast tudi na panonske (ogrske) Slovence in Čehe. Dobro došli so izprva Nemcem Madžari, ki so se bili takrat naselili po ogrskih nižavah j in na nemški poziv pokončali velikomoravsko i državo.*) Madjarski plen pa so postali kot najbližji sosedi naši panonski Slovenci. Kakor kasneje Turki so tudi Madjari strašno plenili po slovenskih pokrajinah pobijali prebivalstvo ali pa ga, zlasti tostran Mure. Kakor na Gornjem Koroškem, in Štajerskem, se je tudi na Ogrskem slovenski živelj krčil. Zlasti v vzhodnih delih so se slovenske naselbine skoraj popolnoma pomadjarile. Boljše je bilo v obmejnih za-padnih krajih. Tam je bilo prebivalstvo bolj gosto naseljeno. Zato se ni moglo toliko tujcev priseliti in Slovenci so ohranili svoj narodni značaj do današnjega dne.
Cerkveno so bili ogrski Slovenci izprva prideljeni škofiji v Gjuru in v Veszpremu. Ko pa je kralj Ladislav ustanovil zagrebško škofijo 1. 1094., ji je podredil tudi prebivalce salajske županije,   med   tem   ko   bi   železna
*) Panonija je za rimskih časov obsegala kraje nekako med Donavo in Savo do Ptuja in vzhodne Štajerske. Odtod Panonska ulica v Ptuju.
Madjari pa tudi Nemcem niso prizanesli in začeli divjati in ropati po njihovih zemljah. Ta brezobzirna osvojevalna in uničevalna divjaška čud je ostala obema narodoma do današnjih časov in se je v minuli svetovni vojski pokazala zopet v polni nagoti, ko sta se oba naroda združila, da dokončata uničevalno delo, ki sta ga začela pred tisoč leti, da zatreta Slovane.
župaaija imela še dalje pripadati gjurski Škofiji. Ali ogrsko Slovence je ta ločitev neprijetno zadela, ker bi bili vsi radi imeli zagrebškega škofa za svojega višjega pastirja. Zato so se Slovenci Železne stolice s svojimi duhovniki vred uprli gjurskemu škofu in prosili zagrebškega, naj jih sprejme otroke in žene odvavali a sabo v sužnost. Okoli 1. 900 so Madjari stalno zasedli svet med Muro in Donavo. Kolikor Slovencev je še ostalo tam, so morali novim gospodarjem obdelovati zemljo in jim dajati velik del svojih pridelkov. Pri teh Slovencih se je učilo divje pastirsko in ribiško ljudstvo madjarsko poljedelstva, rokodelstva, staviti hiše in preproste utrdbe. To priča Še danes nebroj slovenskih be*sed v madjarskem jeziku, n. pr. jarom (jarem), kolya (kola), taliga, szani, kalamaz (kolomaz), lomes (lemež), gereben (greben), czep (cep), kasza (kosa), szita (sito), jazcol (jasli), bot (bat), darong (drog), patak (potok), gatya (gače), irha (jirhovina), kapa, koszok (kožuh), palast (plašč), ruha prauda (pravda), megya (meja), k:iraly (kralj), vaj da (vojvoda), sipan (župan), Nerneth (Nemec) itd.
Ko so prišli ogrski Slovenci pod madjarsko oblast, so bili popolnoma ločeni od svojih rojakov v svojo očetovsko oblast. Ta je sicer to storil, ali državna oblast tega ni trpela in je ostalo pri prvotni razdelitvi tja. do 18. stoletja, ko so se morali tudi cerkveno ločiti od Hrvatov.
Da niso Madjari v novejših časih narodne prosvete negovali kulturnih potrebščin ogrskih Slovencev, je urnljivo. Kakor koroški Slovenci, tudi ogrski Slovenci niso imeli po šolah in uradih nikakih narodnih pravic. Pri ljudskem štetju 1. 1890 so našteli v zahodnih stolicah še 95 tisoč Slovencev, a 1. 1900 jih statistika posebe niti več štela ni!
Tisto malo narodne duševne kulture, ki jo je še med ogrskimi Slovenci, je večinoma proti vladni volji. Kljub temu se narod v svoji žilavosti krepko upira madjanzaciji. Prav minula vojska je prekmurskim Slovencem močno povzdignila narodno zavest in ljubezen do materinskega jezika. Saj so prišli kot vojaki daleč po svetu in se lahko prepričali, da hvalisani madjarščine nikjer ne razumejo, pač pa se v svojem slovenskem jeziku lahko razumejo in pogovarjajo s Hrvati, Čehi, Poljaki in Rusi.
Zato je le pravično, da se vsaj ta mali ostanek nekdanjih panonskih Slovencev združi z ostalimi brati v novi državi in pride iz Životarenja in zatiranja do pravega življenja in politične svobode.                            F. K.