C L i ran mM SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 33. KNJIGA 1982 LJUBLJANA 1983 Mil ¿j \MTiUi SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 33. KNJIGA 1982 THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 33/1982 LJUBLJANA 1983 AOIf. A .1 se- STrlA QUA 0300313 d '.> r\\3Qfl ¡A 3MÉVOJi' s se f'er 7 fíi tj o PREDGOVOR Pričujoča 33. knjiga Letopisa Slovenske akademije znanosti in umetnosti kaže drugačno razporeditev od dozdajšnjih. V letu 1982je bila izvršena reorganizacija Akademije tako, da seje večina akademijskih raziskovalnih inštitutov organizirala V enotno samoupravno delovno organizacijo z nazivom Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Zavoljo tega ima Letopis dva glavna dela: prvi obravnava delovanje (ožjega delaj akademije, drugi pa delovanje ZRC SAZU v letu 1982, Ker gre za novo ustanovljeno delovno organizacijo smo na začetku tega drugega dela objavili tudi poglavitne določbe njenega Statuta, zlasti tiste, ki zadevajo njeno razmerje do SAZU. Urednik a kad ena k prof. dr Jože Goričar 'Víflll ni íÜKCrri...:« ••('•.i. 'Al;'. ,t4. • . ízk\ A. \itu\ I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik Janez Milčinsku redni član Podpredsednik Robert Blinc, redni član Podpredsednik Bratko Kreft, redni član Glavni tajnik Jože Goričar, redni član častni Clan_____ Josip Vidmar REDNI ČLANI (48)_ Anton Bajec, Oton Bcrkopec, France Bezlaj, Robert Blinc. Bogdan Brecelj, Sreč ko Brodar, Miroslav Brzin, Dragotin Cvetko. Bojan Cop. Davürin Dolar, Jane7 Fettieh, Alojzij Finžgar. Jože Goričar. Peter Gosar, Bogo Grafenauer. Stanko Grafenauer, Dušan Hadži, Svetozar llešič. Anton Ingolič, Božidar Jakac. Janko Jurančii, Zdenko Kalin, Viktor Korošec, Miško Kranjec, Stane Krašovec. Brat-ko Kreft, Gorazd Kušej, Rudi KyOvsky, Villentm Logar, Boris MajeT. France Mihelič, Janez Milčinski, Dušan Moravec, Marjan Muiič, Franc Novak, Vladimir Pavšič, Janez Peklenik, Anton Peterijn, Stojan Pretnar, [van Rakovec, Edvard Ravnikar, Anton Slodnjak, Lujo Šuklje, Miha Tišler, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Fran Zwitter, Andrej O. Župančič. dopisni Člani od___ Aleksander Bajt, Janez Batis, Jože Bole. Emilijan Cevc, Matija Dreveni k, Ivan Gams, Anton Grad. Ludvik Gyergyek, Mile Klupčič, Janko Kos, Uroš Krek. Filip Kumbatovjč, Janez Logar, Janez Matjasič, Ernest Mayer, Boris Merhar, Milan Mihelič, Lev Milčinski, Zdravko Mlinar, Boris Paternu, Mario Pleničar, Ivan Potrč, Primož Ramovš, Janez Stanonik, Gabrijel Stupica, Anton Trstenjak, Joie Udovjč, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Franc Zadravec. Pri delu skupščine SAZU lahko sodelujejo md i zunanji dopisni člani (48): Mihaiio Apostolski, Krešimir Baienovii, Alojz Benae, Nikolaj A- Borisevič, Vladislav Brajkovič, Johann Cilenšek, Edhem Camo, Avgust Černigoj, Vašo Cubrilovii, Mirko Deanovic, Aleksandar Despič, Milan Dimitrijevič, Jovan Djordjevič, Branislav Djurdjev, Boris Drujan, Kuri von Fischer, Aldo Franchini, Milovan Oavazzi, Leon Gerškovic, Drago Grdeničt Erwin L. Hahn, Pavle Ivič, Vanda Kochansky-Devide, Franjo Kogoj, Blaie Kone-skt, Josef KratochvM, Emmanuel Laroche, Janko Lavrin, Desanka Maksi-movic, Esad Mekuli, Mihaiio Mihailovic, Zoran MuSič, Dimitr Panteleev, Branko Pavičevič, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Stanojlo Rajičic, Alfred Rammelmeyer, Chintamani N. R, Rao, Harald Saeverud, Pavle Savič, Jakov Sirotkovič, Petar Stevanovic, Ivo Supičič, Janos Szentagothai, Jaraslav Sidak, Mstislav Volkov, Dimitrij Vučenov. Pri delu skupščine S AZU sodelujejo še delegati: predstavnik delovne skupnosti 5AZU (Bojan Plavc}, predstavnik delovne skupnosti 2!RC SAZU (Mitja Zupančič), predstavnik OO ZK (Zvonka Leder-Mancini), Delovna skupnost SAZU je štela 31. decembra 1982 53 delavcev. Sirf delovne skupnosti SAZU v letu ¡982: Lidija Bizjak, Tatjana Brejc, Mirjana Djokič, Drago Samec, Cveta Stepan-čič, Anamarija Valantič in Branko Volkar. Izvršni odbor asrtovne organizacije sindikata delovne sk Uprt OS t i SAZU v letu 1982: Fatima Bok, Mirko Bukovec, Marjan Burnik, Meta Novak, Mojca Puntar-Brzin, Darja Šerbelj in Marina Šinigoj. Člani nadzornega odbora: Gabrijela Bukovec, Alenka Lavrač in Pavla Plavc, ORGANIZACIJA SAZU IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI* A. PREDSEDSTVO Predsednik Janez Milčinski Podpredsednika Robert Blinc Bralko Kreft Glavni tajnik Jože Gori čar Tajnik l, razreda (zgodovinske in družbene vede) in načelnik oddelka za družbene vede Alojzij Hnžgar Načelnik oddelka za zgodovinske vede Dragotin Cvetko Tajnik i i. razreda (filološke in literarne vede) Janko Jurančič Tajnik IJl, razreda (matematične, fizikalne in tehnične vede) Dušan Hadži Tajnik IV, razreda (naravoslovne vede) Stanko Grafenauer Tajnik V. razreda (umetnosti) Zdenko Kalin Tajnik VI. razreda (medicinske vede} hrane Novak Člani plenarna S vela akademij znanosti in umetnosti SFRJ: Janez Milčinski, Jože Goričar, Anton Ingolič. Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je hi! I elit 1982 v Titogrgdu, predsedoval mu je akademik Bratiislav Šo&kit. * Organizacij;] Z Rt S.AZU glej si ran 179 H POSEBNE ENOTK SAZU INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Vodi ga akademik prof. dr. Viktor Korošec. Znanstveni svei; akademika dr. Viktor Korošec in dr. Gorazd Kušej, prof. dr. Jože Kaitelic. Višja knjiSničarka-referentka t" pokoju; Julijana Šušteršič. INSTITUT ZA 1ZSELJEN5TVO Vodi ga dopisni ¿lan prof. dr. Janez Stanonik, Znanstveni .Tvef,'akademik dr, Fran Zwitlcr (predsednik), Vida Tomšič, dr, Jože Vilfan, Juze Uartman, Stane Kolman, prof, dr. Mirko Jurak, dr, Hclga GJušič, Jerneja Petrič (ilani). KABINET JOSIPA VJIJMAR.IA Vodi ga akademik Josip Vidmar. Tajnica: Marija Javoršek. SVET Z A PREUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodi ga upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. C, DELOVNA SKUPNOST SAZB VODSTVO DELOVNE SKUPNOST) Vršilec dolžnosti vodje delovne skupnosti: Bojan Plavc, Pomočnik r. d. vodje delovne skupnosti: Marjet k a Pogačnik-Novak, Tajnica tajništva deloVne skupnosti: Mirjana Djokji, Tajnica predsednikovega kabineta: Nada Jamar, Tajnica predsedstva: Darja Serbelj. Tajnica referata razredov: Marija Breztgar Kovič. Samostojna referentka za tisk: Cveta Stepančič. Stroko vna delavka v fo tolaba ra toriju: C a rm en Narobe. Tie*/i nuna dela vka v jotok opirn iti: Gabrijela Bukovec. Ekonom Branko Vol kar. FfNANtNORAČUNOVODSKf ODDELEK $ef odseka za finančno in materialno poslovanje: Milena Moraus. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Vodi ga akademik prilf. dr. Miroslav Brzin. S amostojna referentka : Jolania Groo-Kozak, BIBLIOTEKA Vodijo dopisni ¿lan Primoi Ramovš, Biblio tekarka s veto valka .Ana Kobjar- Horetzkv. Bibliotekarka specialistka: Marija habjančii. Bibliotekarja: Majda Capuder in Drago Samec, Višje knjižničarske referentke: Marina Sinigoj, Stana Tomšič in Anamarija Valantič. Višji k njižrtičark i; Tatjana Brejc in M ajd a Fi s t e r. Knjižničarji:Irena Janežič, Miian Osrajnik in Mojca Puntar-Brzin, Višja knjižntčarska manipufantka: Marija Kpitevčar. Knjižničarski manipulart/ Anton MuSič. Tajnica: Pavla Plavc. Oskrbnica knjižnega fonda: Alenka Lavrač. Knjigovez: Janez Skerl. Knjigoveški mojster (s skrajšanim delovnim ¿asom): Gabrijel Skerl. SKUPŠČINA PREDSEDSTVO Inštitut za prava Starega orienta 1 Inštitut za izseljensrvo 1 kabinet Josipa Vidmarja 1 Delovna skupnost i 1 Svet za proučevanje in varstvo okolja 1 i i na ni ii u račund vod s ki oddelek 1 Oddelek za nairtnvanje in usklajevanje znanstvenega dela 1 Biblioteka TJ ! i Tajništvo Tajništvo kabineti predsedstva predsednika 1 i Tajništvo Referat razredov Kotolaboralorij Oddelek za družbeni' vede RAZREDI I, razred za zgodovinske iit družbene rede II. razred ta filološke in literarne ved« III. razred za inatematične in fizikalne vede IV. razred za naravoslovne vede razred za umetnost VI, razred za medicinske vede Oddelek za zgodovinske vede Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti STATUT SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFR JUGOSLAVIJE Na podlagi soglasja skup šini oziroma predsedstev akademij Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka i umetnosti. Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. Makedonske akademije na nauki te i umetnosti te. Črnogorske akademije nauka i umjetnosti. Akademije nauka i umetnost! Kosova in Vojvodanske akademije nauka i umetnosti je Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ na svoji seji dne 16. septembra 1982. leta sprejel STATUT Sveta akademij znanosti in umetnosti Socialistične Federativne republike Jugoslavije i. SPLOŠNE DOLOČBE_ 1. člen Svet akademij znanosti in umetnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: svet) je koordinacijsko telo za dejavnosti skupnega interesa, v katerem so na samoupravnih in enakopravnih osnovah združene: lugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Srpska akademija nauka i umetnosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Makedonska akademija na naukite i umetnosti-te. Črnogorska akademija nauka i umjetnosti, Akademija nauka i umetnosti Kosova in Vojvodanska akademija nauka i umetnosti (v nadaljnjem besedilu: akademije). 2. člen Sedei sveta je na sedežu akademije, kateri je zaupano vodenje poslov sveta, Sedež sveta se menja vsaka tri leta po vrstnem Tedu akademij iz L člena tega statuta. 3. člen Svet ima značaj pravne osebe. Svet ima pečat, katerega obliko in vsebino določa posebna odločba, izdana od sveta po postopku, po katerem je bil sprejet statut sveta. Svet 5- člen predstavlja akademije doma in na tujem v zadevah skupnega interesa, — obravnava vprašanja znanstvene in kulturne politike ter splošnega družbenega razvoja in o njih daje svoja ninenja in predloge, uresničuje izmenjavo izkušenj akademij in spodbuja njihovo sodelovanje, spodbuja in koordinira znanstvenoraziskovalno dejavnost akademij skupnega interesa, daje iniciativo in organizira izdajanje publikacij, sodeluje v vprašanjih, ki so v interesu za razvoj znanosti in kulture ter v drugih vprašanjih skupnega interesa za akademije, z organi družbenopolitičnih skupnosti, z liružbeno-političnimi in drugimi družbenimi organizacijami, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z znanstvenimi, umetniškimi in strokovnimi organizacijami in združenji, S svelom za znanstveno delo pri oboroženih silah Jugoslavije in z organizacijami združenega dela ter njihovimi skupnostmi, uresničuje sodelovanje s tujimi akademijami znanosti in umetnosti, z mednarodnimi znanstvenimi in umetniškimi organizacijami ter združenji in z ustreznimi znanstvenimi in umetniškimi organizacijami v posameznih deželah, opravlja tudi druge posle skupnega interesa, ki mu jih zaupajo akademije. 6. člen Delo sveta je javno. O svojem delu svet obvešča javnost prek znanstvenih in drugih zborov, z objavljanjem skupnih publikacij in sporočil, z dajanjem informacij tisku in drugim sredstvom javnega obveščanja, s seznanjanjem javnosti s splošnimi akti, stališči in sklepi sveta, kakor tudi na kak drug primeren način, Ij-j itj 11 y ■ :>■■ ' "i? ■ M. ORGANIZACiJA SVETA i. S vel akademij 7. člen Svet sestavljajo delegacije akademij V delegaciji so predsednik, podpredsednik oziroma član, ki ga imenuje akademija, ter (generalni! sekretar. Zadržanega člana delegacije zamenja član akademije, ki ga le-ta določi. S vel 8. člen — pripravi predlog statuta in sprejme statut sporazumno s skupščinami oziroma predsedstvi vseh akademij, — sprejema delovne plane in programe sveta, — sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun sveta, — kontrolira poročila predsedstva sveta, ustanavlja medakademijske odbore, komisije in druga telesa ter kontrolira programe njihovega dela in poročila o delu, — sprejema odločitve o organiziranju znanstvenih zborov, — uravnava politiko mednarodnega znanstvenega in kulturnega sodelovanja akademij, sklepa sporazume o tem sodelovanju in kontrolira njihovo izvrševanje, — sprejema pravilnike in druge splošne akte v zadevi bližnjega urejevanja poslov iz svojega delokroga (5. člen tega statuta) in o njih sprejema odločitve ah pretresa mnenja in predloge. 9, člen Svet opravlja svoje naloge na sejah, ki se sklicujejo praviloma dvakrat na leto. Seje sveta se sklicujejo izmenoma na sedežih akademij po določenem vrstnem redu. 10. člen Svet deluje iti polnopravno sklepa, ko so na seji zastopane vse akademije in ko je na seji navzoča večina vseh delegatov. Svet sprejema sklepe, ko so se vse delegacije sporazumele. 1 i. člen Zaradi sodelovanja v razpravi o določenih vprašanjih se na sejo sveta lahko vabijo zastopniki posameznih organov, organizacij in skupnosti, kakor tudi posamezni znanstveniki, umetniki in drugi družbeni delavci. 2. Predsedstvo sveta 12. Člen Svet ima predsedstvo, katerega člani so predstavniki vseh akademij, V primeru zadržanosti predsednika akademije ga zamenjuje član akademije, katerega le-ta določi. 13. člen Predsedstvo sveta: — pretresa načrt statuta in ga pošlje svetu, pretresa predloge poročila ti delu sveta, pretresa predloge delovnih planov in programov sveta, pretresa predloge finančnega plana in zaključnega računa sveta. — pretresa predloge pravilnika in drugih splošnih aktov, skrbi, da se izvajajo splošni akti, odločitve in sklepi sveta, ohvešča svet o svojem delu in o delu drugih teles sveta, med sejami sveta odloča, koga od tuji h znanstvenikov in umetnikov naj se vabi, in določa delegacije ali predstavnike sveta v zadevah mednarodnega sodelovanja, — na zahtevo organizacij ali skupnosti imenuje delegate v njihovih organih in telesih, — med sejami sveta opravlja tekoče zadeve sveta in o njih sprejema odločitve, ki jih predlaga svetu v odobritev na njegovi prvi prihodnji seji, — sestavlja delovna telesa, ki nato preučujejo posamezna vprašanja in pripravljajo gradivo, 14. člen Predsedstvo ima seje, ki se sklicujejo po potrebi izmenoma na sedežih akademij po določenem vrstnem redu. 2 n Predsedstvo deluje in polnoveljavno odloča, ko so na seji navzoči vsi predsedniki akademij ali njihovi namestniki, predsesedstvo sprejema sklepe, ko so se o njih sporazumeli vsi člani. Na seje predsedstva se lahko vabijo člani sveta in drugi člani akademij, kakor tudi osebe, navedene vil. Členu tega statuta. 16. člen Na sejah sveta in predsedstva so navzoči sekretarji sekretariatov akademij in, če je potrebno, tudi drugi strokovni delavci. 3. Predsednik sveta 17. Htn Svet ima predsednika. Predsednik sveta je predsednik akademije, pri kateri je sedež sveta. V primeru zadržanosti zamenjuje predsednika sveta Član akademije, ki ga v akademiji zamenjuje v funkciji predsednika. IS. člen Predsednik sveta — predstavlja in zastopa svet, — podpisuje splošne in druge akte sveta in predsedstva, — skrbi, da se odločbe in sklepi predsedstva izvajajo, — obvešča javnost o delu sveta ter njegovih organov in teles. 19. Čien Predsednik sveta sklicuje sejo sveta na podlagi sklepov predsedstva na predlog najmanj dveh akademij ali na svojo pobudo. 4. Odbori in druga delovna telesa sveta 20. člen Sodelovanje akademij na področju znanosti in umetnosti poteka v okviru med akademijski h odborov, v koordinacijskih, da se analizira stanje in koordinira delo na posameznih področjih, v projektnih, da se organizirajo znanstvena raziskovanja skupnega interesa in pripravljalnih, da se organizirajo medakademijski znanstveni zbori. Med akademijski odbori se ustanavljajo, kadar se za njihovo ustanovitev zedinijo najmanj tri akademije. Medakademijske odbore sestavljajo po en ali dva predstavnika akademij, ki so se ze din i le za njihovo ustanovitev, 21. člen Zaradi pretresanja in usklajevanja medakademijske ga sodelovanja ima svet komisijo za medakademijsko sodelovanje. V komisiji so (generalni) sekretarji akademij. Predsednik komisije je (generalni) sekretar akademije, pri kateri je sedež sveta, Zaradi pretresanja in usklajevanja medakademijskega sodelovanja ima svet komisijo za medakademijsko sodelovanje. V komisiji so člani podpredsedniki akademij oziroma člani sveta, delegati akademij. Predsednik komisije je podpredsednik oziroma član sveta akademije, pri kateri je sedež sveta. 23. člen Organizacijo in delo medakademijskih odborov, komisije za me d akademij sko in komisije za mednarodno sodelovanje urejajo posebni pravilniki. 24. člen Zaradi pretresanja vprašanj iz delokroga sveta in pripravljanja predlogov se lahko organizirajo stalne in začasne komisije in druga delovna telesa, katerih naloge se določajo z odlokom o njihovi ustanovitvi. 5. Sekretariat sveta 25. člen Posle sekretariata sveta opravlja strokovna služba akademije, pri kateri je sedež sveta. Naloge sekretarja sekretariata sveta opravlja Vodja strokovne služhe akademije, pri kateri je sedež sveta, 26. člen Sekretar sekretariata neposredno organizira delo sekretariata sveta v skladu s smernicami predsedstva in po navodilih predsednika sveta in skrbi, da se odločitve in sklepi predsedstva in sveta strokovno izvajajo. Sekretarju sekretariata sveta pripada nadomestilo za delo, višino nadomestila pa določi svet, 27. člen Sredstva za uresničevanje nalog sveta zagotavljajo akademije. Svet ima lahko sredstva tudi iz drugih virov. 28. člen Za redno dejavnost sveta zagotavljajo akademije sredstva s prispevkom, katerega višino določi za vsako leto svet. Za financiranje znanstvenih raziskav, zborov, izdajateljske dejavnosti, mednarodnega znanstvenega in umetniškega sodelovanja združujejo akademije sredstva sporazumno. 29. člen Prihodki in razhodki se določajo s finančnim pianom. Izvršitev finančnega piana kontrolira svet z zaključnim računom. 30. člen Naredbodajalec za i zvrS i te v finančnega plana je predsednik sveta, pomožni naredbodajalec pa sekretar sekretariata sveta v mejah pooblastil, dobljenih od predsednika sveta. 2' 19 ¡11. SPREJEMANJK IN SPREMEMBE STATUTA 31. člen Statut sprejemajo soglasno skupščine oziroma predsedstva vseh akademij. Statut se sprejema v istovetnih besedilih v jezikih: srbohrvaškem oziroma hrvaškosrbskem, slovenskem, makedonskem, albanskem in madžarskem. 32. člen Spremembe statuta se opravijo po postopku, ki velja za njegovo sprejemanje. Predlog za spremembo statuta lahko vioži vsaka akademija in predsedstvo sveta na lastno pobudo, IV. PREHODNE ODLOČBE 33- člen Do sprejetja posebne odločbe po 4, členu tega statuta se bo uporabljal 2. odstavek I. člena statuta iz leta 1973, ki določa, da je napis na pečatu sveta v uradnih jezikih vseh republik SPR Jugoslavije. V. KONČNE DOLOČBE 34. člen Na dan, ko začne veljati ta statut, izgubi veljavnost statut sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, razglašen na seji sveta akademij znanosti in umetnosti SPR I. ki je bila 24. marca 1973. leta- 35. člen Splošni akti sveta bodo usklajeni z določbami tega statuta v roku enega leta od njegove uveljavitve. 36. člen Statut začne veljati z dnem sprejetja. Statut bo objavila vsaka akademija v svojem glasilu, Predsednik sveta akad. prof.dr, Branislav Šoškič II ČLANI Častni Član Josip Vidmar član Predsedstva SR Slovenije: za častnega člana izvoljen 25- marca 1976. hkrati redni član. Glej Letopis 3. str 172- 184;3], str. 4iJ. REDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Kedtri ¿lani Dragotin Cvetko rojen IS, septembra 1911, dT. phil., upokojeni redni pmfesor za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze Ed varda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1967, redni od 5. februarja 1970; načeinik oddelka za zgodovinske vede [. razreda in član predsedstva SAZU; upravnik M uzikol ozkega instituta ZRC SAZU in načelnik umetnostne sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU, Clan predsedstva Slovenske matice, član uredništva Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja, Enciklopedije Slovenije in Enciklopedije Jugo si a vije, predsednik izdajateljskega sveta International Review of the Aesthetics and Sociology of Music. Sodeloval je na 13. mednarodnem kongresu i MS (International Musicological Society v Strasbourgu) in na muzikolo-Skem simpoziju v Gradcu, Postal je zaslužni profesor Filozofske fakultete. Prejel je nagrado AVNOJ za L 1982. Glej Letopis 32. str. 43-44.234- 285. Alojzij Finžgar rojen 30. decembra 1902, dr. jur., upokojeni redni profesor za civilno in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Bdvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 20, marca 1975, redni član od 22. marca 1978, Tajnik L razreda in načelnik oddelka za družbene vede v L razredu. Leta 1982 je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti izdala publikacijo o posvetovanju Samoupravljanje in pravo, ki je bilo v Zagrebu 12. decembra 1980 (Glej Letopis 2!, str. 32). V njej je objavljen v poglavju Teze njegov prispevek Upravljanje društvenim sredstvima in štiri diskusije. 23. aprila 1982 je predavat na Marksistični tribuni mladih v Osijeku o temi Društvena sredstva i imovinsko pravo. 23. novembra 1982 seje udeležil pogo- vora za okroglo mizo o temi Sistematizacija jugoslovanskega prava, ki ga je organiziral Marksistični center univerze E. Kardelja v Ljubljani, in dal pismeni prispevek za posvetovanje Metodo!oškoleorijska pitanja izuča vanja društvene svojine u Jugoslaviji i njenog izuča vonja na pravnim jakultetima. ki ga je sklical Centarza marksizam Univerze v Beogradu. Na Pravni fakulteti je organiziral podiplomski Študij pravnih znanosti združenega dela in premoženjskih razmerij, kjer je predaval v I. in 2. semestru. Glej Utopiš 32, str 44 in 285—286. Jože Goričar rojen 20. januarja 1907, dr. jur., upokojeni redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1969, redni od 25. marca 1976; glavni tajnik SAZU. Tudi letos je preučeval samoupravljanje, zlasti vprašanja odgovornosti, ki izhajajo iz samoupravnih splošnih aktov. Na posvetovanju Jugoslovanskega združenja za sociologijo Sodobna jugoslovanska družba: sociološko raziskovanje vzrokov krize in možnosti izhoda iz nje (Ljubljana, 27,- 28. maj 1982) je imel referat Nekaj pripomb o kriznih stanjih v naši družbi, ki je bjl prehran tudi na Radiu Ljubljana I. junija 1982, Od 2, do 7, .junija 1982 se je v Vzhodnem Berlinu udeležil rednega zaseda nja Komiteja direktorjev Evropskega centra za koordinacijo raziskovanja in dokumentacijo v družbenih vedah. 27. oktobra 19&2 je sodeloval pri okrogli mizi SAZU o samomoru na Slovenskem, kjer je govoril o nekaterih socioloških vidikih tega pojava. Glej Letopis 32, str, 44—45 in 286—287. Bogo Grafenauer rojen 1(1, marca 1916, dr phil., redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze E, Kardelja v Ljubljani, dopisni član od 7, februarja 1968, redni član od 13. marca 1972, Glej Letopis 32, str, 45 Viktor Korošec rojen 7, decembra 1899 v Ljubljani, dr. jur,, upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze E, Kardelja v Ljubljani, redni član SAZU od 2. oktohra 1956, zaslužni profesor od 27, novembra 1980. Leta 1982 je sproti preučeval novo asiriolosko, zlasti hetitoloSko literaturo, Končuje rokopis o neparitetni naravi Šunaššurove pogodbe (KBo 1,5} in pripravlja rokopis o Naram-Sinovi pogodbi (MDP XI, Pariš 1911, str. l U LDDDVHL Text dit „de Naram-Sin"). Glej Letu p is 32, str. 45 in 289 Stane Krasovec rojen E4. julija 1905, dipL ing. oec.,upokojeni redni profesor Ekonomske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Leta 1982 je urejal predvsem referate in diskusije mednarodnega seminarja, ki ga je priredila junija 1981 SAZU v Ljubljani. Izšli so pod naslovom PartTime Farmers and their Adjustment to Pluriactivity, Pari J (junij 1982} in obsegajo 193 strani. Poleg tega je deloval kol predsednik Zveze društev za varstvo okolja Slovenije od svoje izvolitve februarja 1982, Objavil je več polemično-pojasnjeval-nih člankov in pisem v dnevniku Delo, ki izhaja v Ljubljani. Glej Letopis 32, str. 45 in 589. Gorazd Kušej rujen 17. decembra 1907, dr, jur., upokojeni redni profesor za teorijo države in pTava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Redni ¿lan od 17, oktobru 1958-Glej Letopis 32, str. 46, Rudi Kyovsky rojen 17, avgusta 1906, dr. jur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Dopisni člati od 25. marca 1970, redni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32. str. 46.■ Bo H s Majer rojen 15. februarja 1919, dr. phil., honorarni redni profesor za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani, upravnik Inštituta za marksistične študije ZRC SAZU, predsednik podiplomskega študija Teorije marksizma in samoupravljanja pri MC CK ZKS. Dopisni član SAZU od 2(1 marca 1975, redni član od 24. aprila J9S1. Leta 1982 je deial pri tistem delu raziskovalne naloge Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki jo opravlja inštitut za marksistične študije ZRC SAZU. Poleg tega je predaval na Politični šoli Josip Broz Tito v Kumrovcu (26, marca 1982), hi| je delegat na 9, kongresu ZK Slovenije in 12, kongresu ZK Jugoslavije, Sodeloval je na seminarjih za učitelje predmeta Samoupravljanje s temelji marksizma. Pomembnejšo družbeno dejavnost je opravljal kot: član CK ZKS in član predsedstva CK ZKS, predsednik sveta MC CK ZKS, član Sveta za znanost pri RK SZDL, delegat v skupini CK ZKS za sodelovanje pri delu koordinacijskega odbora republiškega družbenega sveta za vzgojo in izobraževanje pri P RK SZDL, član komisije P CK ZKS za idejno in teoretično delo v ZK, član komisije za pripravo resolucije 9, kongresa ZK Slovenije (do 9. kongresa ZK Slovenije); član CK ZKS in član predsedstva CK ZKS, član sveta MC CK ZKS, član komisije P CK ZKS za idejno in teoretično delo v ZK, delegat CK ZKS v Svetu za znanost pri P RK SZDL (po 9, kongresu ZK Slovenije). Bil je tudi predsednik uredniškega sveta revije Teorija in praksa, predsednik programskega sveta za raziskave s področja teorije samoupravnega socializma v družbenih vedah skupnega piograma RSS, član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, član uredniškega sveta revije Anthropos, član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, član delovne skupine za pripiavo načrta programa dela Politične šole Josip Broz Tito v Kumrovcu, član sosveta Književnih listov pri časniku Delu. Glej Letopis 32, str, 46 in 289. Stoj an Pretnar rojen 23. januarja 1909 v Bovcu, dr jur., upokojeni redni profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. V svojem znanstvenoraziskovalnem delu je še naprej preučeval vprašanja intelektualne lastnine. Kot zunanje priznanje mu je bila posvečena monografija o zaščiti znanstvenoraziskovalnih dosežkov {Beier-Straus, Der Schutz wissenschaftlicher Forschungergebnisse, Verlag Chemie, Weinheim 1982, 116 str.), zlasti za njegov prispevek k teoriji znanstvenih odkritij. Bil je predsednik sveta Znanstvenoraziskovalnega centra S AZU v ustanavljanju, predsednik delovne skupine Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, kije preučevala vključevanje intelektualnih dosežkov v univerzitetni študij vseh usmeritev. Predaval je o inovacijskih vprašanjih in industrijski lastnini ter njenem pomenu za gospodarske stike s tujino, Predavanja prireja Gospodarska zbornica SRS za vodilne in zunanjetrgovinske kadre. Udeležil se je med akademijskega posvetovanja, ki ga ji pripravila JAZU v Zagrebu (16, decembra 1982) o pravni infrastrukturi v zunanji trgovini. Istega meseca je sodeloval tudi na posvetovanju Jugoslovanskega združenja za industrijsko lastnino v zvezi s stoletnico Pariške konvencije za industrijsko lastnino (podpisana je biia 20. marca ltii(3). Predmet posvetovanja seje glasil; Združeno delo in zaščita industrijske lastnine v pogojih gospodarske stabilizacije; sodeloval je z referatom Inovacijska kriza Jugoslavije. Posvetovanje je bilo v Kragujevcu na tamkajšnji Pravni fakulteti. Na skupščini omenjenega združenja je bil izvoljen za njenega častnega člana. V Ženevi se je septembra 1982 udeležil prvega letnega posvetovanja 1981. leta ustanovljenega Mednarodnega združenja za napredek vzgoje in raziskovanja na področju intelektualne lastnine {International Association Tor the Teaching and Research in Intellectual Property). Poročilo o tem je bilo objavljeno v Raziskovalcu 1982, št. Up str. 445. Od 2. do 4. decembra seje v Rimu udeležil posvetovanja o patentu v preteklosti in prihodnosti, ki ga je ob svoji stoletnici priredil patentni zastopniški urad Societa Italiana Brevetti; zbralo se je 2i teoretikov in praktikov z vsega sveta. Teze slovenskega udeleženca so se nanašale na države v razvoju in sodobna patentna vprašanja. Glej Letopis 32, sir, 46—47 in 292-29.1, Fran Zwitter rojen 24. oktobra 1905, dr, phll.t upokojeni redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Zasluini profesor. Upravnik Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Do 15. marca 1982 oziroma 22. aprila 1982 je bil tajnik 1, razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede SAZU. Od L 1982 je predsednik sveta Znanstvenoraziskovalnega centra za slovensko izseljenstvo pri SAZU. Kot zastopnik SAZU in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa SAZU je član Jugoslovanskega komiteja za historične vede in Jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Je konzul t an t mednarodne komisije za Zgodovino človeštva, ki deluje v okviru organizacije UNESCO v Parizu in mora pripraviti drugo izdajo te Zgodovine. Tudi v tem letu je bil član jugoslovanske delegacije za pogajanja z Avstrijo zaradi izvedbe arhivskega sporazuma iz I, 1923 in restitucije kulturnih dobrin, ki so bile odnešene v Avstrijo med II, svetovno vojno, in predsednik 2. skupine jugoslovanskih izvedencev, ki uveljavlja jugoslovanske zahteve v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Gltj Utopiš 12, &tr. 47 —48 in 297. Dopisni člani Aleksander Bajt rojen 27. februarja 1921, dr. oee., predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24, aprila 1981. L. 1982 je predaval politično ekonomijo na Pravni fakulteti v Ljubljani, kot predstojnik je vodil delo Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, urejeval njeni mesečni publikaciji Pri vredna kretanja Jugoslavije in Gospodarska gibanja, sodeloval je v delovni skupini za dolgoročni program stabilizacije t, i. Kraigherjeve komisije. Glej Letopis 32. str. 89—90. Kmilijan Cevc rojen 5. septembra 1920, dr. sc. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Dopisni član SAZU od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, sti. 91 — 92. Zdravko Mlinar rojen 30, januarja 1933, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo lokalnih skupnosti na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981. Leta 1982 je dokončal raziskavo Vloga subjektivnega faktorja v razvoju (na ravni občine), ki jedel večjega raziskovalnega programa Usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja S RS in SFRJ (247 str.), in raziskavo Razvojni indikatorji in razvojni trendi v občini Velenje (s sodelavci, 385 str.)-Hkrati je btl podpredsednik Raziskovalnega komiteja za urbani in regionalni razvoj ter Raziskovalnega komiteja za socialno ekologijo (ESA). Udeleži! seje sej na 10, svetovnem sociološkem kongresu v Ciudad Mexico (16.— 21, avgust I9B2), ki jim je tudi predsedoval. Predaval je na univerzah v Trierju, Karlsrnheju in Darmstadtu. Na Conference on tasks and challanges for the social sciences in the 19&0's. European coordination centre for research and documentation in social sciences v Bruslju (23.-26, marec 1982) je predsedoval sekciji in predstavljal s svojim prispevkom Jugoslavijo. Bil je predsednik pripravljalnega odbora za Ziherlove dneve 1982, glavni urednik knjige Krizni pojavi (v pripravi) in so urednik knjige Odgovornost v samoupravni socialistični družbi (FSPN 1982), sodeloval je v pripravah za posvetovanje Stanje in usmerjanje razvoja družbenih znanosti v SR Sloveniji (SAZU in R1 FSPN), na Sedlarjevih srečanjih 1982, v Medjuakademijskem odboru za industrializaciji! i unapredjenje stambene izgradnje (SANU, Beograd), v uredništvu revije Teorija in praksa ter v nekaterih drugih mednarodnih objavah. V Beogradu je predaval v okviru podiplomskega študija. Glej Letopis 32, str. 93—94. Anton Trstenjak rojen 8, januarja 1906, dr. phil., dr. tfieo!., upokojeni Tedni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 29. marca 1979. Leta 1982 seje ukvarjal predvsem z vprašanji ekonomske psihologije. Udeležil se je Svetovnega kongresa dinamične psihiatrije, ki ga je priredila World Association for Dynamic Psychiatry v Lubecku-Travemtinde i BR D, 6,— !!. december 1982) in sicer z glavnim referatom K rent ¡vital ak Wende-sdule der Personlichkeit. Razen tega je imel naslednja predavanja: Lateral-nosf mišljenja kot pobuda za ustvarjalnost (22- februar, Zavod za organizacijO zaposlovanja V Ljubljani). Odprti za ustvarjalnost (23. marec, RTV Ljubljana), Prosti ¿as in Ustvarjalnost (13. marec, Radio Ljubljana), Osnovna vprašanja ustvarjalnosti (26. maj, 29. julij, oddaja Radia Ljubljana), O ustvarjalnosti in človeku (Posvetovanje o znanstveni in tehnični ustvarjalnosti v Marihoru na Visoki tehnični šoli, 2. junij). Problemi zasebnosti in vpliv masovnih procesov v zavodski hospitaiizaciji(22. april. Visoka tehnična šota v Mariboru), Funkcionalna barva in arhitektura (7. junij. Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani), izbrana poglavja iz psihologije za podiplomski študij, Okvirne dileme v etiologiji samomora (okrogla miza o samomoru, moderator L. Milčinski, SAZU, 27, oktober). Živa govorica izraz osebnosti{Borštnikovo srečanje v Marihoru, 26. oktober), Od optičnih zaznav do ekološke optike (SAZU, 10- november), Karakterologija Slovencev (okrogla miza Regionalne značilnosti kulture na Slovenskem na Filozofski fakulteti, 23, november). Usmerjanje k ustvarjalnosti (seminar o didaktiki za znanstveno delo, Ljubljana, 20. december). Metodološki pristop k ekonomski psihologiji (Posvetovanje psihologov Sloveniji v Portorožu, 17.—20. novemher), Aktualna vprašanja ustvarjalnosti, UsmeTjeni v ustvarjalnost» (Slovenska matica, 21. december 1982). Na 201h Congress of Applied Psychology v Edinburghu (25. —31. julij 1982) je bila ustanovljena International Association for Research ¡n Economic Psychology, kjer je bil v odsotnosti koopliran za rednega člana. Glej Letopis i2, str. in 294 -295. Sergij Vilfan rojen 5. aprila 1919, dr. jur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978. Leta 1982 je nadaljeval preučevanje virov in literature za zgodovino civilnega prava pri jugoslovanskih narodih od začetkov do L 1918. Razprava, kije namenjena za mednarodni priročnik, je skoraj končana. — V okviru širšega raziskovalnega programa o avtonomijah na Slovenskem je na novo prevedel Ptujski statut iz I. 1376. Poleg tega je zbiral gradivo za historično metroio-gijo in opravljal obsežne predsedniške funkcije Mednarodne komisije za zgodovino mest. Od 15. do 21. aprila 1982 seje udeležil tridesetega študijskega ledna, ki ga je priredil Studijski center za zgodovino zgodnjega srednjega veka v S po letu pod naslovom Gli Slavi occidentati e meridionals nell'alto medievo Bil je v predsedstvu uvodne seje in predaval o temi Evoluzione sta t ali degli S love m e Croat (i Od 16. do IS. septembra 1982 se je udeležil mednarodnega kongresa Mednarodne komisije za zgodovino skupščin, ki ga je pripravila Fakulteta za politične vede v Pcrugi pod naslovom Asscmblee di Stati e istituziont rappresentative nella stori a del pensiero politico moderno. Sodeloval je z referatom Les conceptions du pouvoir déclarées par les Etats de Carniole à l'époque de la Réforme. Od 20, do 23, septembra 1982 je predsedoval zasedanju Mednarodne komisije za zgodovino mest v Solunu. Poleg tekočih strokovnih in upravnih zadev je komisija obravnavala za Južno Evropo temn Réseau urhain et campagnes en Europe du X(Vcau XVilF siecle. Od 25, do 26. septembra 1982 seje udeležil simpozija Andréas Baumkireher v S t ad t Schlainig (Avstrija) in predaval o temi Andréas Baumkircher in Krain. Vsi navedeni referati bodo objavljeni, več razprav pa je v tisku Glej Letopis 32. str. 49 in 296. Anton Vratuša rojen 21. februarja 1915, dr. phil., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. Dopisni član SAZU od 23. marca 1978, Tudi leta 1982 seje ukvarjal predvsem z vprašanji jugoslovanske družbene ureditve in sodobnimi mednarodnimi odnosi. S teh področij je objavljal analize in druge prispevke v domačih ter tujih znanstvenih in strokovnih publikacijah. Sodeloval je na znanstvenih srečanjih doma in na tujem. Za le priložnosti je napisal analize o začetkih revolucionarne oblasti na Slovenskem L 1942 in o razvoju samoupravljanja v Jugoslaviji (Prispevek Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča v utrjevanju temeljev revolucionarne ljudske oblasti v Sloveniji jeseni I. 1942, Zgodovinsko družbene predpostavke delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji). Ril je v uredniškem odboru knjige Titova misel in delo, za katero je napisal prispevek Boj za nova mednarodno ekonomsko ureditev. Poleg tega je bil član uredniškega odbora knjige o Jugoslaviji, ki je namenjena tujini. Zanjo je napisal analitični prispevek Štirideset let razvoja Socialistične Jugoslavije, Vodi uredništvo, v katerem pripravljajo jugoslovanski znanstveniki Enciklopedijo samoupravljanja, ki bo izšla v tujih jezikih. Novembra 1982 gaje Odbor za izdajo zbranih del Edvarda Kardelja imenoval za glavnega in odgovornega urednika te zbirke, ki bû izhajala najmanj 7 let in bil štela predvidoma Čez 40 knjig. Dr. Vratuša nadaljuje delo v Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti v državah v razvoju (Ljubljana), kjer so pripravili lil. skupščino Mednarodnega centra (20, 22. oktober 1982). Skupščina je sprejela pTOgram dela za obdobje (1983—1986). Ker sta se že iztekla dva mandata, je odložil dolžnost predsednika Sveta Mednarodnega centra. Meni, da bo v prid ustanove, če bodo v njenem vodstvu predstavniki različnih držav v razvoju; doslej so opravljali obe vodilni funkciji (predsednik sveta in izvršni direktor) Jugoslovani, Svet Mednarodnega centra ga je izvolil za svojega častnega predsednika, sam pa bo še naprej izpopolnjeval idejne in strokovne koncepcije ustanove in republiško-pokrajinskega načrta Podjetje v družbeni lasti v državah v Tazvoju, ki povezuje juguslovanske ustanove in strokovnjake z Mednarodnim centrom. Poleg tega je bil podpredsednik v predsedstvu Zve2t združenj za politične vede Jugoslavije in vodja .skupinskega poučevanja predmeta Teorija in praksa samoupravljanja v Jugoslaviji na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Na XI]. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije }e bil junija 1982 izvoljen za člana CK ZKJ, Kot delegat v Zveznem zboru Skupščine SF RJ je bil izvoljen 15. maja 1982 za predsednika Zveznega zbora z enoletnim mandatom, Glej Letopis 32, str. 44-51 in ¿97 /udunji dopisni člani Mihajlo Apostolski rojen 8. novembra 1906, zgodovinar in vojaški teoretik.. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis J2, str. 51. Alojz Benac rojen 20. oktobra 1914, dr. arheol,, redni profesor prazgodovinske arheol o gije Filozofske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978. Glej Letopis 32, str, 51. Vladislav Brajkovič rojen 24. januarja 190i, dr. jur., upokojeni redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 19S1, Glej Letopis 32, str, 95—97. Vasa Čubrilovic rojen 14. januarja 1897, dr. zgodovinskih ved, upokojeni redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str, 98—99. Jovan Djordjevič rojen 1(1. marca 1908, dr. jur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 32, str, 51. BTanislav Djurdjev rojen 4. avgusta 191)8, dr, phil,, upokojeni Tedni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologije zgodovine na Filozofski fakulteti univerze v Sarajevu, Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 32, str. 52. Kurt v. Fischer rojen 25. aprila 191 J, dr. phil,, profesor za muzikologijo in direktor muzi ko-loškega seminarja na univerzi v Ziirichu, Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 32, str. 52, Leon Gerškovič rojen 2. februarja 1910, dr. jur.. Tedni profesor političnih znanosti. Dopisni 30 Član od 17, oktobra 1958. Član Sveta federacije. Glej Letopis 12, str. 52. Emmanuel LarOche rojen 11. julija 1914, dr. sc,, upokojerti profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 32, str. 52. Branko Pavitevič rojen 2. marca 1922, dr. jur. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 32, str. S2. Jakov Sirot kovic Tojen 7. oktobra 1922. dr. sc. oec., tedni profesor za ekonomijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1979, Prejel je nagrado AVNOJ za i, 1982. Glej Letopis 32, str. 52. Ivo Supičič rojen 18. julija 1928, dr. tnuzikologije, predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave JAZU. Dopisni član od 24. aprila 198). Glej Letopis 32, Str. 100-101. jaroslav Sidak rojen 4. januarja 1903, dr. zgodovinskih ved, upokojeni redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. apriia 1981. Glej Letopis 32, str. 102-104, 11. RAZRED Redni člani Za filološke in literarne vede Anton Bajec rojen 6. januarja 1897, dr. phii., upokojeni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze E, Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni od 23. marca 1978, Glnj Letopis 32. sir S2. Oton Berkopec rojen 6. decembra 1906, upokojeni vodja Bibliografije slavile v češkem tisku pri Akademiji znanosti (ČAZ) v Pragi. Dopisni i lan SAZU od 5, februarja 197], redni član od 24. aprila 198!. G le) Letop» SAZU 32, sir 53, France Uezlaj rojen 19, septembra 1910, dr, sc.4 upokojeni redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani, predsednik Komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU in načelnik Etimološko-onomastične sekcije SAZU, Redni član SAZU od 3. junija 1964. Glej l.eiopi.i 32, str. 53 in 283. Bojan Čop rojen 23, maja 1923, dr. phil., redni profesor za primerjalno indoevropskp jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze E.Kardelja v Ljubljani. Dopisni člati od 13. marca 1972; redni član od 25. marca 1976, Glej Letopis 32, str. 93. Janko Jurančič rojen 18, decembra 1902, doktor filoloških znanosti, upokojeni redni profesor za srbski aii hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Tajnik H. razreda SAZU, v.d, upravnika Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, predsednik glavnega uredniškega odbora za Slovar slovenskega knjižnega jezika, Dopisni član SAZU od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Septembra 1982 se je udeležil XII. mednarodnega znanstvenega sestanka slavistov v Beogradu. Glej Letopis 32. str- 53 in 283. Valentin Logar rojen L L februarja 1916, dr. phil,, upokojeni redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze E.Kardelja v Ljubljani. Dopisni član SAZU od 13. marca 1972, redni od 24. aprila 1981, Leta 1982 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani honorarno predaval zgodovino in dialektologi jo slovenskega jezika (3 ure tedensko). Razen tega je sodeloval z Dialektolojko sekcijo ZRC SAZU, pri čemer je skupaj z znanstvenim svetnikom dr. Jakobom Riglerjem pripravljal in komentiral dialektolo-ško gradivo za kartografiranje OLA, V zvezi s tem se je udeležil dveh mednarodnih zasedanj: organizacijsko-delovnega v Varšavi (maj — 1 teden) in delovnega ter uredniškega v Moskvi (oktober — 14 dni). Skupaj z drugimi čiani dialektološke sekcije se je udeležil dialektološkega simpozija, ki ga je organiziral Inštitut za jezik v Zagrebu, kjer je imel referat s tematiko iz slovenske dialektologije. Julija je imel cikel predavanj iz zgodovine in dialektologije slovenskega jezik« na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (5 predavanj), novembra pa dve predavanji na celovški univerzi s podobno tematiko (Pe-riodizacija razvoja slovenskega jezika, Slovenski dialekti in njihov pomen za študij razvoja slovenskega jezika). Skupaj z dr. Riglerjem je pripravil novo dialektološko karto slovenskega jezika, ki naj bi jo izdala založba Univerzum, v pripravi pa imata tudi novo mrežo krajev za Slovenski dialektološki atlas. Glej Letopis 32, sir. 54 in 289. Dušan Moravec rojen 4. oktobra 1920, upokojeni ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. Dopisni član od 25. marca 1976, redni Član od 24. aprila 1981. Častni član Slavističnega društva. Leta 1982 je pripravil za zbirko Korespondence pomembnih Slovencev pri SAZU tretjo in zadnjo knjigo Pisem Frana Gove-karja z obširnimi komentarji, ustreznimi registri in spremno študijo. V zadnjih mesecih je urejal tudi peto knjigo Zbranega dela Lojza Kraigherja in komentiral doslej manj znana in neobjavljena pripovedna dela tega avtorja. Z referatom je sodeloval na Bleiweisovem simpoziju Slovenske matice in na X. plenumu kulturnih delavcev OF. Sodeloval je v raznih svetih, komisijah in uredniških odborih (RTV, Enciklopedija Slovenije. Borštnikovo srečanje, Dokumenti SGFM, Cankarjev dom itd.), ti tej Letopis 32, Sir 54 in 29!. Anton Slodnjak rojen 13. junija 1899. dr. phil,, upokojeni redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1967. Leta 1982 je predvsem zbiral, prevajal in komentiral pisma Matije Čopa, da bi jih pripravil za znanstveno izdajo SAZU, Pri tem mu je največ pomagal češki slavist dr. JarOslav Panek, ki mu je oskrbel fotokopije Čopovih pisem iz Čeških virov. Za znanstveno izdajo Levstikovega Zbranega dela je prejel Kidričevo nagrado. (jtej Letopis 32, str. 54—55 in 293 Josip Vidmar rojen 14. oktobra 1895, dr. h.c., redni član SAZU od 6. decembra 1949, predsednik SAZU od 27. oktobra 1952 do 25. marca 1976, častni član SAZU od 26. marca 1976, Leta 1982 seje ukvarjal z vsakodnevno kulturno politiko, z estetskimi, filozofskimi in teoretičnimi vprašanji literarne kritike. Napisal je esejistično knjigo Mrtvaški ples (DZSj in prevedel zadnji del dramske trilogije Alekseja K, Tolstoja Car Boris (v tisku pri Slovenski matici). Dne 4. januarja je govori! na Krleževem grobu v Zagrebu 8. januarja se je v oddaji Paleta — kulturni magazin (TV Sarajevo) pogovarjal z Miodragom Bogičevičem o umetniški kritiki, klerikalizmu, liberalizmu itd. V Društvu slovenskih pisateljev je imel 20. januarja uvodni referat v pogovor o svojem delu Esej o lepoti. V TV oddaji Knjiga je sodeloval 2. februarja z izjavo o zbirki Znameniti Slovenci, ki izhaja pri Partizanski knjigi, 4. februarja pa na Večeru sodobne slovenske hesedc, s katero je DSP v Kulturnem domu Ivana Cankarja počastilo slovenski kulturni praznik. 12, februarja je imel slavnostni govor ob odprtju razstave slikarskih del Ferda Vesela v Kulturnem centru v Titovem Velenju, in sicer v počastitev 120-letnice slikarjevega rojstva in Prešernovega dne. Udeležil se je pogovora o Načnu pravil za rtovi slovenski pravopis, ki gaje 16. februarja organiziralo DSP. Dne 24. februarja je bil imenovan za člana odbora za postavitev spomenika Josipu Brozu Titu v Ljubljani. marca je bil ponovno izvoljen za predsednika »Sterijinega po-zorja« v Novem Sadu. Dnč 12. marca je sodeloval pri okrogli mizi slovenskih pisateljev o jeziku, ki jo je organiziralo uredništvo Književnih listov Dela. V Kostanjevici na Krki je v Lamulovem likovnem salonu 23, marca odprl razstavo Ferda Vesela. Udeležil se je II. jugoslovanskega gerontolo-škega kongresa (Ljubljana, 4.-7. april J in na kulturnem večeru v Narodni galeriji 5. aprila sodeloval z govorom Umetniško ustvarjanje v poznem življenjskem obdobju. Na dan ustanovitve O F (27. a pni a) je govori! v praznični oddaji Fronta včeraj in danes na 1, programu Radia Ljubljane. Na jubilejnem (desetem) zasedanju Plenuma kulturnih delavcev OF (20. -21.maj) je imel enega uvodnih referatov na temo: narodnoosvobodilni boj in socialistična revolucija v sodobni slovenski umetnosti. Od 25. maja do 6. junija je bil v Novem Sadu, kjer ie spremljal jugoslovanski gledališki festival »Stenji no pozorje«. 27. maja se je v Karadordevu pogovarjal z uredniki revije Vojno delo. Od 29. do 30. maja se je udeleževal Mednarodnega simpozija gledaliških kritikov in teatTologov (Gk-daiiika predstava in jezik kritike), 31, maja je na Pedagoški fakulteti v Osijeku predavat o položaju kulture v Jugoslaviji. 5. junija je podelil nagrade Sterijinih iger in imel sklepni govor. V Kostanjevici na Krki je 3. julija, ob75-letnici domače osnovne šole, odprl novo šolsko poslopje in govoril o kulturnem delu v prosveti. 23. septembra je sodeloval na tiskovni konferenci Založništva tržaškega tiska v Kulturnem domu v Gorici, kjer je govori! o svoji knjigi Esej o lepoti. Na začetku Borštnikovega srečanja v Mariboru je 21. oktobra odprl razstavo dosedanjih odti-kovancev Borštnikovega srečanja in govoril o umetnosti igralstva. V knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je bilo 26. oktobra Srečanja l akademikom Josipom Vidmarjem. kjeT je govoril o teoretičnih in praktičnih problemih literarne kritike ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev, 22. novembra je na lil- programu Radia Ljubljana govoril ob obletnici smrti Matije Hravničar-ja, V Zavodu za glasbeno m baletno izobraževanje je 4, decembra govoril o svojih spominih na If, zasedanje AVNOJ-a. 13-decembra seje udeležil odprtja Avstrijskih kulturnih dni v Ljubljani in sodeloval v pogovoru o slovenski literaturi na KoroSkem. Urejat je zbirko monografij Znameniti Slovenci (izšla je I knjiga z letnico 1981. 3 so v tisku, 2 sta pripravljeni za tisk) pri Partizanski knjigi v Ljubljani. Skupaj z Jožo M ah ničem je uredil S. knjigo Zbranega deta Otona Zupančiča v zbirki slovenskih klasikov, Državna založba Slovenije. Glej Lclopis 33. ilr. 43. 55-56 in 295-29*. Dopisni fluni Anton Grad rojen 23. februarja 1907. dr. phil., upokojeni redni profesor za romansko fi-lologijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 10, marca 1977. Giej Lclopis 32, iir ib in 2Š7. Janko Kos rojen 9. marca 1931, doktor I iterarnozgodovinskih ved, redni profesor za primerjalna književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubijam, upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Dopisni član od H) marca 1977. Leta 1982 je bil redni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo; hkrati jc bil predstojnik tega oddelka. Opravljal je delo upravnika Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU in bil glavni urednik Literarnega leksikona, ki ga izdaja ta inštitut, ter nosilec njegovega znanstvenoraziskovalnega programa Raziskave Z lile-ramozgodovinskih in teoretičnih področij. Hkrati je delal za raziskovalno nalogo Slovenska literatura in Evropa 1770—1970, prijavljeni pri Znanstvenem inštitutu FF v Ljubljani, in bil tudi njen nosilec. Bil je član uredniškega odbora revije Primerjalna književnost. Slavistične revije in revije Sodobnost. Poleg rednega predavateljskega dela na Filozofski fakulteti je v Društvu za primerjalno književnost SRS imel predavanje Levstikov Martin Krpan v luči primerjalne književnosti (15, maj 1982). S predavanjem Cankar na križišču romunskih, germanskih in slovanskih literatur se jc udeležil simpozija Kulturna identiteta Alpe Jadran v Benetkah (6- 9, oktober 1982), (iiej Letopis 3!, iir. 56. Filip Kalan - K umbatovič rojen 25. marca 1910. gledališki zgodovinar, teatrolog, esejist, prozaik, upokojeni redni profesor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 1978 jc postal zaslužni profesor ljubljanske Univerze F, Kardelja in nosilec zlate značke Borštnikovega srečanja, 6. februarja 1981 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. 8, februarja 1981 je bil izvoljen za podpredsednika Istituta Internazionale per la Ricerca Teatrale v Benetkah; potem je sodeloval v direktoriju in skupščini te tistanove ter v Univerzitetni komisiji F1RT. 5. marca 1981 je bil izvoljen V nadzorni odbor slovenskega PEN. 20. apnla 1981 je spregovoril uvodno besedo na spominskem literarnem večeru ob 40-letnici OF na SAZU. Od 12. do 17 maja 1981 seje udeleži! XIV. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. 3, junija 1981 je bil odlikovan ar zlato Sterijino pi aketo i n Steriji no značko. Med 7. in 12. septembrom 1981 je odprl V imenu predsednika uvodni dan XIX. mednarodnega tečaja gledališke zgodovine v Benetkah in podelil Belloncijevo štipendijo. Od 20. do 26, septembra 1981 je sodeloval v Leipzigu na kongresu FIRT fFédération Internationale pour la Recherche Théâtrale) kol ilalni član pri vseh sejali izvršnih organov FÎRT. Kot podpredsednik beneškega istituta je vodil programske seje in bil znova potrjen za sekretarja H RT za Jugoslavijo in za svetovalca v Univerzitetni komisiji FIRT- Hkrati je vodil delovno skupino na mednarodnem simpoziju na temo L'an de Facteur — t'entre du travail théâtral, kjer je tudi nastopil s predavanjem ¡.'art du comédien. Od 30. do 31. januarja 1982 je vodil kot podpredsednik sejo direktorija in generalno skupščino v Benetkah{Istituto Internazionale perla Ricerca Teatrale) in sejo Univerzitetne komisije FIRT, kjer je poročal o sodelovanju Istituta na le-ipziškem kongresu FIRT leta 1981. Med U. in 16. majem 1982 se je udeležil XV. mednarodnega srečanja PEN na Bledu. Od 13. do 15. septembra 1982 je prisostvoval dunajski docentskt konferenci FÎRT na temo Nonverbal Theatrical Expression, kjer je vodil šesto delovno skupino (Nonverbal Rituals, Theatrical Codes) in sodeloval na programski seji Univerzitetne komisije FIRT. Od 16. do 17. septembra 1982 seje udeležil sestanka izvršnih organov FIRT in sodeloval v programskih pripravah za leta 1983—85, vodil sejo direktorija beneškega Istituta in uskladil delo omenjenih organov in Univerzi- 3* 35 tetne komisije F1RT. Med 21. in 24. oktobrom 1982 je sodeloval na Borštnikovem srečanju v Mariboru: udeležil se je slavnostne skupščine in imel uvodni govor na spominski razstavi Milana Skrbinška. Od 25. do 26. novembra 1982 je ime) predavanje in seminar na temo Schauspielerleistung aJs Problem der Theatergeschichte na univerzi v Erlangenu, ki ga je ponovil v razširjeni obliki 30. novembra 1982 na univerzi v Mtinchnu, Glej Lil opis 3Í, sir I IS—1 iS. Janez Logar rojen 3. februarja 1908, upokojeni višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 23, marca 1978. Leta 1982 je nadaljeval raziskovanje časnikarskega dela Josipa Jurčiča (od julija 1871 do smrtil in njegove korespondence. Izdal je 10. knjigo Jurčičevega Zbranega dela, ki vsebuje I. del Jurčičevih literarnih in političnih člankov do prevzema Slovenskega naroda juiija 1871 ter urednikove opombe (str. 471 —585). V zborniku Obdobje realizma V slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Ljubljana 1982J je izšla razprava Josip Jurčič — časnikar (predelano predavanje, ki ga je imel v Slavističnem društvu dne 14. maja 1981). Dne 13. maja 1982 je v svoji krajevni organizaciji 2B NOV prevzel spominski znak aktivistov OF 1941 — 1981, ki mu ga je podelit Mestni odbor aktivistov O F Ljubljana mesto. (Jlij Lttoprs 32. itr Í7 in 2H9 Boris MerhaT rojen I. maja 1907, upokojeni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, upokojeni višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze L. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976. Leta 1982 je dopolnjeval prikaz in razčlenitev Slovanskih verzruh oblik v slovenski poeziji do kanca moderne. Po naročilu razreda je pregledal del literarne zapuščine pokojne Maije Boršnik, tj. njeno že 1977 zasnovano, na obsežno korespondenco in drugo dokumentacijo oprto, a nedokončano delo o nobelovcu Ivu Andriču in Milici Mironovi. Glej Letopis 32, sti. 57 Roris Paternu rojen 5. junija 1926, dr.se., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979. Aprila 1982 je bil imenovan za člana jugoslovanskega medakademijskega odbora Kultura in znanost v NOB in revoluciji; 27. oktobra se je udeleži! z referatom interdisciplinarnega posvetovanja Samomor in Slovenci, ki ga je priredil razred za medicinske vede SAZU in vodil prof dr. Lev Milčinski. Z referati seje udeležil mednarodnega simpozija Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi {Ljubljana, I. 4, julij 1982), mednarodnega posvetovanja Kulturna identiteta Alpe-Jadran — L'identitá cultúrale di Alpe Adria (Fondazione Cini. Benetke, 6.-9, oktober 1982), X. ple-numa kulturnih delavcev OF ob témi Tematika NOB v literaturi (Ljubljana, 24. maj 1982), S predavanjem paje sodeloval v Interuni verzi tetnem centru za podiplomske Študije v Dubrovniku (I,—6. februar 1982), na univerzi v Trstu (13. maj 1982), v oddaji o Cenetu Vipotniku (TV Ljubljana, Kulturne diagonale, 6, september 1982). Predaval je tudi na Radiu Skopje o sodobni slovenski književnosti <12. in 13. april 1982), Od septembra 1982 je predsednik odbora za Prešernove študentske nagrade na Univerzi E.Kardelja v Ljubljani. Glej Letopis 32, sit. .57-58 in 291. Janez Stanonik rojen 2. januarja 1922, dr. sc., redni profesor za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze E.Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981. Poleg pedagoškega dela na fakulteti je imel še naslednje dolžnosti: bil jc predstojnik Oddelka za germanske jezike in književnosti, predsednik Odbora za znanstvene in kulturne stike s tujino pri rektoralu Univerze E. Kardelja v Ljubljani, upravnik Znanstvenoraziskovalnega centra za slovensko izseljenstvo pri SAZU in urednik revije Acta Neopbilologica, Sodeloval je na znanstvenem srečanju o XV. stoletju, ki ga je priredila univerza v Regensburgu {11.—16. avgust 1982) in pri simpoziju o avstralski književnosti na Bledu (21 .—25. september 1982). Pri tem simpoziju je bil tudi član pripravljalnega odbora, dej Letopis 32, str 119—122. Franc Zadravec rojen 27. septembra ) 927, dr. sc., redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski Takulteti Univerze E.Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29, marca 1979. Vodil je mednarodni simpozij o simbolizmu v slovenski literaturi in kulturi (I -4. julij), V poletnem semestru je predaval poglavja iz slovenske poetike prve polovice XX. stoletja in vodil seminar o pripovedni prozi Prežihovega Voranča na Universität für Bildungswissenschaften v Celovcu Od Ii), do 15. maja 1982 je gostoval na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na univerzi v Leipzigu s predavanjima o sttkih med slovenskimi jn nemškim ekpresio-nizmom ter problemih povojne slovenske literature, 9. oktobra je sodeloval na konferenci literarnih zgodovinarjev v okviru posvetovanja Alpe-Jadran v Inštitutu Čini v Benetkah z referatom Kriza in sprava pesnika z nacionalne meje{Moyi Gradnik). 10. novembra je sodeloval na jugoslavističnem simpoziju na zagrebškem Inštitutu za literarne vede z referatom Alojz Gradnik ter hrvaški pesniki in poezija. Od 7. do 9. oktobra je bil Član delegacije jugoslovanskih akademij, ki je z bolgarsko akademijo znanosti sklepala konvencijo o skupnih raziskovalnih temah, Bil je odgovorni urednik Slavistične revije, član Glavnega odbora Prešernove družbe, član Komisije za idejna vprašanja pri CK ZKS. član sveta MC pri CK ZKS ter član svetov Mladinske knjige in Založbe Ohzorja, Glej Lclopis 32, sir. iS in 297, Znn»nji dopisni člani Mirko Deanovjč rojen 13. maja 1890, dr. phil., upokojeni redni profesor za romansko filolo- gijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član SAZU od 21. marca 1974. ¡Dlej Letopis 32, si r. 58. Milovan Gavazii rojen IS, marca 1895, dr. phil.t upokojeni redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu- Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 32, str 58, Pavle [Vič rojen I. decembra 1924, dr. sc., upokojeni redni profesor za srbskohrvaški jezik na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 29, marca 1979. G tej Letopis 32, str. 59, Blaže Koneski rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na filozofski fakulteti univerze v Skopju, Dopisni član od 7. februarja 1968, Glej Utopiš 32. sir- 59, Janko Lavrin rojen 10, februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu in Magister Artium iste univerze. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Glej k« op IS 33. str. 5?. Alfred Rtimmclmayer rojen 31. decembra 1909, dr, filozofije, upokojeni redni profesor za slovansko filologijo na univerzi v Frankfurtu, Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Utopil 32, str I33-12J, Dimitrij Vučenov rojen 30. oktobra 19!!, dr. sc., literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. G lil Letopis 31, str. 125— 126. III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede ¡(Lilni člani Robert Blinc rojen 31. oktobra 1933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani: dopisni član od 7, februarja 1969. redni član od 25- marca 1976- Podpredsednik SAZU. S sodelavci je v okviru Inštituta »Jožef Stefan« in VTO Fizika na F NT raziskoval itikomenzurabilne sisteme, feroelektrike, vlogo nečistoč pri Teroelektričnih faznih prehodih, strukturna »spinska« stekla, tekoče kristale in modele bioloških membran. Odkrita je bila nova vrsta inkomenzura-bilncga faznega prehoda, kjer je kritična količina amplituda inkomenzura-bilne modulacije, ne pa valovni vektor, kot je to pri običajnih inkomenzura-bilnih sistemih. Izdelan je bil model »lokalne zamrznitve« dinamike v okolici nečistoče, s katero so bile pojasnjene anomalije v elektronski spin-mre-žni relaksuciji Icroelektrikov z vključenimi paramagnetnimi centri; izdelana je bila prva teorija mešanih feroelektričnih-antiferoelektričnih sistemov z vodikovimi vezmi, ki kažejo psevdo-spinsko steklasto fazo. Odkrit je bil sistem, ki kaže prehod iz neinterkalirane v interkalirano dvoslojno membransko stTuktuTo. Udeležil se je 2. splošne konferenee sekcije za fiziko trdne snovi Evropskega fizikalnega društva (Manchester v Veliki Britaniji, 22.-25. marec 1982) z vabljenim uvodnim predavanjem Phase Transitions in Incommensurate Ferroelectrics — Soli tons and Phasons in srečanja »Discussion Meeting on Phase Transitions« Bunsen Society (Kiinigslein v ZRN, 26 29. september 1982) z vabljenim predavanjem Phase Transitions in Liquid Crystals. Od januarja do marca 1982 je bil gostujoči profesor na ETH v Ziirichu, kjer je predaval predmet Phase Transitions in Equilibrium and Non-Equilibrium Systems, julija in avgusta 1V82 je bil gostujoči profesor rla University of Utah, Salt Lake City, Utah v ZDA, Kot ekspert mednarodne agencije za atomsko energijo i Dunaja je od ! I. do 20. novembra 1982 predaval v Hangkoku na Tajskem o resonančnih metodah. L. 1982 jc predaval tudi na univerzah v Nijmegnu (Nizozemska], Z.iirichu in Ženevi (Švica) ter Dijonu (Francija). Je član predsedstva republiške konference SZDL in član Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, do junija 1982 je bil član Univerzitetnega sveta m predsednik zbora izvajalcev Raziskovalne skupnosti Slovenije. Je podpredsednik Societe AMPERE, član komisije za strukturo in dinamiko kondenzirane materije mednarodne unije za Čisto ill uporabno fiziku IUPAP. član izvršnega odbora mednarodne unije za magnetne resonance, Član The New York Academy of Sciences, fid oktobra 1982 je dopisni član saške akademije znanost^ je član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroelectrics, Ferroelectrics Letters, Phase Transitions, Chemical Physics, PHYSIC A (Section H), Materials Science, Bulletin od Magnetic Resonance in uredniških odborov domačih Tevij Fizika, Obzornik za matematiko in fiziko. Raziskovalec, Po naročilu predsedstva SAZL1 je na podlagi ustreznih informacij razredov pripravil poročilo o stanju raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji, kije hitu odposlano 22. junija 1982 Izvršnemu svetu SR Slovenije, Raziskovalni skupnosti Slovenije, Svetu za znanost socialistične zveze in Skupščini SR Slovenije. tilcj Lclopii Ji mii. 59. -«lin ¡¡83-284. Davorin Dolar rojen I. februarja 1921, doktor kemijskih znanosti, redni profesor za fizikal no kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Leta 1982 je raziskoval izseljevanje neelektrolitov v raztopinah pol [elektrolitov, vpliv radija poli iona na osmozne lastnosti protiionov, topnost barije-vega polistirensulfonata v raztopinah elektrolitov iti hkrati koeficiente aktivnosti slabo topne soli. Poleg tega je sodeloval v mednarodni komisiji za karaktenzaetja standardnega vzorca pol i elektrolita. Je član znanstvenega sveta Kemijskega inštituta Boris Kidrič, član sveta Centralna tehniške knjižnice, Član komisije za elektrokemijo pri Uniji kemijskih društev Jugoslavije, predsednik znanstvenega odbora in podpredsednik organizacijskega odbora za osmi jugoslovanski kongres o elektrokemiji in član uredniških udbo-rov Vestnika Slovenskega kemijskega društva in revije Biophysical Chemistry, C!k) Utopil 32. sir. 60 in 285. Peter Cosar rojen 15. oktobra 1923, doktor Tizikalnih znanosti, redni profesor za Fiziko na Fakulteti zs naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 27. marca 1976. Leta 1982 je raziskoval mehanizem večelektronskih preskokov med primes-ninii centri v zmerno kompenziranih polprevodnikih in difuzijo elektronov v bližini gibljivostnih robov. Bil je član organizacijskega odbora VIII. jugoslovanskega simpozija o Fiziki kondenzirane materije v Poreču (september 1982) in predsednik znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Glej Leiopii 32, str 61 tn 2&1. Dušan Hadži rojen 26. avgusta 1921, doktor kemijskih znanosti, dr. phil. h. c„ redni profesor za strukturno kemijo, svetnik generalnega direktorja tovarne LE K. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1979, Raziskoval je: 1, dinamiko in nihajno spektroskopijo kristalov z močnimi vodikovimi vezmi, 2. karakterizacijo farmakofornih vzorcev ¿tdrenergičnih in dopaminergičmh učinkovin z metodami molekularne mehanike iti kvantne kemije, 3, uporabo miniračunalnikov v kemiji in razvoj računalniških informacijskih sistemov. Udeležil se je 4. mednarodnega kongresa za kvantno kemijo (Uppsala, 13. —20. junij) z referatom Ab-initio MO investigation of the Ethanolamine-formic acid complex (skupaj s T. Solmajerjem in M. Hodoščkom), simpozija za kvantno biologijo (Lidingo. 21, — 23. junij} z referatom Conformational and M O .studies of hydroxy-2-aminotetralins (skupaj z D. Kocjanom. T. Šol-majerjem in M. Hodoščkom), g. kongresa jugoslovanskih farmakologov (Ohrid, 27.—30. september) z referatoma Molecular electrostatic potentials (MEP) of phenylethylamines a.i indexes in QSAR (skupaj s T, Solmajerjem. i. Lukovi is em) in The orientation of the substituent on C18} in ergnlene derivatives and (heir biological activity (skup*'} z J, Kidričevo in D. Kocjanom) ter mednarodnega kolokvija Concepts of modern biology and future developments (UNESCO. Paris, 29. november—1, december) s predavanjem Searching for molecular determinants of drug activity- significance for the understanding of mechanisms of action and for drug design. Organiziral je mednarodno konferenco Biophysical aspects of receptor structure and function (Portorož, 22.-26, september), kjer je imel uvodno predavanje Receptor research from the physical point of view in referate: Conformational study of some alphaj-adrenergic drugs (skupaj S F, Avbijem), Ah-inilio Ai O investigation of the ethanoiumine-formic acid complex (skupaj S T, Šolmajerjem in M. Hodoščkom), Conformation and molecular electrostatic potential of ring jluorinated norepinephrines (skupaj z D, Kocjanom, M. Hodoščkom in T. Solmajerjem), Conforma t tonally restricted dopamine congeners — A molecular mechanics based study (skupaj z D. Kocjanom) in Conformation and biological activity of ergolene derivatives — 'H and "C NMR. molecular mechanics, and M HP studies (skupaj z J, Kidričevo, D. Kocjanom). S predavanjem Spoznavanje molekul y bioloških procesih je nastopil v Društvu biofizikov Hrvatske {Zagreb, 15. december). L, 1982 je bil ponovno izvoljen za predsednika Slovenskega kemijskega društva. Bil je predsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta Boris Kidrič, član Sveta za znanost pri RK SZDL, predsednik programskega sveta RSS za kemijo, predsednik Odbora za znanstvenoraziskovalno delo pri Svetu Univerze Edvarda Kardelja, član širših uredniških odborov Spectrochi-mica Acta, Journal of Molecular Structure, Chemical Physics Letters in Spectroscopy Letters, Giej Utop¡s32,ítr 61-62 in 2S?. Janez Peklenik rojen 11. junija 1926, dr. ing. hábil, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo na Fakulteti za strojništvo Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni Član od 29. marca 1979. Leta 1982 je nadaljeval raziskovanje na področju proizvodne kibernetike, posebno integracije konstrukcijskega in proizvodnega procesa, korelaeij med materialom in tehnološkim procesom ter celičnimi proizvodnimi strukturami- Kot povabljen referent se je udeležil več mednarodnih in domačih simpozijev s prispevki: Delovno posvetovanje NAS — SAZU (Portorož, maj 1982), Movement in Man and Machine s prispevkom Computer Aided Classification of Parts, Proc of the Workshop pp 170—182. — 8. seminar LAKOS-a Avtomatizacija strege in montaže (Ravne, 10, 11. junij 1982) s prispevkom Tendence v razvoju in gradnji inteligentnih robotov. — 14. C1RP International Seminar on Manufacturing Systems (Trondheim, Norveška, 28.—29. junij) s prispevkom Manufacturing Cell for Research and Advanced Studie* of Manufacturing Systems. Na tem seminarju je predsedoval tudi eni, izmed sekcij. — 32. skupščina CIRP (Brugge, Belgija) s plenarnim referatom Ihe impact of Engineering Materia! on the Development of Fabrication Processes z re Te rat o m O-STC Computer Aided Design of the part Spectrum Data Base and its Application to Design and Production s poročilom o CIRP Cooperative Research on the Description of Cutting Surface of Grinding Wheels by the Correlation Function, — Kot član kuratorija mesta Berlin za podeljevanje GeoTg Schlesingerjevih nagrad se je udeležil zasedanja kuratorija (Brugge, Belgija, 3. september 1982). — XV], savetovanje praizvodnog mašinstva Jugoslavije (Mostar, september 1982) z referatom Razvoj in uporaba kibernetskih metod za geometrične informacije v proiz 1/odn cm strojniít vu. N a po vab i 1 o ki taj sk i h univerz je predaval kitajskim znanstvenikom in profesorjem na Nanking Aeronautical Institute (Nanking, 19, —30, september) in na North Western Polytechnical University (Xian. LR Kitajska, (>.—9. oktober) o izbranih poglavjih iz proizvodne kibernetikc (nanotehnologija, konstruiranje, planiranje in proizvodnja s pomočjo računalniške tehnologije), — Obisk kitajske Akademi je znanosti in njenih institutov (Peking, Shenyan, Nanking, Xian, september I9S2). — Organiziral je Posvetovanje o energetiki, na katerem so sodelovali najvidnejši slovenski energetiki (SAZU, Ljubljana 14.- i 5- december 1982), Na predlog nankingškega Aeronautičnega inštituta ga je državni svet LR Kitajske imenoval za častnega profesorja te visoke šole. Diploma mu je bila podeljena na slovesnosti v Nankingu 4, oktobra 1982. Ponovno je bil imenovan za člana Republiškega komiteja za družbeno planiranje IS Slovenije, Občinska konferenca Kranj ntu je podelila plaketo in spominsko značko OP 1941 198 L Imenovan je bil za odgovornega sOured-nika SME-Journal on Manufacturing Systems (Detroit, ZDA), Izvoljen je bil za člana uredniškega odbora CIRP-Annals Paris. Glej Lclopis 32, sli. 02 in 291 -292 Anton Peterlin rojen 25. septembra 1908, dr. nat., dr, se. nat., dr. se. nat. h, c., pomočnik načelnika polimernega oddelka v National Bureau of Standards, Washington, D. C., ZDA, gostujoči profesor na Lase Western Reserve University, Cleveland, Ohio, ZDA. Dopisni član od 21. decembra 1946, redni od 6, decembra 1949. Dopisni član avstrijske Akademije znanosti na Dunaju, Avstrija. Član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih časopisov: Colloid Poiym. Sci. v Ulmu (Zahodna Nemčija), J. Mater. Sci, v Londonu [Anglija), J. Polym. Sci. (Polym. Phys. Ed.) v New Yorku (ZDA), Makromol. Chemie v Mainzu (Zahodna Nemčija), Polymer v Londonu (Anglija) in Polym, Sci, Technology v New Yorku (ZDA). Leta 1982 se je udeležil naslednjih konferenc in kongresov; American Physical Soc, Meeting (Dallas, Texas, 8,—11- marec) S predavanjem Dynamic Intrinsic Vis-cox i ly and Birefringence of Polymer Solutions in skupaj z J, C. PhillipsOm iz NBS s predavanjem Diffusion of Ethyl Acetate in Strained Polyethylene and Palyvirtylidene Fluoride; Fiber Soc. Meeting (Princeton, New Jersey, 5,— 7. maj) s predavanjem Transport Properties of Highly Drawn Semicrystalline Polymers; [UPAC Meeting on Polymers, (Amherst, Massachusetts, 12,— 16. julij) s predavanjem Physical Properties of Drawn Crystalline Polymers; Gordon Research Conf, on Polymer Physics (Andover, New Hampshire, 19. 23. julij), s predavanjem History of Polymer Physics as a Discipline: 1 UPAC Symp, on Polymers (Atene, Grčija, 29, avgust—2. september) s predavanjem Transport Properties a j an Extremely Sensitive Indicator of the Status of the Amorphous Component in the Elastieally and Plastically Deformed Semicrystalline Polymer in s predavanjem Mechanical and Transport Properties of Drawn ¡solactic Polypropylene (skupa j z F. DeCandia, A. Pe-rullo, V. Vittoria iz Neaplja, Italija); European Conf. on Polymer Physics (Villafranca, Španija, 27,-29, oktober), s predavanjem Mature of the Fold Surfaces in Lamellar Crystals; 19. Annual Meeting of the Soc. of Engineering Science (Rolla, Missouri, 26,-29. oktobeO s predavanjem The Influence of the Polymer Morphology on the Transport Properties. Glej Letopis 32, str 62-63 in 292. Lujo Suklje rojen 21. septembra 1910, doktor tehničnih ved, zaslužni profesor Fakulte- le za arhitekturo, gradbeništvu in geodezijo Univerze E, Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. S sodelavci je v laboratoriju za mehaniko tal FAGG Univerze E, Kardelja v Ljubljani raziskoval projektne kriterije in napovedi za nasipe na mehkih tleh; ugotovljeni so bili vplivi propustnosti in viskoznih lastnosti zemljin na razvoj deformacij in efektivnih napetosti v nelinearno deformabilnih tleh ter vpliv gostote mreže končnih elementov na natančnost numeričnih računov. Na zagrebški univerzi je imel v okviru podiplomskega študija osem predavanj iz teologije zemljin. Skupaj s P. Gosarjem je uredil Spominski zbornik Antona Kuhlja, ki ga je izdala SAZU, Na povabiio organizacijskega odbora je za 4. vsezvezni simpozij o reologiji tal v Samarkandu z M. Sajetom prispeval referat Konsolidaeionnyj efekt v nesuščej sposobnosti neHnejno-vjazkogo gruntu, Kot gost Društva za mehaniko tal in Tundira-nje SR Srbije se je oktobra udeležil strokovnega posvetovanja društva v Dolnjem Milanovcu, Čile j Letopis i 2, sir. t>5. Miha Tišler rojen 18. septembra 1926, dr.se. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Llniverze E, Kardelja v Ljubl jani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Leta 1982 je raziskoval heterociklične sisteme na bazi pirimidina, pi-razina in analoge naravnih bieikličnih puritiov in ptertdinov, reaktivnost določenih vrst organskih spojin, odpiranje obročev in nove sintezne poti. Ude ležil se je naslednjih kongresov: TRISOC simpozija o organski kemiji (Trst, april 1982), s plenarnim predavanjem Synthetic S i ud res in t he Area of Hydroxy lam mu and Related Heteroeyeles (na istem simpoziju je imel še sedem krajših referatov s sodelavci), IV, Heterocyclentagung (Kühlungsborn, november I982)s plenarnim predavanjem Synthesen und Umwandlungen organischer Hydroxylamine: LECH EM simpozija Heteroeyeles in Bio-organic Chemistry (Noordwijkerhout, Nizozemska, junij 1982) z referatom Ring-npening Reactions of Some Condensed Pyrimidmes, simpozija Pteri dines and Folic Acid Derivatives, (St. Andrews, Škotska, september 1982) z referatom New Syntheses and Transformations of Some Pteridints and Pteridine 3-Oxi-des. Bil je en mesec gostujoči profesor na Nacionalni avstralski univerzi v Canherri. S področja organske oziroma heterociklične kemije je predaval na univerzah v Wageningenu in Konstanzi (junij 1982), v Innsbruckti (november 1982), na univerzi East Anglia v Norwichu (september 1982), na univerzi v Dresdenu (november 1982) in na avstralskih univerzah v Canherri, Adelaidi, Melbournu, Sydneys na Monash University in na University of New South Wales (julij 1982). Leta 1982 je prejel zahvalno listino VTOZD farmacija Univerze E. Kardelja v Ljubljani, G le j Letopis 32, str. 63 - M in 2W—2«. Ivan Vi da v rojen 17. januarja 1918, dr. phil., redni profesor za matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra ¡958, redni član od21, decembra I960, Leta 1981 je dobil nagrado AVNOJ. Glej Letopis 32, str. 64 in Dopisni člani Ludvig Gyergyek rojen 2.septembra 1922, dr. se. appl. (Bruxelles, Belgija 1957), dr. h. c. (Budapest, Madžarska, 1982), redni profesor za sisteme, avtomatiko in kiherne-tiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni Član od 24. aprila 1981, Leta 1982 je nadaljeval raziskovanje računalniške obdelave in analize signalov EKG, raziskovanje istovetenja in razpoznavanja oblik, optimalnega načrtovanja in vodenja sistemov. Z referati je sodeloval na naslednjih konferencah in kongresih: 6. bosanskohercegovski simpozij o informatiki (Jahori-na, marec 1982), kongres Movement in Man and Machine, Joint Workshop. National Academy of Sciences USA and Council of Academies of Sciences and Arts SFRJ {Portorož, maj 1982), Second World Conference on Mathematics at the Service of Man (Las Palmas, Španija, 2.1, junij— 2- julij 1982), XXVI jugoslovanska konferenca ETAN-a (Subotica, 7.— II. junij 1982); ISMIll '82, First IEEE Computer Society International Symposium on Medical Imaging and Image Interpretation {Berlin, 26.-28, oktober 1982). Oktobra 1981 mu je podelila Université Libre de Bruxelles plaketo. Za razvoj mikroprocesorskega analizatorja EKG je prejel i i. aprila 1982 (skupaj s sodelavci) nagrado Sklada Borisa Kidriča. Oh 200, obletnici svojega obstoja mu je Tehniška univerya v Budimpešti (Budapest! Mûszaki Egyetem) podelila 13. oktobra 1982 častni doktorat kot priznanje za njegovo delovanje na področju teorij vezij, sistemov in informacijske teorije. Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani mu je za njegovo pedagoško delo podelila novembra I9&2 nagrado Milana Vidmarja. Je predsednik delovne skupine za podiplomski študij na Univerzi E. Kardelja v Ljubljani, delegat SAZU v Svetu Inštituta Milan Vidmar in v Svetu Inštituta za turbinske stToje, član Sveta Fakultete za elektrotehniko (vsi v Ljubljani), delegat Zveze društev visokošolskih profesorjev in drugih znanstvenih delavcev SRS v Svetu za znanost RK SZDL, Glaj Utopiš 3Î, str 127-129 Lojze Vod ovni k rojen 6. septembra 1933, dr, sc., redni profesor za biokibemetiko in dinamiko sistemov na Fakulteti za elektrotehniko Univerze E, Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10, marca 1977, Leta 1982 je nadaljeval raziskovanje učinka električnih tokov na spastičnost in denervirane mišice. Maja 1982 je s prof. R, McGheejem z Ohio State University (Columbus) pripravil delovni sestanek Movement in Man and Machine (Gibanje pri Človeku in stroju) v Portorožu. Sestanek je bil namenjen strokovnjakom, ki so jih imenovali National Academy of Sciences (ZDA) 1er Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ. Z dr. T, Bajdom in prof. McGheejem je uredi! zbornik povzetkov in člankov. Na sestanku je imel referat Effects of Electrical Stimulation on Neuromuscular Systems. Julija je bil povabljen na Japonsko, kjer je imel na Rehabilitation Engineering International Seminar predavanje Functional Improvement of Pathological Neuromuscular Systems, v Ros a i bolnišnici v Osaki pa predavanje Functional Electrical Stimulation. Na svetovnem kongresu za medicinsko fiziko in hiomedicinsko tehniko v Hamburgu je imel 9. septembra vabljeno predava- nje Influence o) Electrica! Stimulation on some Abnormal Motor Functions in Man. Oktobra je bil povabljen v Houston, kjer je na konferenci o repara-tivni nevrologiji predaval o Periplwrat Nerve Funaional Electrica i Stimulation jor the Modificütian of Abnormal Motor Controi. Nato se jc odzval vabilu Inštituta za biokibernetiko Univerze v Karlsruhe, kjer je 24. novembra predaval □ temi Begrenzungen urni Entwicklungsmöglichkeiten der funktionellen elektrischen Stimulation; v rehabilitacijski bolnišnici Langensteinbach, ki spada k univerzi v Heidelbergu, pa je imel predavanje Möglichkeiten der Beeinflussung der Spastik durch elektrische Reizung. Glej Letopis 32. sir. M 65 in 296-297, Zunanji dopisni člani SCrešimir Balenovič rojen i. 1914, dr.se., redni profesor za organsko kemijo tn biokemijo pri inSthutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 32, sir. 65 Nikolaj A. Borise vič rojen I. 1923, doktor fizikalno-matematičnih ved, član AZ BSSR in dopisni član AZZSSR. Dopisni član od 24. aprila 1981. Gkj Lelopis 32. str t30- 131- Aleksander Despič rojen I 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25, marca 1976. Glej Letopis 32. sit (, Dopisni člani Janez Batis rojen 15. marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imunologije in kužnih bolezni, redni profesor Biotehniške fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in parazi-tologijo VTOZD za veterinarstvo iste Fakultete. Dopisni član od 10. marca 1977. Leta 1982 seje ukvarjal z raziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom na področju mikrobiologije, kužnih bolezni in epizootiologije. Raziskovalno delo je opravljal v laboratorijih Inštituta za mikrobiologijo in parazitolo-gijo VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani. Pri usmerjenem raziskovalnem programu Epizootiologija in veterinarska dejavnost v javnem zdravstvu in higieni živil je bil koordinator raziskav, sodeloval pa je pri dveh raziskovalnih nalogah; Preučevanje inastilisa pri kravah in Preučevanje okužb s Str. agalactiac pri živalih in ljudeh. Bil je tudi nosilec naloge Veterinarski terminološki slovar v sklopu raziskav Terminološki slovarji pri $AZU. Udeležil se je simpozija o Bleiweisu (Slovenska matica} z referatom Znanstvena in Strokovna delu dr.J.BIeiweisa, re Te rate pa je poslal: na 12- World Congress on Diseases of Cattle (Amsterdami prispevek i naslovom Distribution of serotypes of human and bovine Str. agalaciiae Strain in Slovertia (so-avl. [, Brglez), na sestanek Arbeitsgruppe der Alpenländer für Mastilisbe- kämpfung iTämkon, S vi ca) pa referat Pfanmässige Mastiiisbekämpfung in Jugoslawien in na V. kongres veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije (Skopje) referat Suzbijanje masti risa krava kao faktor povečanja stočar-ske proizvodnje (so a vi. I, Marič, V. Miljkovič, B. Majič). Bil je predsednik Terminološke komisije SAZU, član veterinarske in medicinske sekcije TK, predsednik medakademijskega odbora za raziskovalni načrt Preučevanje infekcij s Str, agalactiae pri ljudeh in živalih. L. 1982 je hil glavni in odgovorni urednik Zbornika BF — Veterinarstvo. Sodeloval je na sejah Sveta za vzgojo in izobraževanje RK SZDL kot član sveta in na sejah upravnega odbora Slovenske matice kot Član odbora, Na univerzi je sodeloval v delovni skupini Odbora za vzgojnoizobraževalno in znanstvenoraziskovalno delo, na VTOZD za veterinarstvo in na Raziskovalni skupnosti Slovenije pa v več komisijah in odborih. Pri Znanstvenem društvu za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije je bi! član izvršilnega odhora, Gkj Utopiš 32, str 77 in 2a3. Lev Milčinski rojen 23- junija 1916, dr. med,, dr, sc., redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 1979. leta. S 1 januarjem 1982. leta je bil po rednem postopku upokojen, a je ostal se pogodbeno povezan z Univerzitetno psihiatrično kliniko v Ljubljani kot svetovalec. Del svojega delovnega časa je zaposlen v psihiatričnem dispanzerju. Kot predavatelj je deloval v podiplomskem pouku v tečajih iz psihopatolo-gije. psihoterapije, pedopsihiatrije, kazenskopravne znanosti v Ljubljani, v Skopju pa v lečaju za specializamc psihiatrije. Opravil je tudi predavanja v rednem kurzu za študente medicine in prava. Obravnaval je splošno in specialno psihopatologijo, posebej pa vprašanja zlorabe drog, samomorilnosti in psihosomatike. V izrednih predavanjih — v zgodovinskomedicinski in upokojenski sekciji zdravniškega društva v Ljubljani in kranjski ter koprski sekciji zdravniškega društva, v Svetovalnem centru in na simpoziju pravnikov in delavcev RS za notranje zadeve SRS — pa je govoril o čarovništvu in drogah, samomorilnosti v Sloveniji, psihosocialnih vidikih medicine, vprašanjih diagnostičnega označevanja, etiki profesionalnega dela v psihiatriji in o preprečevanju zlorabe drog. Na kongresu slovenskih zdravnikov seje udeležil okrogle mize Psihosocial-ni aspekti medicine, češkoslovaško-jugoslovanskega kongresa v Šibeniku pa z referatom Rehabilitacija paranoidnih bolnikov (kot prvi referent, skupaj z V, Muačevičem in D. Kecmanovičem), Bil je tudi predsednik strokovne komisije za alkoholizem in toksikomani-je pri RK za zdravstveno in socialno varstvo in član zvezne komisije za opojne droge, član Mednarodnega združenja za preprečevanje samomora, imenovali so ga za doživljenjskega častnega predsednika Jugoslovanskega združenja za pTevencijo samomora. Sicer pa raziskuje samomorilnost v Sloveniji, V tem letu je pripravil knjigo Samomor in Slovenci (okoli 300 strani), ki bo izšia pri SAZU 1. 1983. V okviru Inštituta SAZU za medicinske vede je priredil interdisciplinarni posvet z istim naslovom. Je konzul-tant pri razvijanju republiškega registra hospitaliziranih psihiatričnih bolnikov, samomorov in samomorilnih poskusov v Sloveniji. Za Medicinski terminološki slovarje urejal psihiatrično-psihološki del terminologije. Pri Slovenskem zdravniškem društvu opravlja dolžnost tožilca, Gäej Utnpis 32, str. 77-78 in 290-291. Zunanji dopisni f I ill i Edhem Camo rojen 30. decembra 1909, dr, vet,, redni profesor za zoohigieno na veterinarski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972. Glej LelOpis 52, «It. 78. Milan Dimitrijevič rojen 27, januarja 1931, dr. sc, medicinskih znanosti, redni profesor za nc-vrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu, Texas, Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str 15S—159 Boris Drujan rojen 27 julija 1928, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IV1C v Venezueli, Caracas. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Lelopis 32, sir. 78. Aldo Franchini rojen 1910, dr, medicinskih ved, do upokojitve 1. 1980 predstojnik inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Leiopk 32. sir, 7S. Franjo Kogoj rojen 13. oktobra 1894, dr med., upokojeni redni profesor za dermatove-nerologijo vseučilišča v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 32, str. 78. Esad Mekuli rojen 17. decembra 1916, dr. veterine, pesnik in prevajalec. Nekdanji predsednik Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Dopisni član od 29, marca 1979. Glej Leiopis 32, sir, 7S. lanos Szentagothai rojen 31. oktobra 1912, dr. sc, medicinskih znanosti, redni profesor za anatomijo na anatomskem inštitutu V Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Lclopis 32, str, 160 161. Mstislav Vasiljevič Volkov rojen 1923, doktor ortopedije in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N.N.Priorova v Moskvi: glavni travmatolog ZSSR. Dopisni član od 7. februarja 1968, Glej Letopis 32, 111. 78. BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1982* * Clam S A ZU 1J lik ti navedejo v ktti poglavju sprotno leino bibliografijo svojih znansEveno-sirokovnih ali L mein tiki h del. Aleksander Bajt Ekonomska politika normalizacije. Ljubljana 1982, sir (iS, LIPI1 Turisti&i paket ili Kak" osigurati devizno uspešna turistuku godinu? Pri vredna kretanj:i Jugoslavije (PKJ) 1982/4, str. 5—16. Objavljeno tudi v: Gospodarska gibanja (GG) 1982/4, str. 5-17. Devize i privreda. PK J 1982/5, str. 23-36; objavljeno t odi v: GG 19S2/4, str. 23 37. Zamrzavanje izvoza iti Kaka pogrešnom merom H ituenzivnu stabiHzaciju? PK1 1982/7-8, str. 5 23; objavljeno tudi v: GG 1982/7-8, str. S 23. KI i devizama a Strand dinanma d) Za itd prodaji i kreditiranje za devize smanjuju a ne poveča raju devizni priliv? PK1 1982/9, str. 5 -31; objavljeno tudi v: G G (982/9, str. 5-31- Pr i vredni subjekt i društvena akumulacija, PK1 1982/11, str, 23 —37; objavljeno [Uiti v; GG 1982/11, sir. 23-38. Autonomno prava monetizacije, Ju gos loven s ko banka rstvo 12/3, 1982, str. J— 13, Deset godina opredetjivanja, NIN 33, 31. oktobra 1982, it. 1661. str, 8 — 10. Da li je Marks zaista pogrešiti. Socialism 25, 1982/4, str, 715 — 721. Janez Batis Veterinarski terminološki slovar. SAZU. Ljubljana 1982, str. 122 fsoavtorji: Ivanka lirglez, Leo Rivier, Janez Banii, Oskar Böhm, Vlado Gregorovie. Zdenka Karlin, Marko Osreči kar). Distribution of serotypes af human and bovine Str. agalactiae strains in Slu venia Proceedings, Vol. II, Amsterdam 1982. str, 1041 —1045 (soavtorica Ivanka Ürglezl. Zatiranje maslitisa pri nas in i1 sosednjih alpskih deželah. Zbornik lit--Veterinarstvo I, 1982, str. 5-12. Mikrobiologija lit rikecije i virusi { Recenzija učbenika prof, dr. U, Mihajloviča). Zbornik R K-Veterina rstvo I. 1982. Jože Bole Jtur Problematik der Gatlung Lithoglyphus Hartmann IH2t (Gastropoda: Lithoglypkidae). Razprave IV, razr. SAZU 23 (5)1 1981, str, 151-169. Postojnska jama. zibelka speleobiatoglje. Nase jame 22, 1981, str. 45 —48. Mehkužci. Vodniki po loSkem ozemlju A '982, str. ItIJ Razgovor i Egonom Pretnerjem. Proteus 44, 1982, St, 9-10, str, 323 -326. Bngdaii Brecetj Medicinska doktrina k1 NOV v Sloveniji. V: Borec 1962, Si, 5, str. 291 —299; ponatis v: Vojno-sanitetski pregled 1982, br. 2, str. 121 126, Miroslav Brzin Cholinergic mechanisms during the ontogenesis at the dorsal lateral geniculate body and the superior cervical ganglion Symposium Paripheral Synapses. Varna. Bulgaria 13 25 Sept., Abstracts No 12, 1982 (soavtorji: H. 1. Liith, B. KJiaar, J. SU-teij, E. Winkelmann), Holinesieraze v simpatičnem tervikalnem gangliju podgane. Zbornik radova, 12. kongres Sa-veza druitava fiziologa SFRJ. 9. 12. september, P, II, 98. 1982 (soaviorji; L. Kama -rič, B. Klinar). Uloge nespecifičnih kolinesteraza i jelre U priročnim zaštilttim mehanizmima ud trovanja so-manam. Zbornik radova. 12. kongres Saveza dniitava fiziologa SFRJ, Sarajevo 9. 12. september, 99, I9«2 (soavtorji; Z. Orubii, J. Skelelj, D. Sket). Developmental aspects of AChE regulation in rat superior cervical ganglion in vivo. V; Basic and Clinical Aspects of Molecular Neurobiology (Eds, GuilTrida Stella. Gombo G., Beiizi G. in Bachelard H. S.) Publ.: Fondazione Intern. Menarini, Milano 1982, str. 481 (soavtorji: B. Klinar, J. Sketeljl. Emtlijatt Cevc Arheologija, arhitektura in zgodovina (O knjigi P. Korošec: Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov), Arheološki vesmik 32, 1981, str. 593—597 (liSlo l. 1982). Tri starejše glave Janeza Krsinika na Slovenskem. Trad i t ¡ones 7-9, 1982, str. 31 47. Trubarjevo »Mrtvo dejte ... v ti igiikifari«. Traditiones 7-9, 1982, str. 264 -266 Slovenski impresionisti (Uvod v razstavni katalog). Sofija 1982. Portret škofa Janeza Frančiška iz Vi soške kronike. Loški razgledi 29, 1982. str .32—58. Tuše k Janez Anton. Va Hatter Rupert. Veider Janez Veit (izdelovalec oklepov), Veil (slikar). Verbnik Janez. Vertmik Matej. Vuaenc iz Kastava, V; Slovenski biografski leksikon 13. I9K3 (gesla). Drugi K in Cvetko Concept oj Music History in F.ast and West. V: Report of the Xlt"1 IMS Congress Berkeley 1977. Kassel 1981/2, str. 256 ss. Mesto ju i rtih Sla vena u evropskoj muzicL V: Glas CCCXXVM SANU, kuj 22, str. 153 168, 1981 (izšlo 1. 1932). Post modernizem. V; Sodobnost 30, 1982, str. 476 -479. Slovene Mutlcologv 1977—1982. Achievements and Plans. V: Review of the Aesthetics and Sociology of Music 13/1, 1982, str. 116-119. PletsumslU dileme, V: liorec 34, 1982. sir. 549—553, Slovenska opera skozi čas. Y: Slovenska oper;* v evropskem okviru- Ljubljana 1982, str. 5-12. Davorin Dolar The distribution of ions between the solution and ion exchange resin. Vestnik SKD 28, 1981, sir, 327-338 (soavtor; V. Vlachy). Osmotic behaviour of poly- and oligoelectrolvte solutions containing Cimmerians of different valencies. Vestnik SKD 28, 198!, str. 321 - 325 (soavtorja D. Bratko, V, Vlachy). Monte Carlo studies of polyekctrohte solutions at tow degrees of polymerization. J, C hem. Phys., 76, 1982, str. 2010-2014 (soavtor: V. Vlachy), Enthalpies of Dilution of Salt-containing Polyelectrofyte Solutions. J. Phys C hem., 86, 1982, str. 2469 — 2471 (soavtorji: J. Skerjanec, D. Bratko, V, Crescenii arid. F. Quadrifog-No). Conductivity and transport numbers of polystyrenesulfonates in dioxane-water mixtures. V: Dynamic A peels of H i opoty electrolytes and Biomembranes, F, Oosawa and S- Sugai, Eds , Kodansha Ltd. Tokyo, 1982 (soavtor: J, Span). Thermodynamic Properties of a Polvelectrolvte Solution Containing a Mixture of Counterions ft/the Same Charge J. Polmer Set,, Polymer Physics Ld„ 20, 1982, str. 1355 — 1364 (soavtor: J. Skerjanc). Marija Drmtnik Nahajališča mineralnih surovin. I. del- Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 1982, str. 188 (učbenik). Nahajališča mineralnih surovin, 2. del. Fakulteta za naravoslovje tn tehnologijo, 1982, str. 132 (učbenik). Janez FetticJi Spolne bolezni » Sloveniji. Medicinski razgledi 20, 1981, str. 313—321. Tubertiserpigint?ini sifdid dijagnostični problem. Acta Derm. lug. 9, 1982, str. 43-46 (soavtor: I. Planinšič), Učestalosl medikamentoznih eksantema. Atta Derm, lug, 9, 1982, str, 53—57 (soavtor; M. Kocijančič). Ulcus molle — razširjenost bolezni in prikaz novega primera. Zdravstveni vestnik 51. 1982, str, 277 —278 (soavtor: M, Lander). Dermatohika problematika v starosti. V: Izbrana poglavja iz medicinske geronioiogije. Medicinska fakulteta, Ljubljana 1982, str. 128—355. Zdravljenje kožnih bolezni nekoč in danes. V; Zbornik simpozija Vloga farmacevta pri zdravljenju kožnih bolezni. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana I'IS"1 str. 1-12. Epitheliome als Altersdermatose. Zbl. Haut-u. Geschlecht s k rank enheit 148, 1982, str. 354-355 (soavtor: I. Planinšič). Alojzij Ving/ar O pravnem sistemu Socijaiističke federativne republike Jugoslavije. Naša zakonitost 1981, št. 10, Str. 3-13. Družbena lastnina v novejših delih Edvarda Kardelja. Pravnik 198 I, št. 10-12, str. 329—335. Prti neu do dela in družbena lastnina. Združeno delo 19 K 2. št. 1, str. 9—15. Nekaj vprašanj iz zakona o temeljnih iastninskopravmh razmerjih. Pravosodni bilten !9S2. št, 2. Str. 74—92. Društvena sredstva u društveno) pruvnoj osobi t njihova za.it iia. Pri v reda i prave 1982, st- 2„ str, 3—9, Društvena sredstva i imovinska pravo. Arhiv za pravne i društvene nauke I y 82, št. 2, str 219- 231. Intervencija države u poljoprivredi. Ekonomika poljoprivrede 1982, St, 3, str. 203 — 214, Pravni režim javnih cest. Občan 1982, Št, II, str. 21—22. Družbena lastnina in posest. Pravnik 1982, št- 4-6, str. 87—94. Pravo na glas. Odvjelnik 1982, St. 9 IU, str. 7 - t L Družbena lastnina in premoženjsko pravo. Pravnik 37, 1982, St, 10-12, str. 287 -296. Ivan iiams Karst-Karst Denudation-Chemical Erosion-Climate. Perspectives in Geomorphulogy (ur. M.S. Sharnia), C o nee pis-Int. Series in Geography. Concept Publishing Company, New Delhi, I9KI, št. 2, str. 211-222. Tropfstein Wachstum in der Höhle von Postojna. Theorie und Praxis. Naše jame 22, 1980, Ljubljana I9K1. Chemical Erosion »f Carbonates in Yugoslavia. Geographica lugoslavica, 111, Ljubljana 1982, str. 45-51 (tudi urednik številke). Izraba jam v Sloveniji skoii stoletja. Naše jame 23-24, Ljubljana 1982, str. 35—41. Triglavski ledenik 1980-31. Planinski vestnik 82, 1982. st. 2, sir. S7-89. Razvoj krasohgije u vreme Jovarta Cvijica i danas. Na učno delo J ova na Cvijiča, SANU, Slu učni skupovi, knj, Xl-predsedniStvo-co, 2, Beograd 1982, str. 175—184. Nekaj geomorfbloških in speleoloških značilnosti Globodota i» okolice Dolenjski kras Novo mesto 19H2, sir. 28 29. Ob grobu prof- dr. Marjana Žagarja. Geografski obzornik 2S, 1i, St. i-2, str. 5 -7, Zemljepisna naselbinska imena v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis. Spoznanja in pripombe javne razprave o Načrtu pravil za novi slovenski pravopis. Znanstveni milit g [ FF. Ljubljana 1982, sir. 24 27. Hribovske kmetije Shvenjgraškega Pohorja — stanje in dejavniki razvoja. Geografske jnačit-nosti preobrazbe slovenskega podeželja. V: Gradivo i a posvetovanje geografov ob 60-letnici GL>S, Ljubljana 1982, Sir. 29 - 49. Temperaturni obrat in navpični gradienti v Slovenjgraški kutlini. Geografski veslnik 54, 1982, str. 29- 49. O osmem mednarodnem speleološkem kongresu v ZDA in o razvoju speleologije po svetu. Geografski ves mik 54, 1982, str. 145- 147. Typt s of Accelerated Corrasion. Karst Geomorpholögy I ur. M,- M. Sweeting). Beuch mark Papers in Geology, 59., Stroudsburg, 1981 str. 126—132 (ponatis iz: Problems of ihe Spe teologi ca I Research. Brno 1964), Krajši članki v: Proteus 45, sept, 1982; Delo, 9. oktobra 1962 (Sobotna priloga), Odsevanja (Slovenj Gradec), Delo, 16. januarja 1982 (Sobotna priloga). Geografski vestni k ,S4, 1932. Razpoložljivi življenjski prostor. V: Domo preživeli1.' Znanstvena knjižnica M D, nova serija, it. 14, str. 9-21. Gore, V; Na Se gore. CZ, Ljubljana 1982, str. 9-66. Jow Gor ¡¿ar Najamnički mcntalitel subjektivni izraz ekonomskttg ¡ttudjenja rudniku. Zbornik Samoupravljanje — put oslobadjanja rada. založba Delavska enotnost, Ljubljana 1981, str. 130- 136. Odgovornost, Zbornik Sociološki preseki slovenske družbe Sociološko društvo Slovenije, FSPN,Društvo sociologov Dolenjske,Dolenjski tisk.Novo mesto 1982, str 115—127. Sankcije u našim samoupravnim normama — sociološki aspekt, Zbornik: Samo upravljan, je, okvir problema: samoupravljanje i pravo, Jugoslovanska akademija znanosti i urnjtt-nosli, Zagreb 1982. str. 56—60, 104- 107. Odgovornost v samoupravni družbi. Zbornik Prav no g fakulteta j Zagrebu, Spomenica prof. Oiegu Mandiču, Zagreb 1982, str. 233 245. Prevod razprave objavljen v reviji Glcdilta, Beograd, St. 7-8/1981, str. 3-13. Neke napOmene o kriznim s tu n/trna u našem društvu. Sociologija, Beograd 1982, bf..2-3, str. 277-281. Socioio&ki leksikon. S a vremena administracija, Beograd 1982, str. 7 K4, gesla: Društvena nadgradnja, str. 96—97. Društvena norma, sir. 100 ■ 102. Društvena osnova, str, 102—103. Društvena zajednica, stt. 118— 119, Društveno biče. str, 136—137. Društveno-ekonomske formacije, str. 137- -138-Istorijski materijalizam, str, 241 —244, Nauka, str. 397-400. Psihološke teorije u sociologiji, str. 514—516, Sastav društva íbaza i nadgradnja), str. 564—566. Sociološke teorije, str, 656 657. Anrnn i j ra Í Starejši grecizmi r slovenščini (II). Lingüistica 21, Ljubljana 1982, str. 165—173, K etimologiji slovenskega toponima Opčine >nad Trstom!. Slavistična revija 1982 it. 2 str. 230-232. Veliki slovensko-angleški slovar. Ljubljana 1982, Državna, zaioiba Slovenije, str, 326. I .M lit i k ti y trgi r k Normalizacija slik in grupiranje segmentov stene pri računalniški ventrikulagntfiji. 6. bosun-skohercegovski simpozij iz informatike, Jahonna 62, str, 201 —S: 22. 26. marec 1982 {soavtor: Z, Bjelo grlic) Automatic Derivation o/ Symbolic Descriptions. Movement in Man and Machine, J o i ill Workshop. National Academy of Sciences USA and Council of Academies of Sciences and Arts $t-K.I, Portorož, maj 1982. Partizanska knjiga, Ljubljana 1982, sir 194- 195 (soavtorja: I. Bralko. M, Špegel) Object Recognition in Roboiics. Second World Conference on Mathematics at the Service or Man Las Paimas, Španija (2J, junij —3- julij 1982), Proc, 596—599 (soavtor; 5. Prešeren). Prepoznava motenj srčnega ritma z računalnikom, XXVI. jugoslovanska konferenca ETAN-a (Subotica. 7,-11. junij 1982). Subotica 1982; IV. 313 IV. 320 (soavtorji: S. Jager, M. Vezjak. F Miheiif, D. Zazula). Hitri digitalni filtri za filtriranje dekirokurdiograma. XXVI. jugoslovanska konferenca ETAN-a (Subotica, 7. li.junij 19S2K Subotica 1982; IV. 323—fV, 320 (soavtorji: F. Jager, F, Solin, M, Vezjak, F. Mihelič). Clustering of Le/t Ventricular Wall Motion Patterns. ISMIJ1 '82, First IEEE Computer Society International Symposium en Medical Imaging and Image Interpretation (Berlin, 26 2R, oktober 1982). IKRE Catalog No. X2f'H lKtW-4; str. !I7 122 (soavtorja: Z, Bjelogriič, J, Jakopin). Zanesipvosi naključno obremenjenih sistemov. Elektrotehniški vestni k 48, 1982, št- 5. str. 289-294 (soavtor: A. Ziiek). Dušan Hadii /Tu shape of the potential in very strong hydrogen bonds. Vortrage /um Analytiktreffen 1980, Schwinjuingsspekirusfcopie-Tlieone und Anwendungen, 18. — 21. November 1980, Neubrandenburg, str. 1 —33- X-ray and infrared spectroscopic studies of potassium hydrogen bii--{ 2.4- d iehJ oro ph e n oxy i ■ sobutyryiglycinate). J, Crystallograph and Speetrose Res. 12, 1982, sir. 343 350 (soavtorji: L Leban, A Kolbe, Adelheid Kolbe), Normal coordinate analysis of the two forms of the hydrogen dinirrale inn- Speetrochim. Aeta 37 A, 12, I9&I, str. 1047-1048 (soavtorja; B. Bail it, tt. Orel). Conformational studies of dopaminergic ligands using molecular mechanics. Proceedings of the Symposium on Steric Effects in Biomolecules, Eger, 1981 (Hungary), str. 79 — 84 (soavtorja: D. Kocjan. T. Šolmajer). SMutr lieiif Ob šestdesetlernici Geografskega društva Slovenije. Geografski vestni k 54, 1982, str. 3—7. Anton Inlii S emir mladostnika (mladostni spomini). Spremno besedo napisala Be rta Golob, ilustrirala Irena Trša r, grafiCno oblikoval Tadej Tozon. Mladinska knjiga 1982, str, 131. Obračun (roman). Opremil Julijan Miklavčič Državna založba Slovenije 1982, str. 202. Srečanje s povodnim konjem (barvni diafiim). Po istoimenski otroški črtici priredil Mirko Kambič, Univerzam 1982. Eva Renata (novda). Obzornik 1982, Stcv. 6, str. 401 -428. Spomin na madame Stadeloo (novela). Sodobnost 1982, štev. 8-9, str. 726 — 757. Prevoda: L/pavertnju (Zaupno, mladinska povest}. Prevede! dr. Tode Čnlak. Venac (Gornji Milano-vac) 1982, od 2. številke dalje. Przerwana nspinaczka (Pretrgana naveza, roman). Prevedla Halina Kalita, Iskry, Warsia-wa (v tisku). .Iak.it Božidar Razstave: Slovenski kulturni delavci. Ljubljana, Mestna galerija, 5. februar 1982. Tito (portreti). Maribor, 15. marec ¡982, Partizanski obrazi (piapa). Pievije, l h. marec 1982. Partizanski obrazi (mapa), Radovljica, 25, april 1962, Portreti glasbenikov: proslava Marija Kogoja v Galeriji R. Debenjaka. kanal, 25. april m2. Štirje portreti dr. 1. Andriea na veliki razstavi. Gradski muzej. Beograd, september 1982. Portreti koroških kulturnih delavcev. Ob 25-1 «trtici galerije. Slovenj Gradec, 10. seplember 1982. Zbirka portretov, rokopisov, ilustracij in spominsko predavanje na proslavi 40-letnice smrti Mirana Jarea. Kosovelova knjižnica, Sežana, 24. september i982. "Zbirka portretov, ilustracij in pisem. Ob I UU-letnki rojstva Alojza Gradnika, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, 28. september 1982. Zbirka risb (rt akvarelov ¡2 IV. in V. ofenzive. Zagreb, galerija Hotela Dubrovnik, 24. november 1982. Janko .jiirančic Slovensko-srbskohrvaški slovar. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, 1406 strani, O jeziku in priimkih na obeh straneh slo venskohrtaške meje v nekdanji PanOniji. O no mast i ca jugoslawica, Vol, Zagreb I9S3, str. 217-228. Jarnikov Stovenački prevod ruskosiovenskog teksta iz Cvetnika Jovana Rajica. MSC, Naučiti sastanak slavista a Vukove dane, 11, Beograd 1982, str 49 56-yidov dan in ivtti krti. Tradiliones 7-9, 1982, str. 295—98, Zdenko Kalin Javna dela: Doprsni kip pesnika Iga Grudna. Jami je pri Tržiiu, Italija, 30. maj 1982, Doprsni kip narodnega heroja Rastislava Delpma-Zmaga. Nova Gorica, 12. september 1982, Janko Kos Izpoved namesto nauka (Vi d m ar jeva estetika ali esej o lepoti I). Delo, 25. december 1981 (Književni listi}. Predniki na Slovenskem (Vjchnarjeva estetika aii esej o lepoti II). Delo, 8.januar 1982 (Književni listi}. Delitev na stopnje (Vidmarjeva estetika ali esej o lepoti lil). Delo, 15. januar 1982 (Književni listi). Klasične ideje v drugačnem okviru (Vidmarjeva estetika ali esej o lepoti IV), Delo, 22. januar 1982 (Književni listi). Čaščenje najvišjih vrednot (Vidmarjeva estetika ali esej o lepoti V). Delo, 29. januar 1982 (Književni listi). Trdo&vost metafizike(Vidmatjeva estetika aii esej o lepoti VI), Delo, 5. februar 1982 (Književni listi). Prešeren in bidermajer. SR 30, 1982, št. 1, str. 47-68 Težave s postrnodernizmom. Sodobnost 30, 1982, ¿t, 6-7, sit. 633—641. Spomin na Primoža Kozaka, Naši razgledi 31, 15- januar ¡982, št. I, str. 12, K vprašanju literarnih smeri in obdobij Primerjalna književnost 5, 1982, Št, I, str, I —20. Levstik in Andersen. SR 30, 1982, Si. 3, str. 241-266, Slovenska lirika 1910-1980. Sodobnost 30, 1982, št. 12, str. 1098 - 1115. Ivan Cankar na križpotju romanskih, germanskih in slovanskih literatur. Sodobnost 30, 1982, Št, 12, str. 1184-1138, Slane Krašovtt O ekološki krizi (Uvodni referat na letošnji skupšfini ZDVOS), Naše okolje 1982, št. 3, sir, 49—51 (srhskohrvaški prevod v: Covek i živolna sredina, Beograd 1982, št, 2). Sklepna beseda V: Mira Ružii, Biti ali ne biti, Ljubljana 1982, str. 229—250. Od Malthusa do finalistov. Ekonomska revija ¡982, ši. 3-4, sir. 509-521. Kvalitetna životna sredina je »slov egzistencije. V: Covek i ¡ivatna sredina. Beograd 1982, št. 2, str. 1-4: i 65 Dilemma s with Multijob Holders (Pan-Time Farmers) in Agriculture. V: The Rural Challenge, Contributed Papers Read at the 17"> Conference ûf Agricultural Economists-Bellamy and Greenshields Fditors. Guildford, Surrey 1982, str. 70-73 (Diskusij» o tem na str. 73—74). Bralko Kreft Meditacije o Krleži. Sudobnûst 1982, št. 2, str, 113- 126; št 3, str. 232-247 st 5 str. 498—520; St. 6-7, sir. 646-662. Lingvistični uda.r J« bolgarski »vrinek«, Delo, 30. september 1982, str, 9 (Književni listi). Uvodna beseda Zbornik Borštnikovo s reía nje, Maribor 1982. Stvariteljska pot humorja. Delo, 18. november 1982, str 7 (Književni listi). Ob ŠO-letniei slovenskega gledališkega muzeja. Dokumenti slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Ljuhljana 1982, St. 38-39, str. 1 2. Spomin na Janka Travna. Dokumenti slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, Ljubljana 1982, št, 38-39, str. 85-89 Meditacija o Krleži. Mostovi (Mostar) 1982, št- 411-41, Str. 5- 14. Fran Levstik. Levstikov zbornik, Ljubljana 1982, str. 13 — 18- Filip kaian- kumhalOiič Molière na Slovenskem. PDG Nova Gorica, Gledališki lisi 85, 1980/81 (Iz študije Molière na Slovenskem). Organizacijska vprašanja slovenskih gledališč. V; Slovenski theater gori postaviti t Besedila je izbral, uredil in komentiral Bojan Stih), Ljubljana 1981. str, 140—160 (Kondor 198). Veseli veter (odlomki). V: Slovenski theater gori postaviti [Besedila je izbral, uredil in komentiral Bojan Stih). Ljubljana 1981, str. 126 137 (Kondor 198), Živeti z odprtimi očmi, Sodobnost 29, 1981, št. ft-9, str, 585 —601 (Intervju z Maneo Košir, s fotografijo). (zza kulis v s ver Večer, 7. februar 1981, str. 30 (s fo logra fijo). lieseda o protestu zoper pozahljivi čas. S spominskega večera S AZU, 1ÎS P in PEN. posvečenega padlim slovenskim književnikom. Delo, 23. april 1981, str. 13 (Književni listi), Vzdržljiv mornar ljudske modrosti. Profesor Filip Kalan-Kumbatovičr arhitektura, gledališče, pisateljevanje ., - Zapisa! Miroslav Slana. 7 D, 3. september 1981. št. 36, str. 17- 19 (s fotografijami). Žlahtni meščan r Dubrovniku XVIII. stoletja, Slovensko ljudsko gledališče v Celju, gledališki list 2. 1981/82. Interviewing Filip Kalanr To fívé with open eves. Le livre Slovene 20, 1982, št. 1-2. str, 2 — 16 (Intervju z Manco Košir, s fotografijo). Ob ra: sta vi Slovenskega gledališkega muzeja. Borštnikovo srečanje 1982, it, 3, str. 6—9. 5'aijrw Simpiiciias (esej o Arthurju Schnitzlerju) in življenjepis, ÖRF (Landesstudio Steiermark), I marec 1982 (Literatur unseres slowenischen Nachbarn; radijska oddaja). Filjp Kumbatovič-Kalan. Radio Ljubljana, 15. marec 1982. Ponovitev 26. avgust 1982 (radijska oddaja Nüíi umetniki pred mikrofonom). Hudi Kyovsky Ureditev delovnega časa. odmorov, počitkov, dopustov in odsotnosti z dela v samoupravnih splošnih aktih, Raziskava, Inštitut za delo prt Pravni fakulteti. Ljubljana, december 1982. Ureditev delovnega časa. odmorov, počitkov, dopustov in odsotnosti z dela v samoupravnih splošnih aktih na področju dela pristaniških delavcev, N m., sir. 102 — 115- Delovni čas, odmori, počitki, dopusti in odgovornosti (Teoretska raziskava), Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 1982, str, t -7 (Uvod); str, 4—64 (Vil. poglavje). In memoria m — dr, ¡Jtdo Vavpetič. Združeno delo 2/82. Urejevanje delovnih razmerij delavcev, ki zaradi majhnega števila ne morejo urejati delovnih razmerij s samoupravnimi splošnimi akti. Združeno delo. Št- (>82, II dirino del la voro dei paesi socialisti europei: IV. Il ¿brit to del lavoro di J ugasla via. V: Enciklopedija giuridica del lavoro, Padova 1982, sit. 137 — 187. Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in sodno prakso, ČGH Deio 1982, Ljubljana, V njem: Vvtidna beseda, str. 11—16 Temeljne določbe, str, 17 — 49 Varstvo pravic delavcev, str, 573 — i08. Dr. Vladimir Kuriltt; Urejanje delovnih razmerij v obrti. Recenzija. V; Združeno delo, 1932, str. 659-663, .lan«/ Logar Josip Jurčič, Zbrana deio, 10. knjiga t Literarni članki. Podlistki. Ocene. Po lit i£ ni ¿lank t. del. Dodatek), Uredil in opombe (str. 471 585) napisal Janez Logar. Ljubljana 1982, 592 str, Josip Jurčič — časnikar. V: Obodbje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana I9B2. str. 125— 137. Valentin Lugar Za knjigo Fonotoški opisi. ., ki jo je s fmančnim sodelovanjem v.seh jugoslovanskih Aka. demi j znanosti izdala ANLÍ BiH. Posebna izdanja, knjiga L V, odjeljenje društvenih nauka, knjiga 9. Sarajevo 1981 je napisal opise slovenskih govorov: Solbica fStoI-vizza), sir. 35 —4Ü; Osne pri Svetem Lenartu (Osgnetto), str. 41 46; Križ (S. troce), str. 47-52; Amarino i Brdih, str, 53—53; Srednja vas v Bohinju, vir, 73 — 78; Har-jtd. str. 79—85; Oragatuš. str. 133-1.17; Pntoie (Potschach). str, 183-191; Kneža (Gralenbach), str, 201 - 21 1 ; Gornji Senik (FébüSIüInOk), str.21.1 2lit. Razen tega je ¿a isto knjigo napisal: Izhodiščni sphšnnslovenski /onološki sistem str. 29—33. Diftongizacija iti mmoftotipzacija v slovenskih dialektih. JiS 27. 1981/82, 5t. 7-8, str. 209-212. Boris Mujer Znanstveno srečanje ¿KJ in socialistična revolucija, Bled, 7.- 9. fe h ruar 1980. V; Save? komunista i soeijalisiička revolucija, t'en lar za društvena i straži vanja P C K SKJ, Beograd, 1981, sir. 5IS —520 (diskusija). Teoretični vidiki družbenega planiranja. V: Usmerjanje družbenega razvoja (družboslovne razprave), Ljubljana, 1981, str »3—15, 17 — 28. Uvodno poglavje v: Temelji marksizma [Pri roí ni k za temelje marksizma za 2. Ieu> srednjega usmerjenega izobraževanja), Ljubljana, Zavod SRŠ z.a šolstvo. Vzgoja irt izobraževanje, 12, 1981, it. 5, str. 36-48. Ne postoji slavenačka »osjedjivost« (o kulturi, jeziku i ost a I o m), Sarajevo, Svijet, 5- april 1982, str. ji. Sto ne bi smjela kritika (anketa Borbe: Idejne bitke u kulturi, dan as), Z.agreb, Borba. 1. april 1982, str. 9 Nova kvaliteta vodilne vloge zveze komunistov (Nova vloga Z K — aktualni intervju), Ljubljana, Teorija in praksa 1982, it. 3, str, 313—315. Brez znanosti nam ni rešitve (jz razprave na 12. kongresu ZRJ}, Ljubljana. Naît razgledi. 9. julij 1982, St. 13, str. 382. Metode pritiska ne morejo biti nadomestilo za argumentiran boj niA«tf'(uvodna beseda na seji predsedstva CK ZKS o nekaterih aktualnih tdejnopolitiCnib vprašanjih), Ljubljana, [lelo 21, julij 1982, str. 2. /, de! priročnika za temelje marksizma za 2. leto srednjega Usmerjenega izobraževanja. Ljubljana, Zavod SRS za iolstvo (zbirka Novi vidiki), 1982. Janez Maljaiič Biološki sistemi — Živalski sistem. Organizacijske oblike življenja Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 1—94. Ernest Mayer Beitrag iur Flora voji Montenegro. Glasnik rep. za v, zašt. prir. — Pri rod, muz Ti lograd 14, 1981, str. 11-22. Kritische Betrachtung iiber H elle bo rus cyciophyUus Boat. in Jugodawitn. Glasnik rep. za v, zaSt. prir. — Prirod. muz. Titugrad 14, 1981, str, 7— 10 {soavtor: V, B¡eíi¿). i' 67 Zur taxonnmischert Bewertung von Eryngium wiegandii AdamovU. Atta Bot. Croat, (Zagreb) 41, 1982, str. 181-186 (soavtor: K. Micevski) Milan Mihtlil Samostojne razstave: Mu'eum architektury we WrOCÍOWÍtí, Potiska. Universitod Autónoma Metropolitana, Ciudad Mexico, Mehika Jane/ JVlilčinski Uresničevanje pravice vedeti in odločati pri intenzivnem zdravljenju otrok. Med. razgledi 21, 1982, str. 115— 118 (soavtor: 5. Stražištar). Zdravnikove dolžnosti po zakonih o varnosti cestnega prometa. Zbornik Promet 11, (.'enter /a varstvo v prometu Ljubljana 1982, str, 54—62. Deontoloika vprašanja ob bolnem otroku. Med, ra/gkdi 21, 1982, s upi. I., str. 11—22, Responsibility for iatrogenic injuries according tú their definition. XII. Kungress der ALS M, Wien 17.—22. 5. 1982 (Zbornik in separat , soavtor: S, Slražiščar). Ethical and legal regulations of biomedical research in Slovenia/Yugoslavia, ó1*1 World Congress on Medical Law. Gent 22.—26. 8. 1982. Report II, str. 24Ä 253 (soavtor: S. Straíisíar). Etična utemeljitev načrta za buimedicinske raziskave. Raziskovalec |2, 1982, št 6, str. 230—235 Isto tudi v Zdravstvenem vestniku 51, 1982. str. 349-353 (soavtor: Š. StražiŠčar), Medicinska etika m deontologija (Razprave in 01 eni,i). Dopisna delavska univerza Univerzi! m, Ljubljana 1982, 289 strani. Lev M i Iii irski Psihosocialna dimenzija bolezni Al zdravnik splošne medicine. Zdravstveni v est nit 51, 1982, str. 183-185. Diagnosticiranje in klasificiranje, zlasti pri delu z otroki. Interna publikacija Svetovalnega centra, Ljubljana 1982, 13 str. Samomor in Slovenci. Povzetek interdisciplinarne razprave, 13 strani, V internem ietnem poročilu Registra samomorov in samomorilnih poskusov v Sloveniji za 1. 1981. 1982. Prevoda: H. Lindemann: Avtogeni trening. Sprostitev v stiski. 138 str. (4. izdaja) llvircn prevajalčev dodatek Psihoterapija, njene prvine in mesto avtogenega treninga v njej, Cankarjema založba, Ljubljana 1982, str. 139-175, H. Lindemann: Premagani stres. 143 str. (2. izdaja) Uvodna prevajalčeva beseda. Cankarjeva založba, Ljubljana 1982, str. 5—6. /.dmrku Mlinar Social Research and Development Policy Implementation. V: Architecture & Comportero eni/Architect ure and Behaviour, Numero special: Espaces et poli tiques, Vol. 1, No 3/4, Editions Georgi 1982, str. 217—227. The use of urban research results: some contradictions. V; Gerd-Michael Hellstern (edil,) ..et al,, Applied Urban Research, Freie Unviersität Berlin, Zenlralinstitut für Sozi a I Wissenschaft I i che Forschung, Vol, 2. Urban social research in Yugoslavia. V t Gerd-Michael Hellstem (edit,) _ _ et al-, Zentral-instituí für Soziaiwissenschaftliche Forschung, Freie Universität Berlin, Vol. I. 1982. Teoretični in metodološki trendi y sociološkem raziskovanju (prostorsko-¡družbenih struktur in razvojnih procesov. V: Teorija, empirija. praksa. Prispevki h kritiki in k razvoju metod družboslovnega raziskovanja, ured, Slavko S pilcha I, Partizanska knjiga, Ljubljana 1982. Sociološki kriteriji v oblikovanju bivalnega okolja. Teorija in praksa, St. 6, Ljubljana 1982, str. 747-763. Krizne pojave i mobilizacija razvojnih potencijala. Socijalizam, br_ 12, Ueugrad 1982, Raziskovanje mest in njihova uponibn. Komuna — časopis za teoriju i praksu komunalnih zajednica, br, (lT Beograd 1982 in: fckonomska revija, Ljubljana 1982, it. 3-4. Mehanizmi usmeravanja i (ne)i:vriavanje razvojnih programa. Sociologija, vol, XXIV, br. 2-3. Bi ograd 1982 in v; 5a vremenu jugos loven s k o društvo — sociološko ist ra ži vanje uzroka krize i m ogu ínostt i z laska. Jugos I o vensko u druženje za soeiologiju, Ljubljana, maj ¡982. Protislovja neenakomernega razvoja. V: Družba, znanost, tehnologija (zbornik razprav). Delavska enotnost. Ljubljana 19K2, str. 177 196. Sociološka spoznanja kot element strategije razvoja slovenske družbe. Sociološki preseki slovenske družbe, Zdenko Roter, . . et al. (ured,), Sociološko društvo Slovenije, Dolen jski list. Novo mesto 1982. Sociološkite soznanija kako element na stnuegijata na opiles tveniot razvoj. V: God lini k na Instilutol za sociološki i pulitifko-pravni istražuvanja. Univerzi tet Kiril i Met o d ¡je, Skopje, God. 7, br. I, Skopje 1981. Uvod (soavtor), str, 9—14; Odgovornost if usmerjanju, planiranju družbenega razvoja, str. 99 — 101; Planiranje, eksperimentiranje ¡a {nejodgovtiritost. str. 129 - 134; v: Zdrav, ko Mlinar, Bogdan Kaviič ... et. al. (ured.), Odgovornost v samoupravni social i stični družbi, Knjižnica FSPN, Ljubljana 1982. Lokalizem. Lokalna zajednica. Sociologija lokalnih zajednica. objavljeno v: Sociološki leksikon, gi. red. R. I.ukie. M. Pečujlič, Sa vremena administracija, Beograd 1982. Neposredno učešče ljudi u samoupravnom odlučivanju u komuni. Komuna, časopis /a pitanja teorije i prakse komunalnih zajednica, Godina XXIX, bi. 4., Beograd, april 1982. Sola socialistične zavesti. Teorija in praksa št. 11 — 12, Ljubljana 1982. Industrializacija t urtapredjenje stanovanja — prispevki v razpravi, Medjuakademijski odbor za industrijalizaciju sta m be ne izgradnje i unapredjenje stanovanja. V; Industrija-lizovana stambena izgradnja, Instituí tehniških nauka Srpske akademije nauka i umetnosti, br, 2, Beograd 1982. Sociološka teorija in družbena praksa. 10. svetovni sociološki kongres v Ciudad Mtxicu, Naši razgledi — Razgledi po svetu, 19. nov. 1982. O spoznavanju preteklega in usmerjanju bodočega razvaja Zirnv. íirovski občasTlik št. 4, Žiri 1982, str. 51-55. Prostorsko združevanje. V: Teme i? marksistične sociologije, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1982 Zastoj v razvoju: streznitev in spodbuda. Teorija in praksa št. 7-8, Ljubljana 1982. Dušan Moravec Pisma Frana Govekarja. Druga knjiga. SAZ L) (Korespondence pomembnih Slovencev 5/11.) 284 str. Uredil in napisal opombe (str. 170—282). Miroslav Krleža (Govor na žalnem zboru SAZU 4. januarja 1982), Stavi s ti ¿na revija L9S2, str. 236-240. Odsev osvobodilnega boja in revolucije y povojni s imenski drami. Naši razgledi, II. junij 1982. Prve interpretacije Brechtovih del v slovenskih gledališčih. Dialogi (priloga Prepihi) 1982, str. 38—43. Franc i\ovak Pripombe partizanskega zdravnika k memoarom Gojka ff¡kotiša in oh slovenski partizanski IV nadaljevanki. Borec, I9B2, št. 3, str. 163 - 167. B»ris Paternu K tipitogiji realizma v slovenski književnosti. Zhomilt Obdobja 111, Ljubljana 1982. str. 7-29. Problemi sodobnega slovenskega vojnega romana. Slavistična revija 29, 1981, St. 4, str. 483-502. Ob Adamičevem pisateljevanju. Jezik in slovstvo 27, 1981/32, št. 2-3, str, 42—44 Funkcija parodije v razvoju slovenske književnosti. Zbornik XVII i. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1982, str. 2? 31. Književnost in zgodovina. Delo, 21. maj 1982, str. 3 (Književni listi). Slovenska romantična poezija na stičišču treh kultur. Pelo, 7, okiober 1982, str, 7 1 Književni listi). Problem smrti t sodobni slovenski književnost!. Pel ti, 28. oktober 1982, str. 8 9 i rt 4 november, str. K - 9 (Književni listi). Henry K. Cooper. Prešern 's erotic poetry. Slavistična revija 30, 1982, St. 2, str. 227 230. Hrvaški Prešeren. Ob izidu antologije pesnikovega dela v Zagrebu (Prev L. Paljeiak). Pelo. 7. maj 1982, str. 3 (Književni listi), t.a poesia romantica slovena aI punta d incontro di tre culture. V zborniku : II eontributo slo-veno al convegno di studi su L'identitä cultural« di Alpe Adria, Ljubljana 1982, str. 3-9. Janez Peklih i k Tendence v razvoju in gradnji inteligentnih robotov 8. seminar LA KO S Avtomatizacija stroge in montaži. Ravne, lü. in II.junij 1982, Zbornik 8. seminarja LA KOS 1982, str. 1-8. Investigation of theAvalabilitv, of a Computer Controlled Manufacturing CW/(with A. Konja-jev, F., Zebee. M. Klanjšček. 1. Vengust). Proe. 14th CIRP International Seminar on Manufacturig Systems Trondheim, 28, — 29. June 1982. Razvoj in uporaba kibernetskih metod za geometrične informacije v proizvodnem strojništvu. XVI Sa veto van je proizvodnog mašinstva Jugoslavije, Zbornik. M ost ar, september 1982, str. 343 356 (soavtor: J. Grum). Computer Aided Design of the Part Spectrum Data Hase and its Application to Design and Production (with J. Grum) CI HP Annals, vol. 31/1, 1982, pp 312 317. The Impact of Engineering Materials on the Development of Fabrication Processes, CIRP- Annals 1982. vol. 31/2. 1982, pp47l 475. Report of CI RP International Seminars on Manufacturing Svstems. Journal of Manufacturing Systems - SMB. Vol. t. NT Nov. 1982, pp 129 136 A New Development to Part Classification for Group Technology. Investigation of the Corn-pater Aided Classification of Pans (with } (.¡mm) in Chinese. Proe. of Nanjing Aeronautical Institute. 1982. N" 8 pp. 1-50 (Translated by - J. H. JIA and P. C. CHENG). Final Report Concerning CIRP Cooperative Research on the Description of Cutting Surface of Grinding Wheels by the Correlation Function ¡with M. Jan kar/. Annals of the CT ft P. Vol. 31/2, 1982. pp. 575— 576. Anion Pc-lerlin Mechanical and Transport Properties of Drawn Crosstinked Low Density Polvthvlene. 1. Polym. Sei. (Polym. Phys, Ed.) 20. str. 269. 1982 (soavtorji: F. De Candia, R. Russo, V, Vittoria). De Candia, R, Russo, Physical Properties of Drawn Crystalline Polymers. Proe. 2filh Macro-moi. Symp; iUPAC, Amherst. MA, p. 642, 1982. Proc. 28'h Macromol. Syntp. IUPAC, Molecular Mode/ of Drawing Polyethylen and Polypropylene. Current Content! (Engineering, Technology, Applied Sciences). 12, 22. July 27, 1982. Dynamic Viscosity of Polymer Solutions. Coll. Polym. Sei., 260. 278, 1982. Shrinkage and Retractive Forces During the Annealing of Drawn Law Density Polyethylene. ), Polym. Sei, (Polym. Pliys. Ed ), 20, 1175, 1982 (soavlorji: T De Candia. R. Russo. V. Vittoria). Accordion Type Laser-Raman Scutiering by Polymers }. Polym. Sei f Pol v m Phys. Ed.) 20, 2329, 1982. Mario Plcniear Mori pogledi na razvoj maastrichtija pri nas. Rudarsko-metalurški zbornik 28, 1982, it. 4, str. 383—386 (soavtor: R, Pavlovec). 77jf Living Environment of the Cretaceous Fauna in the ¡Worthiest Dinarides. Shallow Tetfcys International Symposium, Padova 7lh—8lh June 1982, Abstracts, Padova, 1982. Der allere Ted der Liburnischen Formation in den NW Dinariden. Kreide 2, Symposium, Abstracts, p, i7, München 1982 (soavtor: R. Pavlovec), Ore Entwicklung der Kreideschicten Slowenien* (NW Jugoslawien). Kreide 2. Symposium. Abstracts, p. 58 — 59, München 1982 (soavtor: U.Pretnru), Rudis t ne ¡rate na karbonatni platformi severozahodnih Dtnaridov. Zbornik radova, i . kuj., 10. jubilarni kongres geologa Jugoslavije, p, 203-207, Budva. The Rudisl Fauna o/Snežnik Razprave S AZU, 4. raz,. 24/1, str. 1-26.10 tabel Ljubljana 1982 Slujtin Pretnar Der gewerbliche Rechtsschutz und die Ciescilscha/lsordnUng. V; Gewerblicher Rechtsschutz und Urheberrecht. Internat. Teil, (GRUR Int.) I932.it. I, str. I —IS. y.nansivena odkritja in njihovo mesto v inovacijskem procesu. V: Zbornik S A ZU- Vloga znanosti pri ohlikovanju strategije razvoja SR Slovenije, Ljubljana 1981, str 109- 119. Pomen sistema informiranja za razvoj tehnologije in inovacijske dejavnosti. V: Obveščanje in odločanje 1982, it. 2, str. 32-3fc Inovacijski proces kot gibalo človeškega napredku in njegove odmevnosti e zakonodajah. Ponatis ebj. v zborniku Družba — znanost — tehnologija, Delavska enotnost, Ljubljana 1982, str. 409—428. Ekonomski vidiki industrijske lastnine. Ponatis v i sie m zborniku, str, 442—451, Prvo temo posvetovanje Mednarodnega združenja ¡a napredek vzgoje in raziskovanja na področju intelektualne lastnine Vi Raziskovalec 1982, fit. 11, sir. 444—445, Pravni vidiki reklame t recenzija knjige: Dr. Miodtag Janjič. Priv redna reklama i pravo, Beograd 1980). Gospodarski vestnik 1982, str, 65-66. Primož Ramovš Reittimscence?>1 77 za violino, violo in violončelo. Ljubljana. Društvo slovenskih skladateljev, <11) + 9 + ([) str. Pastorai za violino in klavir, Ljubljana, Državna založba Slovenije. Slovenski skladatelji mladim violinistom I, str. 27— 29 -1- (I), Koračnica za violino in klavir. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Slovenski skladatelji mladim violinistom 1, sir. 30 31 + (t). Improvizacija za harfo. Plošča, /.aloiha Obzorja Maribor, DL Helidon Ljubljana, 1982. Dno concertante za flavto, harfa, godala in tolkala. Arhivni posnetek RTV Ljubljana. Toccata za klavir. Arhivni posnetek RTV Ljubljana. A-Cis-fnnia za klavir. Arhivni posnetek RTA' Ljubljana, Nova pota willenskega festivala. Ljubljana, Naii razgledi 31, 1982, 5t. 10. Ustvarjena umetniška dela: Organojonia za orkester Studio za komorni ansambel Kantilena za violino in Orgle Med G in H za oboo in harfo Ouadruplum za orgle štiri ročno Sest miniatur za pihalni irio Anton Siodnjak Poezije dr, Franceta Prešerna. Uredil, uvod in razlago napisal dr. A, S., Prešernova družba, Ljubljana 1982, 5. izdaja, 250 str. France Prešeren. Poezije, Uredil in spremno besedo napisal A, $., Mladinska knjiga, Ljubljana 1982, 173. str. 0 Levstikovem značaju in delu. Levstikov zbornik. Ljubljana 1982, str. 21 25. Janez Stanoniit Franc Pire >■ Ameriki. Zbornik Frane Pire. Založilo Sadjarsko društvo Slovenije, Ljubljana 1982, str. 27-32, Janko Ravnik: Lepa si zemlja slovenska Slovenia, The Beautiful, Mohorjeva dražba, Celje 1982, 300 str, (prevod). 1 ,tijo Suklje Včinci pramene hidrauličkih polencijalnih polja na sleganje i stabilnost tla. Izgradnja 36, 1982, Št. 7, 3 14, On some comraversal effects of ¡he viscous structural resistance af suits. Univerza E. Kardelja v Ljubljani. Acta Geotechntca 84, 1982, str. 1 — 25. M, Saje. I Knvačič, Joint solution of diffusion and equilibrium equations for nun-linear viscous snih Spominski zbornik Antona K uhlja, S AZU. Ljubljana 1982, str. 321—J37. Miha TiSIer Organska kemija. Ljubljana 1982, 483 str, Neighbouring Group Participation in Formation uj Condensed A zincs. Formation of Py razo I o (3, 4-b) pyrazines, lsoxazolo (4, 5-b) pyrazines and Isothiazolo (5, 4-bj pyridine. Mo-natsh- Cbem., IJ 3. 731, 1982 (soavtoijt; M. Kočevar, B.Verček, B. Stanovnik). Home Neu- Synthetic A s pea s of Bi- anil Tricyclic Systems Derived from Azines. in particular frora Pyrimidine. Rad. Kern., JAZU, 48, 1982. Synthetic Studies m the Area of Hydroxvlammo and Related Heterocydes. TRISOC 1, l> mi. Syntheses and Iransformations of Some 1.2, 4 Oxadiazolylpvrazines. J. Heterocycl. Chem., 19, 1982 (soavtorja: M.Kočevar, B.Stanovnik). New Synthetic Approach for Pyrazolo (J. 4-bt pyrazines and Jsoxazolo 14, 5-b) pyrazines Heterocydes, 19, 339, 1982 (sou v lor ja: M.Kočevar, B, Stanovnik). iVpit' Syntheses and Transformations of Some Pteridines and Ptertdine J-Oxides Ptcrdiines and Polle Acid Derivates, Int. Symp., 10A, 1982 (soavtorja: M, Koievar, B,Stanovnik). A New Method for the Preparation of substituted 2*pyrimtdinyt- and s-Triazinyl-Formamide Oximes. Formylation of Heterocyclic Amines with Trisformaminomelharte. Heterocydes, 16, 2173, 1981 (soavtorja: B, Stanovnik, J, Zmitek). Ring-Opening Reactions of Some Condensed Pvrirnidines. H et e roc, in Bioorgattie Chem., FECHEM 2, 7, 1982 {soavlorji: M. Koievar, B, Petrič, B, Stanovnik). R ing Transformation of Some 4-Aminopteridme i-Oxides and Derivates. Tetrahedron. 38, 1982 (soavtorja: M. Koievar, It. Stanovnik). Synthesis of Pyrimido (4,5-d) pvrirnidines. An Unusual Rearrangement of 2-aminopyrimido (4,5-d) pyrimid-StftH) one into 2-Ammo-4.6-dichloro-U.5-triaiim. Vestn S K (5 , 29, 129, 1982 (soavtorji: B.Stanovnik, B. Koren. M.Steblaj), Reactions of N-Heterqformamide Oximes and Heteroarytacetamide Oximes with N,N-Pimte-hylformamide Dimethyl AcetaL Synthesis of 2-methy!-s-iria^o!o (1,5-x) azines and N-mcthyleyüiioaminoaiines. J. HeteroCyd. Chem., 19. 577, 1982 (soavtorji: B.Stanovnik, A, Stimac, B.Veriek). VntHin Ttstunjak Temelji ekonomske psihologije, Ljubljana 1982, 285 str. Samomor, grmeče zlo porabniške družbe. Prešernov koledar 1982, str, 110—119. Vrednostna lestvica. Delo (novoletna priloga) 1982, str, 25. Opredelitev ekonomske psihologije ob njeni stoletnici. Posvetovanje slovenskih psihologov, Portorož 1981, Ljubljana 1982, str, 27—43. Temelji ekonomske psihologije. Anthropos 1982, št. 3, str. 65—79. Odnos do narave v smeri »znanosti o preživetju«. V: Bomo preživeli? Celje 1982, sir, 28—43. Intervju. Dialogi 1982, št, 7-8. Intervju. 7 I>, 10. junij (982, Intervju Stop, 25, marec 1982, Usmerjeni v ustvarjalnost. Glasnik Slovenske malice 6, 1982, št. 2, str, 87—97. Kreativität als Wendesäule der Persönlichkeit. Proceedings of the l1-1 World Congress of the World Association for Dynamic Psychiatry, Lübeck 1982. O psihologiji V: V. Pečjak, Znameniti psihologi o psihologiji, Ljubljana 1982, str. 278—280. Referati (recenzije): Robert Johnson, Der Mann. Die Frau. Auf dem Weg zu ihrem Selbst, Aus dem Amerikanischen übertragen von Lutz Kellner. Ol ten-Frei burg i. Br. (Waiter) 198t. V: Schweizerische Zeitschrift für Psychologie 40, 1981, sir. 375. Jolande Jacohi, Vom Bildreich der Seele. Wege und Umwege zu sich selbst- Ülien-Freibürg i. Br. (Waller) 1981, V: Schweiz, Zt. f. Ps, 40, 1981, S. 376. Tom Wolff, Sudien zu C.G Jungs Psychologie. Zürich (Daimon) 1981. Vi Schwei! Zt. f. Ps. 41, 1982. H. 4. S 333—334, Theodor Seiferl. Lebensperspektiven der Psychologie Wege, Schnittpunkte, Gegensätze. Olten-Freiburg i. Hr. (Walter) 1981. v: Schweiz. Zt. f. Ps. 41 1982. H. 4. S. 334. J äffe, A,. Aufsätze zur Psychologie C- G Jungs. Zürich. V: Schw. Zt- f. Ps-, 1982, H- 4. S. 334 Jo« Udovič Oko in senca. Ljubljana 1982, 101 str. (pesniška zbirka). Per pesmi, V: Prešernov koledar 1983, Ljubljana 1982, str. 33—34. Osem pesmi- Nova revija i, Ljubljana 1982, str, 14—21, Dvanajst pesmi. Večer, 4, oktober 1982, str. 16. Boris Pasternak, Pesmi. Ljubljana 1982 (prevod trinajstih pesmi). Prevod 57pesmi \ ruski antologiji Zemlja i muiestvo — sovremenaja stovenskaja poezija. Progres, Moskva 1981. Ivan Vidav Linearni operatorji v Banachovih prostorih. Po std i piona k ki seminar iz matematike 14. DMFA SRS, Ljubljana 1982, str. 147. Afina geometrija. Obzornik za matematiko in fiziko 29, 1982, str. 65 72. O nerešljivem problemu. Obzornik za matematiko in fiziko 29, 1982, str. 101 - 102. Josip Vidmar Esej o lepotU2. natis). T rst 1982, 218 str, Krleieva misel ni poznala ne razmišljenosti ne počitka Delo, i. januar 1982, št. 2, str. 4, Misel kot veličastna sila. Dnevnik, 5. januar I9K2, it. 3, str. 6. S t varalae neukrorljivog duha. Borba, 5. januar 1982. Sada je raj plamen ugasnuo . . . Veiernji list, 5. januar 1982. št, 6877, str. 3. Ugašena vatra. SI ob od na Dalmacija, 5. januar 1982. Pečat KrieHttog duha. Sarajevske novi ne, 5. januar ¡982. Stvarno je sir oso o i vatreno. Pobjeda, 5. januur 1982, Neukrotiv duh. Novi list (kijeka), 5. januar 1982, Veličanstvena prirodna snaga. Dnevnik (Novi Sad), 5, januar 1982. St varati je strasno i va trenn. Vjesnik, 5. januar 1982, Misli rieukrotivog duha i umetničke jantazije, Politika, 5. januar 1982, št. 24514, str. 12. Hvaležen sem mu za kí multinational, Historta Universal Sa I va t, VITI, Barcelona ¡982, stt, 142- 150, Relations entre les continents et les peuples, Interventions. Comité internaiional des sciences historiques, Ve Congrès international des sciences historiques, Bucarest, 10— 17 août 1980, Actes IV (I), Bucarest 1982, str, 645 646. Pozitivizem v družbenih vedah (Diskusija). Anthropos 1982, št. 1-2, str, 232—233 Lojze Ude. Delo, 2. marec 1982. Andrej O. Župančič Distance between active serin and enzyme surface of the membrane acetyiihoiinesteraze Periodicum biologorutn, Vol. 84, 1982. str, 91—95 (soavtorjr Anton Stale, Marjeta Šentjurc, Slavko Pečat. Milan Sell ara) UMRLI ČLANI Ivo Andriii rojen 10. okiobra 1892, umri 13, marca 1975, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost, Zunanji dopisni čtiin od 2, junija 1953, Glej Leiopis J. Sir. 133-134; 2fi, str. 97- ¡03. Milan Bartoš rojen 1(1 novembra 19(11, umrl 12. marca 1974, dr. prava, rodni profesor pravne fakultete v Beogradu, Zunanji dopisni ilan od 17, oktobra I95S. Glej Letopis 9. sli. 43 -44, 25, sir. 97—m. Mirku Bedjanif rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni ilan od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974. Tajnik razreda za medicinske vede ud 20. marca 1975 do smrti. Glej Letopis 19, str. 39; 25, str. 50-53; 27, str 125-12?. Akksundir Belič rojen 2. avgusta 1876, uinrl 26. februarja 196(1, dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947, Glej Letopis 11, sir. 36-38. France Bevk rojen 17, septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Redni član od 2, junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966, Glej Letopis 5, str. ! 19 115:21. str. ¡17-121. Milan Bogdanovič rojen 4. januarja 1392. umrl 28, februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949. do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5. sir. 135 ■ 136. Marja Boršnik rojena 24. januarja 1906, umrla 15. avgusta 19K2. Redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisna članka od 10- marca 1977 Glej Letopis 28, sU 59-63; 31. str 40 in 191 ; 32, str 5fi in 2K4;33, sir 95-97. Matija Bravnjinr rojen 24. februarju 1897, umri 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni Član od 21. marca 1974. Glej Letopis 3. sir. GK-70:15, Sit. 77-79; 28, str 117-121, Anton Breznik rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. phih, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni i lan filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. C lij Letopis [.Str. 157— 160; 2, str, 61—74. Josip Broz-Tiiis rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980- Predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije, Glej Letopis 3, str, 77-&9; J], sle. 7S-78. Vaso Butozan rojen 5- decembra 19(1 i, umrl 14. maja 1974, dr. vet., dr, h. c., rediti profesor veterinarske fakultete v Sarajevu, Zunanji dopisni ti a n od 7. februarja 1967. Glej Letopis 1 S, str SO—SI; 25, str. 103 — UM. Izidor Cankar rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. phil.. redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani. Redni ilan sd 2. junija 1953. Glej Letopis i. Sir fi7-73; 9, sir. tU-77 Frane Čtksnik rojen 27, oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, sti 49-iO: 24, str. 37-91. Ilija Djuričie rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu, Zunanji dopisni član od 22. decemhra 196L predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis 12, sir, 40-42; 17. str. JO- 52- Metod Dolenc rojen 19. decembra 1875. umrl 10, oktobra 1941, dr. jur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani, Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej Letopis t, str. 193 197, Lojze Dol i ¡idr rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970. akademski kipar, redni profesor na Akademiji 1| umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. Glej Letopis str, 137-138; 21, Str. 78 -81 in lil 113. Ejnar Dvggve rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr. h c . dr. ing. h. c., arhitekt in arheolog v Kopenhagnu. Zunanji dopisni član od 17, oktobra 1958-G lej Uiop is 9, str. 4? -48; 12, str. BI—82 t1 ran Saltski Fimžgar rojen 9. februarja 1871, umrl 2, junija 1962, književnik. Redni član od 7, oktobra 1938, od 28. januarja 19,19 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnost, Glej Letopis l.str. 23-25; 13. str, 43—46 Maksi m Gaspari rojen 26. januarja 1883, umrl 14. novembra 1980. Slikar, Redni član od 1 J, marca 1972. G tej Utopil 23, su. 65-67: J1. it r. 9 J . Vel i bar GI ¡goric rojen 28. junija 1399, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Zunanji dopisni dan od 7. februarja 1967. G It j Letopis 1 S, str. 42: 28, str. 113- 116. Pavel Goli» rojen 10. aprila 1887, amrl 13 avgusta 1959. književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni i lan od 2, junija 1953, Glej Utopiš 5, sir. 116-120:10, sir. 34-39. Alojz Gradnik rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. jur,, književnik. Redni član od 21, decembra 1962. Glej Letopis 13. sir. 33 IS; I S, sir 79-82. Kan G raftiiantr rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964. dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30, septembra 1949 do smrti. Glej Letopis 1, str. 161-165: 15. str 65-71. Miran Gmiefj rojen !9. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, Redni profesor za klasično filolo-gijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni od 10. marca 1977. Glej U[opis9, *lr. 53-54; 28, str 66-67: 30, str 130-132. Branimi r Giišie rojen 6, aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med-, dr, phil-, redni profesor za otorino-laringologijc na medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1964. Glej Letopis 15, str. 41 46:26, str 119-131. ,J Ova n Mudi i rojen 22, novembra 1884, umrl ti, decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologi-jo na prirodoslovno-matematični fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis t, str. 29-37; 23: str 117-120. Ljudmil Hauprnmti rojen 5 februarja 1884, umrl 19, aprila 1968, dr. phil., zlati doktorat univerze v Gradcu. redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16. januarja 1940. Glej Letopis t, str. 166; 19, str 51—62, Krsto Hegertušič rojen 28. novembra 1901, umrl 8, aprila 1975, akademski siikar-mojster Zunanji dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis 26, str. 103 - 108 Miodrag I h ril vat rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni profesor romanistike na filozofski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni (lan od 17. aprila 1973. G lej Letopis 24, st r. 47 - 52 i n 83 — fl 5. s 81 K i ti j nI Jakopič rojen 12, aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Redni čian umetniškega razreda od 7. oktobra 1938, Glej l-eiopis I. sir. 4L 43: 2, sir. 75-89: Matija Jama rojen 4. januarja 1872, umri 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni i lan umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. Glej UKipiS I, sir. 47—49; 2, sir. 9(1— 103. Dimitrije Jovfie rojen 11. oktobra I i89, umrl 16 februarja 1973, redni profesor za onopedijo in irav-matologijo, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis I j, Str. 55-5S; 24. str 69-72. Bori* kali» rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademi ji za likovno umetuosi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Glej Letopisi, str 121 - 122; 26, str. 1(19-113. F.dva rd Kardelj rojen 27, januarja 19111, umrl 10. februarja 1979. Marksistični teoretik in revolucionar, ¡»organizator Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. V najožjem vodstvu narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Med vodilnimi političnimi funkcionarji nove Jugoslavije Avtor mnogih pomembnih znanstvenih del s področja marksističnega družboslovja, ki so prevedena v mnoge svetovne jezike. Tvorec samoupravnega sistema SFRJ, Častni član SAZU od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3. sir 119 132: 30, sir. 121 127. H h šan Kermavntr rojen 7. decembra 1903. umrl 11, junija 1975, dr jur„ znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1971. C it] Letopis 22, str, 3C-4S; 26, str. Iti—11«. Boris K ¡drli rojen 10. aprila 1912, umrl 11-aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta SFR1 Redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3. str. 156-164:5, sir. 161—167. France Kidrič rojen 23. marca 1880. umrl 11, aprila 1950, dr. phiL, red ni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije Redni član fikizofsko-filološko-hisloričrtega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. junija I94J do I julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije Glej Letopis I. Str. 51—61;2.4»;34—44; 257-266; 4. str. K6- t; 30, str. 139-1+2. Igor Tavčar rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji. Glej Leiopii 3, str 203- 204; Ifc, alr. 63-65. l.ucien Tesniere rojen 13, maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellteru, Zunanji dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. Glej Letopis i, sir. 92-94; 7, sir, 59 63. Kost a Todorovič rojen 5. julija 1S87, umri 19. septembra 1975, dr. med,, redni profesor za infekcijske bolezni medicinske fakultete v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Utopiš i, sir. 107; 26, str. 127- 130. Sergej Iva novi č Vavilov rojen 24. marca 1891, umrl 25, januarja I9M. Previden! Akademije nauk ZSSR v Moskvi, Zunanji dopisni član razreda za matematično-prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947. Glej Letopis 2. str. 31. Lado Vivpetič rojen 26. junija 1902, umrl 28, marca 1982. Redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 17, oktobra 1958. Glej Leiopii i, str .35—37; 31, sir, 34; 32, str. 47: 33. sir, 0] —04 Milan Vidmar rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra 1962, dr h. c., dr. techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-pri rod o sto vnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16 [unija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda ¿a matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za eiektriško gospodarstvo od I. junija 1948 do l.maja 1959, konzultant tega inštituta od t. maja 1959 dalje. Glej Letopis I. sir 130-142; 13. sir. 47-50. Vale Vouk rojen 21- februarja 1886, umrl 27, novembra 1962, dr. phiL, redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član ud 2. junija 1953. Glej Lel tip is 5, sir ll!8-!IW; 13. str. i 1-53 Frank VVoilman rojen 5, maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. phil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Zunanji dopisni član od 7, fehruarja 1969. Glej Letopis 20. str. 4! in 81-&2, Maks Writer rojen 16, septembra 1905. umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Utopiš it), sir. JI 55; 23, sir. 97-101. VViltm Zivada rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982. Pesnik. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis JO, str. «7—iS; 33. str. » ]02. Boris Ziherl rojen 25. septembra 1910, umrl 1 1, februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarsvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik akademije od 20. marca 1975 do smrti. Glej Letopis i. str. 165-171,9. sir. 38-40; 27. str, 119-124. Oton Zupančič rojen 23, januarja 1878, umrl II. junija 1949. književnik. Redni član razreda za umetnost od 1. oktobra 1938, Glej Letopis l.sir. lit-153: 2, str. 225-256. LADO V A VPETI C <1901— 1982) Dne 28. marca 1982 je v Ljubljani umrl član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, politik, znanstvenik in pedagoški delavec Lado Vavpetič. Prvo obdobje njegovega življenja se začenja z rojstvom 26. junija 1902, ko se je v znani Vavpetičevi družini v Krškem rodil otrok, ki je preživel v tem kraju svoja srečna otroška in mladeniška teta. Po končani ljudski šoli je nadaljeval svoje izobraževanje na srednji šoli v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Študije je nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer se je že tedaj družil v študijskem krožku s Srečkom Kosovelom. Alfonzom Gspanom, Hinkom Košakom, Cirilom Debevcem, Ivanom Jermanom in drugimi. Posebej je bil povezan s slikarjem Tonetom Kraljem, s katerim sta v Krškem ustanovita grafično podjetje, ki naj hi »pospeševalo in širilo med ljudi pravo umetnost in razvijalo v njih čut znanosti ter preprečevalo širjenje najrazličnejšega kiča«. Študij na pravni fakulteti je dokončal 1. 1927 in na njej dosegel tudi akademski naslov doktorja znano sti. Odločil se je za odvetniški poklic, kasneje je odprl svojo odvetniško pisarno, ki jo je vodil do začetka 2, svetovne vojne Značilno za mladega pravnika Vavpetiča je bilo njegovo zanimanje za pravno filozofijo. Študij teorije in tedanjega javnega življenja, v katerem je aktivno sodeloval, se je pokazal v njegovem književnem prvencu Življenje in zapi-sna pravica (1940). V uvodu h knjigi je zapisal: »Slovenci smo majhen narod, nikoli nam ni bila usoda posebno naklonjena, zato menda tudi pravico drugače pojmujemo, kakor je zapisana in kakor jo dele njeni apostoli. Hlapec Jernej nam je postal simbol. Biti nam mora tudi v pouk in v opomin, zakaj hlapcev Jernejev je vedno več. Njegovo podobo najdemo ne samo med posamezniki, ampak tudi v celih slojih naroda, pred katerim so zaprli pravico v veliko hišo, da hi ne mogla V svet. Celi narodi morajo spoznati, da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarjali.« Drugo obdobje Vavpetičevega življenja je povezano z narodnoosvobodilnim bojem. Julija 1941 je postal član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, jeseni 194.1 je odšel v partizane, na kočevskem zboru oktobra 1943 je bil izvoljen za člana SNOS in AVNOJ; njegovega drugega zasedanja v Jajcu se je udeležil novembra 1943. V SNOS je bi! izvoljen za predsednika zakonodajnega odbora in za dopisnega člana znanstvenega inštituta pri SNOS. Skupaj z dr. M. Snuderlom sta organizirala prvi zbor slovenskih pravnikov na osvobojenem ozemlju. V tem obdobju je napisal pomembne monografije, V katerih se je že tedaj loteval temeljnih vprašanj organizacije bodoče slovenske državnosti in demokracije, Pripravil je naslednje referate: O nedeljivosti oblasti, Zakonodajni odbor SNOS in njegove naloge, Obrazložitev in utemeljitev stališča o javni upravi v bodoči ljudski demokraciji in O smotrnem gospodarstvu pri nas. V pn i slovenski vladi je postal minister za trgovino in preskrbo. Z letom 1946 se začenja za dr. Vlada Vavpetiča najuspešnejši del njegovega znanstvenega, raziskovalnega in pedagoškega življenja. Tega leta je bi i izvoljen za rednega profesorja za predmet javna uprava. To delo je opravljal do svoje upokojitve L 1972. V tem obdobju je napisal več kot 200 del za številne domače in tuje revije. Upravičeno velja za ustanovitelja nove pravne discipline javna uprava ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. Svoja stališča o nujnosti povezave pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela je uresničil z Inštitutom za javno upravo in delovna razmerja, ki gaje ustanovil 1, 1956 in vodil do 1. 1972. Njegova zasluga je uveljavljanje nove metodologije o znanstvenoraziskovalnem delu na področju družbenih ved, ki jo je uresničeval v Številnih raziskavah, ki jih je vodil ali v njih sodeloval. V&vpetičje bil dejaven tudi na zakonodajnem področju, kjer je od svojega »roškega obdobja« sodeloval kol ¿lan v različnih zakonodajnih organih federacije in SK Slovenije in v pripravah za sprejemanje najpomembnejših dokumentov na področju javne uprave. Svoje plodno znanstveno delo je nadaljeval zlasti po izvolitvi za rednega člana v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU v Ljubljani 17. oktobra 1958. Njegova zasluga je tudi ustanovitev posebnega oddelka za družbene vede v okviru [. razreda za zgodovinske in družbene vede. Njegova dejavnost ni ostala neo-pazena ne v Jugoslaviji ne v tujini. Postal je član številnih znanstvenih ustanov: Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, ki ga je izvolila za svojega dopisnega člana, postal je predsednik Medakademijskega odbora za Študij o sodobnih tendencah znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih ved. Bil je član Institut international du droit compare v Parizu, član International Law Association in Association Internationale pour f'enseignement du Droit compare v Stasbourgu in dopisni član (nstituto per la scienza deM'admini-strazione puhlica v Milanu. Za svoje zaslužno delo je dobil številna državna in družbena priznanja: red bratstva in enotnosti L, red zaslug za narod z zlato zvezdo, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, red dela z rdečo zastavo in priznanje Osvobodilne fronte, Ljubljanska univerza mu je podelila zlato plaketo. L, 1973 je prejel Kidričevo nagrado, I. 1979 pa naziv zaslužni profesor, Inštitut za javno upravo ga je izvolil za častnega predsednika, kar je storilo tudi društvo za pravne znanosti in prakso SR Slovenije, Ko skušamo na koncu strniti obširno in vsestransko dejavnost pokojnika predvsem kot pravnika, lahko ugotovimo, da je bil humanist, pravnik s temeljito filozofsko pravno izobrazbo, ki mu je bil tuj Vsak prakticizem. V svojih raziskavah, monografijah in knjigah se je loteval najmanj raziskanih in najbolj aktualnih pravnih vprašanj. Častno je izpolnil naloge, ki jih je na prvem zboru slovenskih pravnikov nakaza! kot naloge slovenskega pravnika v novi družbi. Skušal je uresničiti svojo osrednjo nalogo, ki si jo je zastavil v svojih mladeniških letih, t. j. odpravljanje starega in Se danes prisotnega nasprotja med pisanim pravom in resničnostjo ali — kot je sam dejal — »med podeljeno pravico in med tem, kar naj bi po pojmovanju ljudi bilo pravo, torej tisto, kar naj bi bilo istovetno s pojmom pravice«. Rudi Kyovsky MARJA BORŠNIK <1906-1982) Dne 15. avgusta 1982 je na pokopališču v Borovnici, v svojem rojstnem kraju, našla zadnje počivališče naša kolegica, dopisna članica dr. Marja Boršnik, upo ko jena profesorica za slovensko literaturo na Filozofski fakulteti V Ljubljani. Kot strokovno zelo razgledana ¡n napredno usmerjena vzgojiteljica novih rodov je pred vojno službovala na gimnazijah v Ptuju. Ljubljani, Leskovcu v Srbiji, Celju in končno znova v Ljubljani, kjer jo je zatekla vojna in tuja okupacija, V tistem usodnem času, ko je bila vrednost in iskrenost človeka postavljena na preizkušnjo, ko je sleherni Slovenec moral dokazati, ali so njegove besede o ljubezni do naroda in jezika resnično čustvo ali samo puhla fraza, se je dr, Matja Boršnik brez omahovanja odločila za boj proti okupatorju in s tem prevzela vse posledice sovražnikovega maščevanja. Po osvoboditvi, ko se je vse naše prosvetno, vzgojno in znanstveno delo organiziralo na novih idejnih in materialnih temeljih, je odgovorno sodelovala v pro-sveti, dokler ni bila j. 194S imenovana za docentko na Filozofski fakulteti. Kot vzgojiteljica novih radov slavistov, kot razlagateljica slovenske literature je ostala na fakulteti do upokojitve I. 1963; pozneje ji je fakulteta podelila naslov zaslužna profesorica. Njena pot v znanstvenem raziskovanju se je začela že med fakultetnim študijem pri obeh izvrstnih znanstvenih vodnikih, prof. Kidriču in prof, Prijatelju, Javnosti seje predstavila s člankom o E- Jelovškovi (Slovenska žena. 1926). S tem je nakazala smer svojega bodočega znanstvenega udejstvovanja, namreč pokazali in pravilno ovrednotiti vlogo slovenske žene v naši literaturi. V tej smeri je nadaljevala in nam v naslednjih letih prikazala, skupaj z objavo njihovih spisov. Vido Jerajevo. Marico Nadliškovo, Ljudmilo Poljančevo, Zofko Kvedrovo, Štefko i.offlerjevo, Ilko Vašletovn in več srbskih književnit. Službovanje na celjski gimnaziji jo je opozorilo na pesnika Antona Aškerca. Pesniško delo A. Aškerca je bilo nato predmet njenega trajnega raziskovanja, ki še danes ni zaključeno. Raziskovanje je prepustila vrednemu nasledniku v Celju. Ob raziskavah o Aškercu je posvečala še veliko znanstvene pozornosti Fr. Cele-stinu in Ivanu Tavčarju, katerih vloga je v zgodovini slovenske literature zanesljivo ugotovljena. Zadnji med pomembnimi slovenskimi književniki, ki jo je zanima!, je bil Alojz Gradnik, zato je razložila notranji svet »molčečega lirika«. Nič presenetljivega ni, če se z metodo dela in iiterarnozgodovinskimi pogledi avtorice, katere delo je v naši kulturi navzoče nad 50 let, nekateri literarni zgodovi narji niso vedno in do kraja Strinjali Kazlike v mnenjih so nujne, saj so razlike med samimi raziskovalci, razlike v letih in razmerah, v katerih so se oblikovali kot znanstveniki, razlike v interesih, ki jih imajo posamezniki Kljub vsemu je treba poudariti, da je znanstvenica Marja Boršnik vedno skušala iti v korak s časom in razvojem stroke, kar se ji je v največ primerih tudi lepo posrečilo. Janka Jurančič 7 97 WIL£M ZAVADA <1905—19#2) Dne 30. novembra 1982 je v Pragi umrl naš zunanji dopisni član češki pesnik, literarni kritik in esejist dr. Wilem Zavada. Za zasluge, ki jih ima predvsem kot prevajalec iz slovenske lirike, ga je SAZU 29. maTca 1979 izvolila za svojega zunanjega dopisnega člana. Pesmi iz slovenske lirike je prevajal ob pomoči dr, Otona Berkopca. Preložil je po dve Prešernovi pesmi, in sicer Zdravico in sonet Ran mojih bo s parnih in Tvoje hvale, 6 Župančičevih: Tji) bomo našli pol. Izgnanci. Veš poet SVOJ dolg. Podoba. Vprašanja, Naša beseda, dve pesmi L, K rak a rja in P. Levca ter eno Kajuhovo. Prek KO pesmi Srečka Kosovela sta izbrala z O. Berkopcem, prevedla in napisala tudi spremno besedo. Knjižica je izšla v Pragi I, 1974. W. Zavada je tudi sodeloval pri prevajanju južnoslovanskih epskih ljudskih pesmi v zborniku Jugoslavske spevi (Praga 1958). Zadnja leta je pripravljal izbor prevodov iz trinajstih sodobnih slovenskih pesnikov srednje generacije. W. Zavada je bil velik prijatelj in prevajalec slovenske književnosti. Zato je njegova smrt izguba tudi za našo književnost, ki jo je vse življenje razširjal na Češkoslovaškem. Zavada seje rodil 22, maja 1905 v delavski vasi Velika Hrabova, kije danes del rudarskega mesta Ostrave na Moravskem. Ril je proletarskega rodu. saj je bil njegov uče plavžar in valjalec V železarni v Vitkovieah, Ker je padel maja 1915. leta na fronti v Galiciji, je žena ostala sama s tremi nepreskrbljenimi otroki. Kljub temu je vpisala sina Wilema na klasično gimnaziju v Ostravo, kjer je bil njegov profesor češki pisatelj, esejist in kritik Vojtech Martinek, Pri nas ga poznamo med drugim kot pisca spremne besede k prevodu Šlezijskih pesmi Petra Bezruča {1919), ki jih je prevedel Fran Albreht, Po študiju slavistike in primerjalne književnosti, pozneje pa še knjižničarstva, je napravil I 1931 še doktorat i disertacijo o pesniku Vaclavu Šolcu (1838 -1876), ki je zlagal svoje epske pesmi pod vplivom srbskih ljudskih pesmi. Po končanem študiju je bil tajnik v založbi Aventinum v Pragi in urednik njenega literarnega tednika Rozpravy Aventina. Pozneje je prevzel v založbi Melamrich uredništvo časopisa List)' pro umeni a kritiku, V njem je objavil številne članke, eseje in kritike o sodobni češki literaturi, pri tem pa sodeloval Še pri drugih časopisih in dnevnikih. L. 1957 je postal bibliotekar v praški Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je bil 1. 1949 imenovan za ravnatelja. Čez leto dni je stnpil v službo pri Zvezi češkoslovaških književnikov, I. 1954 pa je bil imenovan za predsednika Češkega literarnega fonda. Tu je delal vse do I 1971, ko je odšel v pokoj in se popolnoma posvetil literarnemu delu. Prva pesniška zbirka Wilčma Za vade Panichida (1927) je izšla, ko je v češki poeziji cvetel tako imenovanj poetizem. Zitv&dove pesmi so v nasprotju z optimističnim poeti zrnom prinašale v češko liriko melanholijo in grozljivo tesnobo, ki sta izhajali iz njegove grenke mladosti in iz proletarskega rojstnega kraja. S prvo zbirko so ga takoj uvrstili na čelo takratne mlade lirike. Kič manj priznanja ni zbudila tudi druga knjiga pesmi Sirena (1932), V njej so še bolj kot v prvi močnejši pesimistični zvoki in mračna razmišljanja o usodi sodobnega sveta. Tudi v tretji zbirki Cesta pešky (1937) precej odmeva njegov rodni kraj, poleg lega pa so v njej pesmi o domači in tuji naravi, med drugim tudi tisti iz Cavtata, Zbirka Hradni vež (Grajski stolp. 1940) je po mnenju kritike vrhunec dotedanjega njegovega pesniškega dela. Iz nje že zveni občutje negotovosti in strahu, ki ga je takrat doživljala celotna Češkoslovaška pred nasilnim Hitlerjevim vdorom. Povslani -mrtvvch (Vstajenje od mrtvih. 1946) je izpoved pesnikovega srca o tem. kaj vse je doživljal med nacistično okupacijo. Osebno gorje seje umaknilo trpljenju Ijud- siva. Med besedili je tudi pesem Deiela junakov, kije posvečena osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov, Na novo prebujenemu življenju je posvečena naslednja zbirka lirike Mesta svetla (Mesto svetlobe, 1950). Sledijo še zbirke Polni k vit i (Poljsko cvetje, 1955). Jede a i i vpt (Neko življenje, 1969), Na prahu (Na pragu, 1970) in zadnja Zavadova zbirka lirike z naslovom Živote diky (Hvala, življenje, 1977), V nasprotju z nekaterimi njegovimi prvimi pesmimi opeva v tej zbirki vrednoti! življenja in človeka. Pesnik je prevajal iz različnih jezikov (madžarščine, slovaščine, romunščine, bolgarščine in celo iz perzijščine). Zavada sodi kot najmla jši pesnik k rodu iz desetletja po prvi svetovni vojni. K temu rodu spadajo tudi tako pomembni pesniki, kakor so Josef Hora. V. Nejval, Seifert, Neumann, Halas in drugi, po katerih je češka lirika medvojnega časa dobila odlično mesto v evropski moderni liriki tega časa. Z vsem svojim delom sodi pokojni Wilem Zavada med njene najodličnejše zastopnike. Za svoje delo je prejet najvišja češkoslovaška priznanja. Bralko Kreft III POROČILO O DELU SAZU V LETU 1982 POROČILA RAZREDOV RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE V letu 1982 se je končala štiriletna mandatna doba tajnika razreda akademika Frana Zwittra, zato je bil za novega tajnika razreda izvoljen načelnik oddelka za družbene vede akademik Alojzij Fini gar, za namestnika tajnika in za načelnika oddelka za zgodovinske vede pa akademik Dragotin Cvetko. Predsedstvo SAZU je potrdilo izvolitev na 10- redni seji 22, aprila 1982. Dne 28, marca 1982 je umrl dolgoletni tajnik razreda redni član SAZU in dopisni član JAZU akademik dr. Lado Vavpeiič, Njegov spomin smo počastili na žalni seji 3L marca 1982, V letu 1982 seje začel organizirali Znanstvenoraziskovalni center SAZU, kije bil ustanovljen na skupščini SAZU 19, novembra 19SI. Razred je na seji 15. marca razpravljal o osnutku Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in dolžnostih med SAZU in ZRC SAZU, na seji 27, maja o osnutku statuta ZRC SAZU, zlasti o določbah, s katerimi je urejen odnos SAZU do ZRC SAZU, člani razreda so tudi sodelovali s pripombami in predlogi na pojasnil nem sestanku o vprašanjih statuta 22. oktobra in na skupščini SAZU 28. oktobra, ko je bil sprejet dopolnjen predlog Statuta ZRC in Začasni samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in dolžnostih med SAZU in ZRC SAZU Na seji 20. januarja je razred razpravljal o pobudi, da se oživi in reorganizira delo Studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstva, ki je bi! ustanovljen pri predsedstvu SAZU; na 9. redni seji predsedstva SAZU 21. januarja so bili sprejeti ustrezni sklepi o novem centru za slovensko izseljeristvo. Predsednik znanstvenega sveta tega centra, ki dela tudi sedaj v okviru predsedstva SAZU, je član razreda akademik Fran Zwitter V letu 1982 so izšle s področja razreda tele publikacije: v izdaji SAZU in založbe Pomurska založba v Murski Soboti je i žilo delo: f, Zel ko, Gradivo za historično topografijo Slovenije. Prekmurje do leta 1500. V zbirki razreda Dela je iz? I a delo Janeza Dularja Hal-štatska keramika v Sloveniji, Ljubljana 1982. Kot XIII zvezek Razprav razreda za zgodovinske in družbene vede je izšlo delo Jožeta Sivca Kompozicijski stavek Daniela Lagkhnerja. V tisku so ie po razredu in predsedstvu SAZU za natis odobrena dela I, Puša Prazgodovinska iarno grobišče v Ljubljani in v zbirki Viri za zgodovino Slovencev delo J. Höflerja Popis cerkva in kapel na Kranjskem Pavla Bizancija iz lela I5SI (z dodatkom Popis cerkva novomeškega kapitlja na Dolenjskem Polidorja Montagnana med 1592 in 1596). Izšel je 32. zvezek Arheološkega vesttiika za 1 1981 in v tisku je 33. zvezek Arheološkega vestnika ¿3 I. 1982. Dne 4. maja je imel javno predavanje upokojeni redni profesor Univerze v Leipzigu ter član hcrlinske in saške akademije znanosti dr, Walter Markow o temi Skrajna levica v francoski revoluciji- Dne 10. novembra 1982 je imel javno predavanje dopisni član dr. Anton Trstenjak o temi Od optičnih zalna v do ekološke optike. Muzikološki inštitut je 20. in 21. oktobra 1982 priredil znanstveni simpozij Slovenska opera i1 evropskem okviru (ob njeni dvestoletnici). Izdan je hi! tudi Zbornik domačih in tujih referatov za ta simpozij, Muzikološki inštitut je pripravil tudi razstavo Razvoj slovenske opere od njenih začetkov do danes. kije bila od 21. oktobra do S. novembra 1982. Dne 27. oktobra je bij pogovor za okroglo mizo na Lemo Samomor in Slovenci, ki gaje organiziral Inštitut za medicinske vede SAZU in ki sta sega udeležila tudi dva člana L razreda (sociolog in psiholog). Prijavljena je udeležba na simpoziju o skladatelju Iv. Zajcu, ki ho v okviru JAZU v Zagrebu od 10, do 12, decembra 1982 in udeležba na simpoziju 0 Juriju Križaniču, ki ga bo organizirata JAZU septembra 1983 ob tristoletnici njegove smrti. Zagotovljena je tudi udeležba na znanstvenem sestanku ob stoletnici smrti K. Mama, ki ga pripravlja Črnogorska akademija znanosti in umetnosti. Člani razreda so se udeležili vet svetovnih lli mednarodnih kongresov: svetovnega sociološkega kongresa V Ciudad Mexico od 16. do 21. avgusta, mednarodnega muzi ko loškega kongresa V Slrasbourgu od 28. avgusta do 6. septembra, svetovnega kongresa dinamične psihologije v Ltibecku od 6. do 11, decembra 1982; udeleževali pa so se tudi tujih in domačih znanstvenih sestankov in posvetovanj- Leta I9S3 bodo prvii volitve rednih in dopisnih in zunanjih dopisnih članov po predpisih novega statuta SAZU, kije začel veljati 13. marca |9K2_ Po tem statutu lahko v skladu z zakonom o SAZU dajejo predloge za nove člane visokošolske, raziskovalne in kulturne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, strokovna in umetniška druiiva. Razred za zgodovinske in družbene vede ie za volirve ! I9R1 prejel tri predloge ralcšnih zunanjih predlagateljev, Razred je imel 1, 1982 pet sej. Dvakrat se je sestalo tudt volilno telo, sestavljeno iz Članov razreda, iz znanstvenih delavcev in zastopnikov raziskovalcev inštitutov, ki spadajo v pristojnost razreda zaradi volitev, reelekcij in napredovanja znanstvenih delavcev in raziskovalcev z drugimi naslovi v okviru razreda. Na seji 12. oktobra je bila ta praksa opuščena glede na 85. ilen Statuta SAZU, po katerem znanstvene delavce volijo na predlog sveta raziskovalne organizacije redni in dopisni člani ustreznega razreda. Oddelek za zgodovinske vede Znanstveno delo, ki sodi v okvir oddelka za zgodovinske vede, poteka individualno (redni in dopisni i lani) in v inštitutih. Teh je pet, njihova dejavnost je zelo razvejana, podrobno pa bo razvidna iz poročil za I. 1982. V tej zvezi naj ho omenjen simpozij o slovenski operi v evropskem okviru. Ici gaje pripravil Muzikološki inštitut. Podobno kot sodelavci inštitutov so udi (redni in dopisni) ¿lani oddelka sodelovali kot predavatelji, referenti pa tudi kol predsedujoči na raznih znanstvenih simpozijih in podobnih srečanjih doma in v ¡ujini Tudi zanje ho ta dejavnost in objavljanje razprav ali knjig razvidno iz njihovih biografskih ali bibliografskih podatkov za tekoie leto, V letu 1982 je imel oddelek štiri delovne seje (do vključno novembra), ki so vsebinsko široko zajele vprašanja posameznih strok, združenih v tem oddelku. Posebna skrb je veljala mladim znanstvenim kadrom, obstoječim in perspektivnim, publikacijam, ki so bile načrtovani; za letošnje leto in so deloma že natisnjene, deloma pa so še v tisku. Na svojih sejah se je oddelek veliko ukvarjal tudi z vprašanji razširitve in lokacije prostorov nekaterih inštitutov: Zgodovinskega miti tu ta M. Kosa, Umetnost nozgodo vinskega inštituta F. Steleta in Muzikološkega inštituta SAZU. Sklenil je ustrezno ukrepati, da bi se ta vprašanja rešila pozilivno in uredila v korist raziskovalnega dela posameznih delavcev ali delovnih kolektivov. Člani oddelka so intenzivno razpravljali o vseh drugih vprašanjih, ki sc tičejo oddelka in skupnih naporov celotne Akademije, med katera spada zlasti pretehtano oblikovanje Statuta ZRC SAZU oziroma njegovih občutljivih členov. Oddelek za družbene vede Posebne zadeve oddelka so bile obravnavane na treh sejah oddelka. Člani oddelka so zlasti sodelovali pri organizacijskih pripravah za posvetovanje o vlogi družboslovnih znanosti v SR Sloveniji, saj bodo na tem posvetovanju predstavljene predvsem discipline kot so filozofija, puli lična ekonomija, sociologija, politologija, psihologija in pravo. Zagotovljena je bila udeležba na simpoziju izgradnja narodne vlasti a 1942, godim i Moše Pijade, ki ga je priredilo K a d nič k o i narodno sveučtlišče Moše Pijade v Zagrebu. Za posvetovanje v Svetozarovetti o temi Morala i etika u de I ima Svetozara Markoviča t sa-vremenosti ni bilo mogoče pripraviti referata zaradi nepredvidenih okoliščin. [Jana je bila pobuda razredu, da se zagotovi čim vetja udeležba na znanstvenem sestanku, posvečenem stoletnici smrti K. Marxa, SAZU je izdala 1. 1982 v uredništvu Člana oddelka akademika Staneta KraSovca pod naslovom Pa rt- Ti me Farmers and their Adjustmem 10 Piuriaclivitv prikaz mednarodnega seminarja o mešanih gospodinjstvih, ki je bil I. 1981 v Ljubljani. V tisku je tudi drugi zvezek publikacije, ki bo pod istim naslovom vsebovala referate, ki so bili predloženi za ta seminar. Predlagano je tudi bilo, da se izda posebna publikacija o jugoslovanskem posvetovanju o vprašanju mešanih gospodinjstev, ki je bilo 2. marca 1981 v Zagrebu. Predsedstvo SAZU je določilo člana oddelka akademika R. Kyovskega za delegata jugoslovanskih akademij pn Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v Ljubljani. Pomembna novost nove organizacije akademijskih inštitutov je ta, da bo poslej Inštitut za marksistične študije prešel v pristojnost razreda, posebej oddelka za družbene vede. Dejavnost članov akademije v organih akademije, na raznih znanstvenih posvetovanjih in kongresih doma in v tujini, zlasti predavateljska in publicistična dejavnost, je razvidna iz njihovih biografskih in bibliografskih podatkov. RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Razred ima 9 rednih, 9 dopisnih in 1 zunanjih dopisnih članov. V letu 1982 je imel 7 sej (26. januar ja, 2, marca, 13. aprila, 25. maja, 29. junija, 2K. septembra, 7. decembra). Na sejali so bila obravnavana organizacijska, personalna in znanstvena vpraSanja, ki spadajo v pristojnost razreda, Ocenjevalo in odločalo se je, katera znanstvena deta članov razreda in zonanjib znanstvenih sodelavcev bodo predložena predsedstvu akademije za objavo. Akademik A. Slodnjak je prejel Kidričeva nagrado za življenjsko delo. Nagrajenec je objavil nad 350 znanstvenih del iz vseh obdobij slovenske literature, poleg razprav po revijah in zbornikih tudi več obsežnih samostojnih knjig. Izšla je II. knjiga Pisem Prana Oovekarja v uredništvu D, Moravca, v uredništvu Inštituta za narodopisje pa Traditiones 1982, 7-9, tisk K tir viko vi K Pisem v Leemtngovi redakciji s sodelovanjem A Slodnjaka se bliža koncu. Knjiga vsebuje poljski izvirnik tn slovenski prevod. Zaradi zgodovinske in geografske odmaknjenosti poljskega teksta je imel prevajalec težko delo in tudi tiskarna je morala pritegniti precej več moči, da je opravila delo na dostojen način. Clani razreda J Kos, J. Logar in D- Moravec so kritično pregledali rokopis za XIII, zvezek 5BL in dali uredništvu svoje nasvete, ki jih je le to sprejelo. Rokopis je dlje časa zastal ob članku Primož Trubar, ki ga prvotno določeni avtor kljub dogovoru z uredništvom ni napisal, zalo je bilo treba za ta članek pritegnili sodelavca, ki ni iz Ljubljane. C lan razreda V. Logar je sodeloval pri publikaciji Fonoloiki opis slovenskih, hrvaških, srbskih in makedonski!) dialektov (izdala ANU BiH). Za I. I9S3 sta prijavila A. Slodnjak Čopova Pisma, ki jih avtor raziskuje že dalj časa, in D. Moravec III. zvezek Govekarjevih Pisem. Ker se bliža znamenita 400-Ietnica izida Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice Artticae horuiae, je razred na opozorilo tajnika na seji 25, maja obširno razpravljal o tem. saj je pomembnost jubileja nesporna. Ob Bibliji in slovnici so se zvrstili, nekateri prej, drugi pozneje, še drugi znameniti dogodki, ki se jih bo naša kulturna zgodovina vedno s piete-to spominjali! (Trubarjev Novi testament, ponovna izdaja pesmarice, Trubarjeva smn itd.). Letnica LS84 ni pomembna zgolj za Stovence, marveč za vse Južne Slovane in za tiste fcul- turne ustanove v Zahodni in Vzhodni Ne mi i ji. Avstriji in Švici, ki so slovenskim protestantom omogočite tako sijajne uspehe in jih podpirale v naprednem prizadevanju. Na opozorilo razreda ni doslej še nihče v slovenski javnosti reagiral. O tiskovnih konferencah, personalnih spremembah in problemih bodo vsi trije inštituti (Inštitut za slovenski jezik. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ter Inštitut za slovensko narodopisje) poročali pod svojimi naslovi. Tu naj bo omenjeno, da je a kad. B. Kreft odložil funkcijo upravnika v 1 niti tu tu i a slovenski jezik, nastale pa so še nekatere druge spremembe v tem inštitutu. Razred je tudi kritično razpravljal o delovni normi v Leksi ko loški sekciji. Na dveh sejah so člani preliminarno razpravljali o volitvah, ki bodo spomladi 1983, Primerno je bil razred zaposlen z oceno Osnutka samoupravnega sporazuma in s Statutom ZRC, Člani so o obeh aktih podali svoje mnenje. Raziskovalno skupnost Slovenije je zanimalo, kako razred ocenjuje odnos skupnosti do oblikovanja raziskovalnih programov. Odgovor je jasen: skupnost nikoli ni ovirala ali omejevala razreda ali inštitutov pri oblikovanju raziskovalnih programov, nasprotno, vsa upravičena prizadevanja je podpirala. Ldina pripomba je, da bi skupnost raziskovalnemu delu veliko pomagala, če bi subvencije za raziskovalno delo določala in izplačevala v začetku leta, ker bi le na ta način raziskovalci lahko pravilno usmerjali svoje delo. A kad. V. Logar se je udeležil seje medakademijskega odbora za pripravo simpozija Prosveta in šolstvo v NOB in revoluciji narodov in narodnosti Jugoslavije, ki je bila v Novem Sadu. in znanstvenega zborovanja Dijalekatska geografija i d i jalektološka i ek s i ko logi-ja i leksikografija, ki je bilo od 18, do 20. marca v Zagrebu, akad, Jurančič pa je sodeloval od 7. dc 9. septembra na simpoziju Balkan o loške ga inštituta SANU in od 15 da 19. septembra v Mednarodnem slavističnem centru v Beogradu s predavan jem Vgradivanje slove-ttačkoga bijiževnog jezika u kulturno zajednišivo sa srpskohrvaiskim književnim jezikom, naročilo u doba romantizma. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Razred je imel pet sej. Na sejah je obravnaval tekoče zadeve s sej predsedstva in dajal pobude v zvezi z obvezami in pravicami SAZU pri obravnavanju vprašanj znanstvenoraziskovalnega dela po novem zakonu o SAZU. predlagal člane svetov inštitutov, pri katerih je SAZU soustanovitelj, razpravljal o predlogih za izmenjavo v okviru mednarodnih po-godh in o predlogih za znanstvene sestanke, č lani razreda so bili nosilci organizacije več mednarodnih in domačih znanstvenih sestankov, o čemer govorijo obširneje poročila teh članov. V okviru razreda delujeta odbora ia molekularne vede (predsednik D, Hadži) in za energetiko (predsednik 1. Pekknik). Raziskovalno delo so notranji Člani opravljali v okviru kateder in inštitutov na fakultetah, samostojnih inštitutih in v TOZD Raziskave in razvoj LEK. Delo je potekalo na naslednjih področjih: funkcionalna analiza, teorijska fizika trdne snovi, fizika feroelektrikov in tekočih kristalov, fizika polimerov, molekularna spektroskopija in struktura molekul, teoretična farmakologija. termodinamika in transportne lastnosti polielektroiitov, sinteza, struktura in mehanizmi pretvorbe pri heterocikličnih spojinah, geomehanika, teorija obdelovalnih sistemov, proizvodna in tehnična kibernetika, biokibernetika in električna stimulacija denerviranih mišic, teorija informacij in umetna inteligenca. RA/R Kl) ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred je imel v zadnjem poslovnem letu osem sej (4. marca, 8. aprila, 20. maja, junija, 31. avgusta, 7. oktobra, 25. novembra in 23. decembra). Na seji 4. marca je bil sprejel rokopis dr. Mitje Zupaniita Komentar k vegetacijski karti Ptisiojna l:lOO.00<) Člani razreda so se tudi strinjali s predlogom Znanstvenega sveta Hiuloskega instituta Jovana Hadžija. da se izvoli dr Mitja Zupančič v naziv znanstveni svetnik, s predlogom Znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje Krasa, da se izvoli dr. Rado Gospodarič v naziv znanstveni svetnik in s predlogom Instituta za paleontologijo, da se izvoli dr. Katica Drohne v naziv znanstveni svetnik. Razred seje strinjal s predlogom akademika dr. Ivana Rakov ca, da prevzame mesto upravnika Inštituta za paleontologijo dr. Dragica Tumiek, mesto predsednika Znastvenega sveta Inštituta za paleontologijo pa dop. i lan dr. Mario Plenifar. Člani razreda so sprejeli Samoupravni sporazum o pravicah in dolžnostih med S AZU in ZRC- Strinjali so se s predlogom Znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Me lika, da bo I- 1983 priredit Simpozij o ogroženosti ozemlja Slovenije zaradi naravnih katastre T Na seji S. aprila so se člani razreda strinjali s predlogom Znanstvenega sveta Biološkega inštituta J o v a na Hadžija, da se asistent Narcis Mršič ponovno izvali v isti naziv. Razpravljali so še o vprašanju znanstvenih publikacij v Sloveniji in o njihovem racionaliziranju. Na seji 20. maja so bili sprejeti rokopisi dr. Draga Mezeta Poplavna ppdračja f porečju Rašice : Dobrepoljami. Milana Natka Poplavna področja v porečju Hudinje, dr, Milana Šifre rja Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja in Jurija Kuna ve rja Geomorfdfoikl rasvoj Ka-ninskega pogorja i posebnim ozirom na glaciokraike pojave. Člani razreda so raz.pravljali o Statutu ZRC in dali nanj več pripomb. Razpravljali so tudi o vprašanju tiska SAZU in predlagali, naj bo v kolo Tonu vsake rairedjie publikacije naveden vsaj mesec in leto izida, ker je to pomembno zaradi prioritete objave, separat! Razprav S AZU pa naj se pošiljajo sproti v zamenjavo in institucijam. Na seji 9. junija so ilani razreda razpravljali o vprašanju financiranja Razprav SAZU in o načinu njihovega racionaliziranja. Sklenili so, da bo potrebno najkasneje do ¡.oktobra poslati Raziskovalni skupnosti vlogo z vsemi podatki o Razpravah za I. 1983, Člani razreda so sprejeli rokopis monografije O Potočki zljalki, za katero je naravoslovni del napisal akademik dr. Srečko Brodar, za kulturni del pa dr. Mitja Brodar. Na seji 31. avgusta so ilani razreda razpravljali o znanstvenikih, ki bi prišli v poštev za izvolitev zunanjih dopisnih članov I. 1983, Razpravljali so o zaslužnih raziskovalcih, po katerih naj bi poimenovali ulice v Ljubljani in o Statutu Nacionalnega komiteja SFRJ za zgodovina znanosti. Menili so, naj bi bili predlagatelji za Clane tega komiteja 4., 5. in 6. razred SAZU. Razred je obravnaval vprašanja Terminološke komisije SAZU in predlagal za svojega zastopnika v Naravoslovni sekciji te komisije dop, člana dr. Maria Pleničar-ja. Člani razreda so razpravljali tudi o novih članih in o napredovanjih dopisnih članov v redne člane. Sprejeli so rokopis Metke Culiberg, dr, Alojza Serelja in dr. Milje Zupančiča Palvnologisrhe und phytozonofogische Untersuchungen auf den Ledina am Hochplateau Jelovica (Slowenien). Strinjali so se s predlogom Sveta Biološkega inštituta Jovana Madzija za nastavitev dr. Darinke Trpin za dela in naloge višjega znanstvenega sodelavca v tem inštitutu. Razred je obravnaval pismo dr. Ivke Munde, v katerem prosi za prevedbo v naziv znanstvenega svetnika. V skladu s Statutom SAZU je razred proinjo z. vso dokumentacijo poslal Svetu ZRC v nadaljnji postopek. Na seji 7. oktobra 19S2 so člani razreda razpravljali o rebalansu srednjeročnega plana Raziskovalne skupnosti Slovenije in 50 v morebitno komisijo, ki Si obravnavala to vprašanje v okviru SAZU, predlagali svojega predstavnika dop. člana dr Matijo Drovenika. Razpravljali so o napredovanjih svojih dopisnih članov in o poimenovanju cest in ulic v Ljubljani po zaslužnih raziskovalcih. Sprejet je bil rokopis dop. člana dr. Mana Pleničarja The rndist Fauna of Snežnik in dr, Katice Drohne Some remarks of genut Periloculine of Majevi-ca Mountains fBosnia. Yugoslavia). Razred je obravnaval predloge razprav za 23. letnik Geografskega zbornika, za Zbornik simpozija Ogroženost Slovenije po naravnih nezgodah, za Razprave, Acta Carsologica in o tem, katera dela naj se financirajo iz sredstev za L 1982, katera pa iz sredstev za I. 1983- Člani razreda so obravnavali predlog Statuta ZRC in vprašanje selekcije pri rebalansu raziskovalnih nalog RS S. Za svojega predstavnika so predlagati dop. člana dr, Matijo Drovenika. Na seji 25. novembra so bili sprejeti rokopisi dr. Petra Habiča Kraški pojavi v Krškem hribovju, dr. Hada Gospodarica, mag. Janje Kogovšek in Marjana Luža rja Hidrogeologija in kraški izviri r Rakovem Skocjanu pri Postojni, dr. Petra Habiča Kraški izviri Vipave in nji' hovi/ zaledji', mag. Janje Kogovsek Prenikalne vode in izločanje jigf v Pisanem rovu Postojnske jame. dr. Petra Habiča, dr, Rada Gospodarita, Andreja M i hevea in Franca Šušteršiča Movraška in Smokavška vala ter Jama pod Krogom, mag. Andreja Kranjca Dinamika odpadanja sige v Oolohji jami. Motoji Ikeya, Toshikatsu M i kij a in dr. Rada Gospodariča Duiira-nje stalaktita iz Postojnske jame z ESR metodo dr Mitje Zupančiča, dr. Lojza M ari nč k a in Livia Po Id i ii i j a Ornitogah-Pyrenaiei-Carpineium ü.í.í. nova v Sloveniji i Jugoslavija) in Julij-sko-beneški pokrajini (Italija/, dr, Jožeta Boleta Pad Aegtipis Htzinger (Gastropoda : Zoniti-dae) v severozahodni Jugoslaviji in dr, Dragice Turnick. dr. Stanka Buserja in Bojana o gorel ca Karnijski koratna-spongijski gre hen i ir amjiklinskih plasteh pod Hudajužnn in Zakrižem t Zahodna Slovenijaj. Člani razreda so sprejeli predloge poročevalcev za kandidiranje dr L m esta M aye rja za rednega člana in dr. Romana Kenka za zunanjega dopisnega člana. Na seji 23. decembra so člani obravnavali vprašanja novega upravljanja znanstveni!] inštitutov v skladu z novim Statutom ZRC in volili nove upravnike in predsednike znanstvenih svetov. Obravnavali so vprašanja tiska in sprejeli več sklepov o njegovi racionalizaciji. Razpravljali so tudi o uredništvu Razprav in njegovem delu. Hnzen tega je bilo v poslovnem letu več sej znanstvenih svetov: 2 seji inštituta za raziskovanje krasa, 5 sej Geografskega inštituta Antona Melika, 3 seje Inštituta za paleontologijo in 3 seje Biološkega inštituta Jovana Hadiija. V okviru razreda je bilo tudi nekaj javnih predstavitev dela in sicer je bila pripravljena razstava Narava in kultura Makedonije (dt^ 10. mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču), kt je bila v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani od 12. do 23. maja i 982. Gradivo za razstavo je pripravila Makedonska akademija na nuukiie i umetnosti, gostitelj razstave paje bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. L. 1982 je bilo tudi več televizijskih oddaj, v katerih so posamezni dani razreda in inštitutov prikazali delo, raziskovanje in OrganizacijO SAZU. RA/,REI> ZA UMETNOSTI Razred za umetnosti ima 9 rednih, 7 dopisnih in S zunanjih dopisnih članov. V letu 1982 je razred imel štiri seje (24. februarja, 27. maja. 25. oktobra in 26, novemhraj. Na sejah s" člani razpravljali predvsem o dopisnih članih, ki bodo predlagani za redne člane, ter o kandidatih za nove dopisne in zunanje dopisne člane, ki jih bo razred predlagal na prihodnji skupščini SAZU- Obravnavali so tudi tekoče zadeve s sej predsedstva, razpravljali o predlogu Statuta ZRC SA7U. predlogu Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih m dolžnostih med SAZU in ZRC SAZU, Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SAZU in delovno skupnostjo SAZU. Bistvenih pripomb k predlaganim samoupravnim aktom ni bilo, člani so se z njimi strinjali. Razstava o življenju in delu Ivana Cankarja, ki bi morala biti letos spomladi v Berlinu. ie na željo Akademije umetnosti NDR prestavljena na prihodnje leto Prav tako je Akademija umetnosti NDR prosila, da bi razstavo l>ie Manns-PortrSt einer Familie. ki bi morala biti letoinjo jesen pri nas, priredili šele prihodnje leto. Ur. Kreft je sporočil, da Akademija umetnosti NOR niti uredništvo revije Sinn und Form doslej Se nista odgovorila v zvezi z objavo oziroma predstavitvijo članov razreda — I i te ra tov v njihovi reviji. Res pa ¡e bilo že v začetku dogovorjeno, da je potreben daljši rok, ker morajo najprej dobiti prevajalca, šele potlej bodo po prevodih določili, katera besedila bodo objavili- Izdaja monografije o kiparju Lojzetu Dolinarju, ki jo bo uredila dr. Spelca Čopičeva, seje zaradi tehničnih težav ponovno zavlekla. Uvodno besedilo, biografija in hibliograflja so napisani, in tudi slikovno gradivo je v glavnem določeno, vendar je večina izbranih fotografij zelo slaba, zato bo potrebno te predmete ponovno fotografirati. Upamo, da ba monografija lahko izšla L 1183, Kotogmlije za monografijo o Francetu Miheliču 50 ie naročene in jih izdeluje Moderna galerija Tudi ta puhfikaeija naj bi izšla prihodnje leto. 7.« radi nepredvidenih teiav pri korekturah ni mngla tudi letos iziti Belokranjska rapsodija Matije Bravničarja. Notograf ima besedilo pripravljeno: takoj, ko bodo korekture opravljene, bodo delo lahko začeli tiskati. Prvo dejanje opere Ekrinokcij Marjana Kozine bodo zaieii tiskati takoj, ko bodo opravljene korekture podpisanega nemškega besedila, verjetno v začetku leta I9R3- Podatki o delu posameznih članov razreda so razvidni iz njihovih biografskih podatkov in bibliografije, RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred za medicinske vede ima 6 rednih. 2 dopisna in 8 zunanjih dopisnih članov. Dne 27, oktobra 1982 še je končala s posvetovanjem, ki ga je organiziral Institut za medicinske vede, štiri leta trajajoča raziskava Vzorec 100 primeri» samomorilcev v Sloveniji. Opravljena je bila v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Sodelovali so psihiatri, psihologi in socialni delavec iste klinike. Nosilec raziskave je bil dopisni član Lega razreda. Zelo aktivno je bilo I. 1982 delo pri srednjeročnem programu raziskav Sveta akademij (11 —1985), pri projektu Preučevanje infekcij s Sir. agalaciiaepri ljudeh in živalih. Namen raziskav tega projekta je ugotoviti, ali gre za zoonozo ali ne. Raziskujejo se per i natal ne infekcije s tem streptokokom in kužna presuiitev vimena krav, ki jo povzroča Str, agalactia«. V raziskave so vključene SANU, JAZU in ANU litH, medicinski razred SAZU pa je nosilec projekta. Predsednik odbora, ki je dopisni član tega razreda, je imel več sestankov v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, na katerih so pripravili letne programe in usklajevali delo. Rezultati raziskav sodelavcev SAZU so bili I. 1982 prikazani tudi na 12. kongresu svetov nega združenja bujatrikov t World Association for Buiatrics) v Amsterdamu. Sodelavka pri raziskovalnem projektu je obiskala laboratorij za streptokoke v Central Public Health Laboratory v Londonu in se seznanila s fagtitipizacijo sireptokokov skupine B, V zvezi z medakademijskim sestankom razredov za medicinske vede republiških in pokrajinskih akademij znanosti in umetnosti, ki bo v oktobru 1983. leta z naslovom Stanje in problemi medicinskih ¿nanosli c SFRJ, je razred za medicinske vede SAZU začel zbirati podatke in jih analizirati. Delovna skupina, ki jo sestavljajo člani razreda in strokovnjaki zunaj SAZU, dela na treh glavnih področjih: materialno-finančne osnove, stanje raziskovalnih kadrov, perspektive ter kvantitativne in kvalitativne OCChC rezultatov raziskovalnega dela. Razred je imel devet rednih sej. Na njih je reiieval tekoče zadeve s sej predsedstvu v zvezi z delom SAZU in razpravlja! o predlogu Statuta delovne Organizacije znanstvenoraziskovalni center SAZU, o nujnih vprašanjih medicinskih raziskav v Sloveniji, n varstva okolja, o pripravah na znanstveni sestanek Žumberak — Gorjanci v NOB, o sodelovanju in stikih SAZU z drugimi akademijami, o prvem snopiču veterinarskega terminološkega slovarja, o travmatologiji in o delu medicinske sekcije Terminološke komisije. Sredi leta je bila poglavitni predmet sej obravnava kandidatov za nove člane. Razred kot celota je delal predvsem organizacijsko, spodbujevalno in povezovalno. Strokovni sestav razreda je tako raznovrsten, da so člani znanstveno in strokovno delali individualno, v sodelovanju s strokovnjaki svojih ustanov in pri tem uporabljali gradivo in pripomočke teh ustanov. Naj navedemo nekaj področij, s katerimi se Člani razreda največ ukvarjajo ali s katerimi njihove ustanove raziskovalno sodelujejo: študij patogeneze juve-nilne idiopatske skolioze z mikroelektromiografsko metodo, električna stimulacija vene-hralnih mišic pri juvenilni skoliozi, Študija drže, medicinska doktrina v NGB v Sloveniji, sinapsna trammisija, holinergični mehanizmi med ontogenezo, holinesteraza v simpatičnem cervikalnem gangliju podgane, vloge nespecifičnih holinesteraz in jeter v pri rod ni h laščUtuh mehanizmih, epidemiologija spolnih bolezni v Sloveniji, patogenega alergijskega kontaktnega ekeema in drugih alergijskih bolezni kože ter poklicnih bolezni koze. Ctično-dcnmoloSka vprašanja bi o medicinskega raziskovanja in medicinskega izobraževanja, zdravnikove dolžnosti po zakonih o varnosti cestnega prometa, epizootiologija in veterinarska dejavnost v javnem zdravstvu in higieni živil, preučevanje mastitisa pri kravah, okužbe S Str, agalactiae pri živalih in ljudeh, veterinarska terminologija, psihcsocialni a s pek ti medicine, rehabilitacija paranoidnih bolnikov, alkoholizem in toksikomanija. pre-vencija samomora, ginekološki kareinom in tehnika ginekoloških operacij. f-:den izmed članov je L 1982 posnel 1020 m filma o živalstvu na Slovenskem. Člani razreda so ohjavili skupaj 30 publikacij: 15 znansiveno strokovnih in 15 strokovnih in drugih. Od teh je bilo 24 objavljenih doma in 6 v tujini. Objavili so 5 knjig: 4 doma in I v tujini, Udeležili so se 10 kongresov doma in 8 kongresov v zamejstvu, aktivno so sodelovali 9-krat v domovini in 7-krat v tujini Poleg tega so imeli na univerzah in drugih ustanovah v SFRJ 21 predavanj in 1 v zamejstvu, Člani razreda so nosilci 5 raziskovalnih nalog in sodelavci pri štirih. VeČina članov je opravljala redno pedagoško delo na Univerzi v rednem in podiplomskem pouku in tečajih. Člani so sodelovali v svetih, odborih, združenjih, komisijah itd. S RS, Univ. kliničnega centra. Medicinske fakultete, Univerze in Raziskovalne skupnosti Slovenije, bili so uredniki ali člani uredniškega odbora strokovnih časopisov doma in v zamejstvu in podobno. Ln član je dobil nagrado AVNOJ za L 1982, en član razreda je bil izvoljen za prvega častnega člana Zdravniškega društva v Mariboru in dobil priznanje Psihiatrične bolnice Begunje ob nieni 30-! t trtici ter zlato plaketo Zveznega sveta za varnost prometa. i£n ilart ie bil odlikovan z Redom republike s srebrnim vencem. Sprejel je bil rokopis publikacije Samomor in Slovenci, ki obsega približno 300 strani. Vsebuje pregled če/ dosedanje suicidološke študije, podatke iz raziskave vzorca 100 primerov samomorilcev v Sloveniji, prispevke s posvetovanja Samomor in Slovenci in povzetke ugotovitev. Poročilo o delu Inštituta za medicinske vede je podano posebej, kar velja tudi z.a delo medicinske in veterinarske sekcije Terminološke komisije SAZU, Poročila posameznih članov razreda za medicinske vede o delu v letu 1982 so na vpogled v arhivu razreda. AKADEMIJA IN NJENA DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNO Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1982 I Easlncga člana, 48 rednih. 31 dopisnih in 48 zunanjih dopisnih članov, skupaj 127. SAZVJ je v letu 1982 izgubila rednega člana Lada Vavpetiča (28. marca 1982), dopisno članico Marjo Roršnik {IS. avgusta 1982) in zunanjega dopisnega člana Wilema Zavado (30. novembra 1982). Konec I. 1982 je delovna skupnost SAZU štela S3 delavcev s polnim delovnim časom. ENOTE SAZU ima Irtitrtul za prava starega Orienta, Inštitut za slovensko izseljenstvo, Kabinet Josipa Vidmarja. Svet za preučevanje in varstvo okolja, medakademijske odbore: za floro in favno, za molekularne vede, za vpraianje mešanih gospodinjstev in za preučevanje infekcije ljudi in živali s stre p tok o kom agalakcije. oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela, knjižnico ter oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del- JLBILE.fl V letu 1982 so praznovali: 95-letnico zunanji dopisni član Janko Lavrin; 85-letnico akademik Anton Bajec in zunanji dopisni član Herold Saeverud; 80-letnico akademika Alojzij Finžgar in Janko Juran-čič; 75-leinico akademiki Jože floričar, Sveiozar Ileiii, Anton Ingolič in France Mibelič. dopisni član Boris Merhar, zunanja dopisna člana Mihailo Apostolski in Vladimir Prelng; 70-letnico dopisni ¿lan Jože tJdovif; 60-leinico akademik Stanko (jrafenauer, dopisni člani Ludvik Gjiergvek, UroS Krek in Janez Stanonik, zunanji dopisni član Branko Pavičevič. K I 13 NAGRADE, ODLIKOVANJA. PRIZNANJA, IZVOLITVE Nagrade Nagrado AVNOJ so prejeli akademiki Dragotin Cvetko, Edo Ravnikar in Andrej O. Župančič. Kidričevo nagrado je prejel akademik Anton Slodnjak. Prešernovo nagrado je prejel akademik Zdenko Kalin. Nagrado Sklada Borisa Kidriču sta dobila akademik Miroslav Brzin in dopisni član Ludvik Gyergyek. Nan rod o Milana Vidmarja je prejel Ludvik Gyergyck, Nagrado mesta Ljubljane'¡c prejel akademik Janez Milčinski- Ocllikovanja so dobili akademik Janez Fettich — red republike s srebrnim vencem. akademik Vladimir Pavšič-Matej Bor red republike z zlatim vencem, dopisni član Ivan Potrč red zaslug za narod z zlato zvezdo. dopisni član Janez Stanom k — red dela z zlatim vencem Priznanja Akademik Janez Milčiuski je dobil priznanje Psihiatrične bolnice Begunje, diplomi/ prvega častnega člana Zdravniškega društva Maribor in zlato plaketo Zveznega sveta za varnost prometa Akademik Janez Pek len i k je posta! častni profesor Aeronavtičnega Instituta Nanking in dobil ¿¡'p/omfj.postal je odgovorni sourednik SME-Journal on manufacturing System Detroit-' ZDA, dobil plaketa in spominsko značko OF 1941 — 1981. Naslov zaslužni profesor Univerze E. Kardelja v Ljubljani je bil podeljen akademikom Dragotinu Cvetku, Francetu Bezlaju in Bojanu Čopu ter dopisnemu članu Antonu Gradu. Akademik Miha Tišler je dobil zahvalno listino VTOZD farmacija Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Akademik Svetozar llešičje postal častni doktor Univerze v Mariboru. Dopisni član Ludvik Gyergyek je poslal ¿OStrti doktor Tehnične Univerze v Budimpešti. Dopisni član Ivan Gams je postal častni član Srbskega geografskega društva. Izvolitve Akademik Alojzij Finžgar je bil izvoljen za tajnika 1. razreda SAZU. Akademik Uragotin Cvetko je bil izvoljen za namestnika I.Tazrcda in načelnika oddelka za družbene vede. Akademik Božidar Jakac je hil izvoljen v Evropsko akademijo znanosti, umetnosti in književnosti, Akademik Janez Milčinski je bil izvoljen za predsednika Združenja za sodno medicino SFRJ in v delovno skupino za vprašanja identifikacije žrtev pri katastrofah tIDVj. Dopisni član Boris Paternu je hil izvoljen za predsednika odbora za Prešernove nagrade študentom Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Akademik Robert Blinc je bil izvoljen za člana Saške akademije znanosti in člana Newyor-ške akademije znanosti. Akademik Slane Krašovec je bil izvoljen za predsednika Zveze društev za varstvo okolja Slovenije. Dopisni član Anton Vraluša je bil izvoljen za člana C K ZKJ in za predsednika Zveznega zbora skupščine SFRJ. Dopisni član Mario Pleničar je bil izvoljen za predsednika Slovenskega geološkega društva, POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZVEZI Z ŽIVLJENJEM IN DELOM SAZU V LET L (982 4, L se je predsednik z akademikom Ingoličem v Zagrebu udeležil žalne seje na JAZI) in pogrebne slovesnosti za a kad, Miroslavom Krležo, zunanjim dopisnim i lanom SAZLL 7, I Pogovor o Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU za Delo. Sodelovali so; pred sednik, glavni tajnik, dr. Mitja Zupančič, novmar Marko Ursič. Razgovor je bil objavljen v Delu 14. L 1982, 12, 1. se je predsednik udeležil odprtja razstave slik Janeza Kneza v Mali galeriji. 13, 1. se je predsednik udeležil odprtja razstave Umetniška dela na papirju, ki sta jo pri- pravila Moderna galerija in Ameriški kulturni center, 14, 1, se je predsednik udeležil predstavitve loto monografije Umetnostni zakladi Slovenije in odprtja retrospektivne razstave Nikolaja Omerze v Moderni galeriji, 21. i. se je predsednik udeležil novoletnega sprejema, ki ga je za predstavnike verskih skupnosti priredil podpredsednik Izvršnega sveta Dušan Sinigoj, in sprejema, ki ga je za zaslužne zdravstvene delavce priredil predsednik Izvršnega sveta Janez Zemljani. 22, !. je bil predsednik na pogrebu zaslužnega družbenega in političnega delavca Toneta Fajfarja. 25, 1. seje glavni tajnik udeležil slovesnosti ob zaključku šolanja v Šolskem centru Republiškega sekretariata za notranje zadeve, 28. 1. je podpredsednik Kreft zastopal SAZU v Ljutomeru na odprtju zbirke Taborsko gibanje rta Slovenskim. 2, 2. ie predsednik vodil sejo programskega sveta Sarama in kulturna dediščina slovert-skega narnda in se skupaj z glavnim tajnikom udeležil odprtja razstave Zakladi NUK v Cankarjevem domu. 2. 2- se je podpredsednik Kreft udeležil proslave na SANU v Beogradu, ki jo je organiziral Svet akademij SFRJ ob 40-let niči vstaje. 3 2. seje predsednik udeležil razstave Prešernovi nagrajenci 1950—19S6\ Prešernovi hiši v Kranju. 4. 2. se je predsednik udeležil odprtja razstave Vstaja v Jugoslaviji 19411 Muzeju ljud- ske revolucije, 5. 2. se je predsednik udeležil 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o socialni politi- ki in odprtja razstave Slovenski kulturni delavci — portretov akademika Božidarja Jak ca. K, 2. se je predsednik udeležil podelitve Prešernovih nagrad za Študente Univerze Fd-varda Kardelja in osrednje proslave s podelitvijo Prešernovih nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku. Bi 2. se je glavni tajnik udeležil slovesnosti ob podelitvi Ptešetnovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Cankarjevem domu. it. 1. se je glavni tajnik udeležil 53. seje Odbora za družbenopolitični in komunalni sistem Zbora občin na Skupščini SRS, ki je obravnavala Statut SAZU. Od 11. do 12. 2. je bil predsednik z akademikom Ingoličem in v. d- vodjo delovne skupnosti SAZU Plavcem na plenarni seji Sveta akademij SFRJ v Veliki Plani. 12. 2. se je glavni tajnik udeležil 85. seje Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SRS v Skupščini SRS. ki je obravnavala Statut SAZU. 16. 2. so bili predsednik in člani predsedstva na odprtju spominske razstave o Miroslavu Krleži, ki jo je skupaj s SAZU postavila Narodna in univerzitetna knjižnica v Prešernovi dvorani. 18. 2, razgovor predstavnikov ZAMTES in SAZU o mednarodnem sodelovanju. »* 115 23, i. skupšč ¡na SAZU zaradi sprejemanja zaključnega računa i a finančnega načrtu .SA- ZU. 24. 2. se je glavni tajnik udeležil 73, seje zbora združenega dela Skupščine SRS v dvorani Skupščine S RS. ki je obravnavala statut SAZU. 3, 3, seje predsednik udeležil razgovora s predstavniki SR Makedonije v Skupščini me- sta Ljubljane. 4, 3. je hi! predsednik v Beogradu na seji predsedstva Sveta akademij in na pogovoru s predsednikom Predsedstva C K Z K J Dušanom Dragosavcem. 10. 3. je predsednik pozdravil udeležence ob odpiranju razstave VIMINACIUM, ki sta jo v Prešernovi dvorani SAZU postavila Narodna muzeja iz Ljubljane in iz Beograda, in. 3. seje glavni tajnik udeležil podelitve odlikovanja red dela z zlatim vencem dr. Janezu Stanoniku ob njegovi 60-letnici. 11. 3- sta bila predsednik in glavni tajnik na 500, seji tehniške sekcije term i o no loške ko- misije SAZU ob njeni 35-letnici in ob izidu 2. knjige Splošnega tehniškega slovarja. 12. 3. seje predsednik udeležil slovesnosti ob podelitvi naslova laslutni profesor akade- miku Francetu Bczlaju in dopisnemu članu Antonu Uradu. 15. 3. se je predsednik udeležil slovesne podelitve Jesen kov i h priznanj in odprtja razstave Kanadska tapiserija, 17. 3- seje predsednik udeležil v Slovenski matici simpozija ob I004etnici smrti dr. Janeza Bleiweisa in odprtja razstave B!eiweisovih del v NUK. 17. 3. se je podpredsednik Blinc udeležil seje RK 5ZRL. 18. 3. se je podpredsednik Sline udeležil seje Sveta za znanost Rfc SZDL. 19. 3. sla bila predsednik in dr, Milja Zupančič pri predsedniku mesta Ljubljane dr. Mar janu Rožiču na pogovoru o prostorskih vprašanjih SAZU in o sodelovanju SAZtJ pri projektu Ljubljana 2Q00 26. 3. se je predsednik udeleži^ slovesne podelitve Žagarjev i h nagrad. 23. 3. je umrl akademik Lado Vavpetič. 30. 3, se je predsednik udeleži! odprtja razstave Sodobna grafično oblikovanje v Srbiji in koncerta simfoničnega orkestra Akademije za glasbo, 31. 3, žalna seja za akademikom Vavpetičetn. 1. 4 pogreb akademika Lada Vavpettča. 2, 4. se je glavni tajnik udeležil odprtja razstave Novejši angleški priročniki, ki sta jo pri- redila NUK in Britanski svet. 4. 4. seje predsednik udeležil začetka 2.jugoslovanskega geranlološkega kongresa. 5. 4, z referatom Tanatolog — gerontologom je predsednik sodeloval na geront o loškem kongresu in se udeležil odprtja razstave del slovenskih umetnikov v Narodni galeriji z govorom akademika Vidmarja, 6. 4, se je podpredsednik Blinc udeležil seje predsedstva S Z15 L. 7. 4, se je podpredsednik Blinc udeležil seje predsedstva RSS. Od 7. do 9. 4. je bil predsednik skupaj z v. d. vodjo delovne skupnosti Plavcem na seji predsedstva Sveta akademij v Novem Sadu in Sremskih K ari ovci h. 12. 4. je bil predsedntk na pogrebu prof. dr. Metoda Mikuža v Veliki Pol jani. 15. 4. je hi! predsednik kot gost na slavnostnem prvem zasedanju 9. kongresa ZKS; v Jakopičevem razstavišču je bil pri odprtju razstave Slikarstvo v Jugoslaviji — sodobniki in v Operi na prireditvi Njegovo ime je legenda za udeležence kongresa. 19. 4. se je predsednik udeležil slovesnosti na univerzi ob obletnici njenega poimenovanja po Edvardu Kardelju. 23. 4. se je predsednik udeležil slovesnosti ob 70-ietnici otorinolaringologi je v Sloveniji. 26- 4. se je predsednik udeleži! slovesnosti z odkritjem spominske plošče na rojstni hiši Edvarda Kardelja in slavnostne seje R K SZDL oh obletnici OF s podelitvijo priznanj OF v Skupščini SRS. 4 5- se je predsednik udeležil odkritja spominskega obeležja predsednika Tita v avli Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in sprejema v Skupščini mesta Ljubljane oh srečanju predstavnikov jugoslovanskih univerzitetnih medicinskih centrov, 5, 5. se je podpredsednik Blinc udeležil seje predsedstva SZDL, 6, S. je bila TV oddaja Studio 2 posvečena SAZU, ki so se je udeležili predsednik, pod- predsednika Kreft in Blinc, glavni tajnik ter akademik Matej Bor. (i 5. je bil predsednik pri odprtju razstave Reševanje Robhovega vodnjaka v razstavišču Arkade. 7, 5. sta bila predsednik in glavni tajnik na slovesnosti ob L>nevu osvoboditve, kjer je predsednik prejel Nagrado mesta Ljubljane. 8, 5. je bil predsednik na sklepni prireditvi Pohoda po poteh tovarištva in spominov in na proslavi oh 4(1-letnici ustanovitve prvih slovenskih brigad, seje predsednik udeležil na Bledu začetka mednarodnega simpozija o histaminu. 10, 5. je predsednik v navzočnosti članov ožjega predsedstva in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij izročil dr. Demetriju Brodarju odlikovanje red deia z zlatim vencem in bil skupaj z glavnim tajnikom in s predsednikom MANU, akademikom Apostolskim, pri odkritju spomenika Ivanu Cankarju. 12, 5. seje predsednik udeležil zbora komunistov, ki ga je kot pripravo za 12. kongres ZKJ sklical CSC ZKS in pozdravil udeleženec ob začetku razstave Narava in kultura Makedonije v navzočnosti in ob uvodnih besedah predsednika MANU akademika Apostolskega in ,se udeležil podelitve Odlikovanj in plaket Varnosti. 13. 5. se je predsednik udeležil seje odbora za nagrade A V NOJ v Beogradu. 17, 5. seje podpredsednik Blinc udeležil seje komisije za znanstveno sodelovanje med ZDA in SFRJ pri RSS. 19 5- seje podpredsednik Blinc udeležil seje Sveta za znanost pri SZDL, 25, 5. je bil podpredsednik Kreft na jubilejni s! a vnesti Stenj i nega pozorja v Novem Sa- du, kjer je sprejel priznanje za sodelovanje z diplomo in kip J ov a na Sterije Popovi-ča. 26. 5. .se je predsednik udeležil seje republiškega odbora pri RK SZDL za nagrade AV- NOJ. 26. 5. sta se podpredsednik Blinc in glavni tajnik udeležila seje Skupščine RSS. 27, 5. se je predsednik udeležil slavnostne seje RK SZDL in podelitev priznanj za leto 1982 in odprtja razstav; siik Barda Jucundusa. del skupine Junij 82 in akvarelov Roberta Hlavatjja. 5. seje predsednik s predavanjem udeležil 3, srečanja pediatrov Slovenije in prejel diplomo prvega častnega člana Zdravniškega društva Maribor, udeleženke občnega zbora Društva medicinskih sester je vodil v partizansko bolnišnico Zgornji Hrastnik, 29 5- je predsednik obiskal Republiški center z.a obrambno vzgojo v Poljčah in se pogovarjal z republiškim sekretarjem Martinom Koširjem 1. 6. se je predsednik udeležil prve podelitve Vidma rje vih plaket v Elektroinštitutu Mi- lan Vidmar v Ljubljani. 2. 6. sc jc podpredsednik Blinc udeležil seje Predsedstva RSS. 3. 6. je predsednik sprejel predstavnika gibanja Znanost mladini. 4. 6. je predsednik obiskal predsednika IS Dušana Sinigoja v zvezi s financiranjem SA- ZU in se na Republiškem odboru Rdečega križa Slovenije pogovarjal s predstavniki Rdečega križa Jugoslavije. Od i I. do 12. fi. je bil predsednik v Tuzli na tamkajšnji medicinski fakulteti. 13. 6. je bil predsednik v Portorožu na začetku poletne šole AMPERE. Od 14. 6. do 20, 6- jc bil podpredsednik Bitne v Portorožu na Mednarodni poletni šoli AMPERE, 14. 6- je predsednik v Portorožu pozdravil udeležence simpozija o magnetni resonanci v sodelovanju akademij SKRJ in Nacionalno akademijo znanosti ZDA; na Univerzi tdvarda Kardelja v Ljubljani je pozdravil udeležence Znanost mladimi v Univerzitetnem kliničnem centru seje udeležil podati! ve domicila Slovenski centralni partizanski vojni bolnici (SCVPB). 15. 6. =e je glavni tajnik udeležil seje odbora IS za politični sistem in družbene dejavno- sti, kije razpravljala o dodatnem financiranju SAZU, da bi le-ta lahko izvedla svoj letni program 16. 6, je predsednik v Beogradu na seji za nagrade A V NOJ sprejel predsedstvo komisije za biološke in medicinske vede, 16. 6. seje glavni tajnik udeležil žalne seje za pokojnim Albertom Struno, ki je bila na Univerzi Edvarda Kardelja. 18. 6. se je predsednik na IS udeležil podelitve plaket Civilne zaščite. 18. 6. je podpredsednik Kreft vodil sejo predsedstva Bori ni ko vega srečanja v Mariboru. Od 20. 6, do 22. 6- se je podpredsednik Blinc udeležil amariško-jugoslovanskega simpozija Magnetna resonanca v Portorožu. Od 25. do 29, 6, se je predsednik kot član delegacije ?KS skupaj s podpredsednikom Blincem udeležil 12, kongresa ZKJ v Beogradu. 30, 6. seje podpredsednik Kreft po skoraj 20-letnem uprav ni kovanju Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU poslovil od tega kolektiva. 1, 7. je predsednik v imenu SAZU pozdravit mednarodni simpozij Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi na filozofski fakulteti Univerze Ldvarda Kardelja v Ljubljani 2, 7. je predsednik obiskal predsednika RK SZDf Franca Šetinca in se na Univerzi Edvarda Kardelja skupaj z glavnim tajnikom udeležil slovesne podelitve naslova zaslužni profesor akademiku Dragotinu Cvetku, 5 7. je predsednik na Filozofski fakulteti v imenu SAZU pozdravil udeležence XVIII. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture., 5. 7. se je podpredsednik Kreft kot zastopnik SAZU v Republiškem komiteju z.a kulturo udeležil prve seje tega komiteja. 6. 7. se je podpredsednik Kreft udeležil seje skupščine CGP Dela. 9. 7. je bil predsednik v Klubu delegatov na predstavitvi knjige Mednarodni gospodarski sistem Janeza S ta no v ni k a in pri odprtju razstave Kitajska keramika in porcelan v gradu G orkane. 21, 7. se je predsednik udeležil slavnostne seje Republiškega odbora ZZH NOV Slovenije in podelitve nagrad Vstaje slovenskega naroda in plaket ZZB NOV za leto 1982 v Skupščini SRS. 30, 7, se je predsednik sestal s predsednikom Skupščine občine Ljubljana Center Albinom Vengusiom zaradi ureditve Navja in drugih vprašanj, f. 8. je predsednik v imenu Združenja za sodno medicino SFRJ govoril na pogrebu prof. Branka Volariča. 15. 8. seje podpredsednik Kreft udeležil slavnosti ob 100-letnici mariborskega konjeniškega kluba in na željo prireditelja spregovoril nekaj besed. 16 8. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila komemorativne seje za dopisno članico SAZU Marjo Borsnikovo in razstave njenih del v Prešernovi dvorani SAZU, 20. 8. seje podpredsednik Kreft udeležil Kmetijskega velesejma v Gornji Radgoni, ki ga je odprl predsednik IS Slovenije Janez Zemljarič, 3. 9. je imel predseduj); slavnostni govor ob zaključku forme vivc I9S2. 4. 9. je bil predsednik na osrednji proslavi Gubčeve brigade na Tre bel ne m. 5. se je predsednik udeležil 2. jugoslovanke konjeniške prireditve na Brdu pri K ranju 6. 9. se je predsednik udeležil letne skupščine Mednarodnega instituta za varjenje in sprejema, ki ga je udeležencem priredila predsednica Skupščine mesta Ljubl jane Tina Tomi je. 9. 9. se je podpredsednik Kreft v imenu SAZU udeležil in imel govor na proslavi ob 11)0-letnici rojstva pesnika akademika A- Gradnika, ki je bila združena z razstavo o njegovem delu v knjižnici v Kopru. 10, 9. je predsednik v Beogradu vodil sejo komisije za biološke in biomedicinske vede odbora za nagrado AVNOJ, . 12, 9. se je predsednik udeležil proslave ob 35-letnict postaje Gorske reševalne službe v Bovcu. Od 15. do IS. 9. seje predsednik skupaj z glavnim tajnikom in v. d. vodjo delovne skupnosti Bojanom Plaveem udeležil seje Sveta akademij SFRJ v Prištini. 22. 9. je podpredsednik Blinc v imenu SAZU pozdravil 13. jugoslovanski simpozij iz bio- fizike in mednarodno konferenco v Portorožu. 22. 9. se je glavni tajnik udeležil seje Sveta za znanost pri RK SZDL, 24. 9. se je podpredsednik Kreft udeležil v imenu SAZU razstave v Sežani, ki je bila posvečena pesniku Jarcu ob 40-letnici njegove smrti, 4, 10, je podpredsednik Kreft vodil kot predsednik skupščino Borštnikovega srečanja v Mariboru. 5. I C. seje podpredsednik Blinc udeležil seje predsedstva SZDL, posvečene znanosti. 13. !G. je podpredsednik Kreft vodil tiskovno konferenco o Borštnikovem srečanju 1982 in podpisal pogodbo s Tovarno avtomobilov Maribor o njenem pokroviteljstvu letošnjega BS. IS. 10. se je predsednik udeležil odprtja razstave Oresdenski umetnine v Arkadah. 19, 10. seje podpredsednik Blinc udeležil seje RK SZDL. 21). 10. je predsednik pozdravil mednarodni simpozij Slovenska opera r evropskem okviru. ki gaje priredil Muzikološki inštitut ZRC SAZU ob 300-letnici slovenske opere, in 21. 10. sprejel udeležence-predavatelje tega simpozija. 22, 10. seje predsednik udeležil 3 0-1 et niče Psihiatrične bolnice Begunje in prejel priznanje za dolgoletno sodelovanje. 23, 10. seje predsednik kol gost udeležil začetka 11. kongresa ZMS Slovenije v Novem mestu. 24. 10. seje predsednik ob 900-letnici Vinice udeležil proslave in odkritja spominske ploš- če Janeza Krstnika-Žagarja ob 250-letnici njegovega rojstva 25. 10. je bil na SAZU sestanek članov ožjega predsedstva s podpredsednikom IS SRS Dušanom Šinigojem in pomočnikom republiškega sekretarja za finance Oblakom o zavarovanju in revitalizaciji zgradb SAZU. 27, 10. seje predsednik udeležil seje odbora za nagrade AVNOJ pri RK SZI3L, 26, 10. je predsednik na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prejel zlato plaketo Zveznega sveta za varstvo prometa, 28. 10. je bila skupščina SAZU. 4. II. se je predsednik udeležit razstave Umetnost DLR Kareje, ki jo je v Muzeju Goriča-ne odprl ambasador DLR Koreje in odprtja razstave Todorieta Atanasova v Mestnem gledališču v Ljubljani. 8, 11. je bil pogovor s predsednikom RSS mag. Kuncem in glavnim tajnikom dr. Korber-jem, Pogovora o dejavnosti in financiranju SAZU so se udeležili predsednik, podpredsednik Blinc, glavni tajnik in v. d. vodje delovne skupnosti Plavc, 9. 11. je predsednik iz rok vdove akademiku Maksi m a Gasparija prevzel sliko, volilo pokojnega akademika Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. 10. 1 K seje predsednik skupaj z glavnim tajnikom udeležil razstave Milčinski-Murnik-Fei-gel v Prešernovi dvorani. Razstavo sta priredili SAZU in NUK, uvodni govor je imel podpredsednik Kreft. 16. II. je predsednik v Beogradu predsedoval seji komisije za biološke in biomedicinske znanosti odbora za nagrade AVNOJ. 17. 1E. se je predsednik razgovarjai s Fani Hvalo, predsednico MS mesta Ljubljane o pri- zadevanjih in dosežkih za obnovitev Bevkove domačije. Predsednik je na čelu tega odbora, 24. 11. se je predsednik udeležil občnega zbora Mohorjeve družb s ob njeni 130-letnici 25, II. je bil predsednik pri predsedniku C K ZKS ing. Andreju Marincu na pogovoru o prireditvi 2ainberak-Gorjanci in se udeležii osrednje proslave Dneva republike. 25- 11. se je podpredsednik Blinc udeiežil seje Sveta za znanost SZDL. 2.12. se je podpredsednik Kreft na povabilo jeseniškega gledališča udeležil njegovega gostovanja v Cankarjevem domu, 12. je podpredsednik Kreft vodil sejo Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik ZHC SAZU. (j. 12. je podpredsednik Kreft zastopal SAZU na odprtju razstave o Štefanu Zvveigu, ki je hila na oddelku za germanistiko na Filozofski fakulteti in se udeležil kot nekdanji urednik—izdajatelj marksistične revije Književnost okrogle mize, ki jo je priredil kultumopolitični odsek Cankarjevega doma, 7. 12. je podpredsednik Hlinc pozdravil udeležence tiskovne konference, ki stajo organi zirala SAZU in RSS ob Simpoziju o energetiki v RSS. fc, 12. seje podpredsednik Kreft kot delegat SAZU udeležil seje Republiškegsa komiteja za kulturo. 10. 12. seje podpredsednik udeležil slovesnosti ob 60-letnici Reševalne postaje Ljubljana m na slovesnosti v Narodni galeriji za udeležence Plečnikovega memoriala. 11. 12, je v sobotni prilogi Dela izšla anketa o jugoslovanskih akademijah znanosti. Za SAZU so pisali predsednik, oba podpredsednika in glavni tajnik, 12- 12 se je predsednik udeležil občnega zbora Zgodovinskega društva za Severno Primorsko v Gorici in odkritja spomenika akademiku Milku Kosu ob 90-letnici njegovega rojstva in 10-lemici smrti, 12. \2. je bil predsednik na slovesnem začetku Dnevov avstrijske kulture 2 razstavo o skla- datelju Josephu Hajidnu 13. 12. je bil predsednik pri podelitvi odlikovanj akademiku Mateju Boru in dopisnemu članu Ivanu Potrču na SZDL. 13. 12. seje podpredsednik Kreft udeležil kot zastopnik SAZU odprtja razstave knjig slo- venskih koroških književnikov in literarnega večera. 14. 12 je bil predsednik v Beogradu na zaključni seji odbora za nagrade AVNOJ in na slo- vesni podelitvi nagrad AVNOJ za leto 1982, 17. 12. je bil predsednik v Kranju pri odprtju razstav Partizanske delavnic? na Slovenskem in plakete Vladimirja Štovička. 18. 12, je bil predsednik na slavnostni prireditvi ob Dnevu JLA v Cankarjevem domu, 20. 12, se je predsednik udeležil slovesnosti na Predsedstvu SR Slovenije v počastitev Dneva JLA s podelitvijo odlikovanj in priznanj. 14, 12. je podpredsednik Sline odprl v Cankarjevem domu Simpozija energetiki, ki ga je organiziral Odbor za energetiko pri SAZU, 21.12 je predsednik v imenu SAZU podpisat Družbeni dogovor o znanstvenem, tehničnem. prosvetnem in kulturnem sodelovanju pri ZAMTES v Ljubljani. 21. 12 se je glavni tajnik udeležil predavanja dopisnega člana A, Trsttnjaka Usmerjeni v ustvarjalnost v okviru predavanj Večeri v Slovenski matici. Od 22, do 25. 12. se je glavni tajnik udeležil na Pravni fakulteti odprtja tedna predavanj Uresničevanje m varstva pravic delavcev in občanov v samoupravni družbi. 23. 12. seje predsednik šolani predsedstva SAZU udeležil predstavitve programa SAZU in 7. RC SAZU Sarama in kulturna dediščina slovenskega naroda v Prešernovi dvorani in odprtja razstave det Janeza Boljke v galeriji Ars. 23. 12. seje podpredsednik Bline uddeiil seje predsedstva SZDL- 27. 12. seje predsednik udeležil slovesnosti v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer so podelili zaslužnim zdravstvenim delavcem odlikovanja, Univerzitetnemu kliničnemu centru pa pleketo JLA: z akademikom Novakom in Ivanom Križna:jem se je dogovarjal o znanstvenem srečanju Žumberak-Gorjanci v NOB 29, 12. novoletno srečanje za akademike, delavce delovne skupnosti iti ZRC SAZU, RAZSTAVE V LETL' 1982 iti. 2 odprtje razstave In memoriam Miroslav Krleža, ki sta jo pripravili SAZU in NUK. 10. 3. odprtje razstave Viminacium, ki sta jo pripravila Narodni muzej v Ljubljani in Narodni muzej iz Beograda. 12, 5. odprtje razstave Narava in kultura Makedonije, ki sta jo pripravili SAZU in MANU. 18. odprtje razstave Delti Marje Boršnik, ki stajo pripravili SA7.U in NUK 21, 10. odprtje razstave Razvoj slovenske opere od njenih začetkov do danes, ki sta jo pripravili SAZU in Muzikološki institut ZRC SAZU. 10. 11. odprtje razstave Mitčinski-Murnik-Feigel. trije slovenski humoristi, ki stajo pripravili SAZU in NUK. 23. II. odprtje razstave Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki sta jo pripravila SAZU in ZRC SAZU. PREDAVANJA NA SAZU V LETU 1982 A kad. prof, dr Walter Markov (DDR), Skrajna levica v francoski revoluciji, 4. 5. 19S2, Prof dr. J era i d S, Brad s haw t ZIJA). Sinteze makrocikličnih poiietrov in njihova spodobnost kompleksiranja, 10- 6. 1982. A kad. prof. dr. Nikola l-lajdin (Beograd), L1 loga mehanike u prajeklovanju gradjevmskih konstrukcija sa posebnim os vrtom na mostove, 3. 1 !. 1982. Dopisni član prof. dr, Anton Trstenjak (Ljubljana), Od optičnih zaznav do ekološke optike, 10. II. 1982, STIKI S TUJINO Od I, 1. 5982 do 31.3, 1982 je bil podpredsednik Blmc na Kidgenüssische Technische Hochschule Zürich, Laboratorium für Festkörperphysik. Hfln&gerberg, Zürich. Švica, kjer je predaval o ravnovesnih in neravnovesnh faznih prehodih in raziskoval feroelek trike. J. 2. se je podpredsednik Kreft pogovarjal s članom Ukrajinske adademtje Tronjkom in spremljal na letal tiče Brnik predsednika Beloruske akademije Borlseviča, ki se je ob tej priložnosti zahvalil za gostoljubnost na naši akademiji. 6. 3. se je predsednik udeležil kulturne prireditve Roi-Podjuna-Zila koroških Slovencev in sprejema, ki ga je priredil avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Georg Weiss. 10. 3. je podpredsednik BI inc sprejel na SAZU predstavnike British Council dr, Cooka v zvezi z znanstvenim sodelovanjem z Veliko Britanijo, 12. 3. v Slovenskem kulturnem domu v Trstu je predsednik predaval članom tamkajšnje- ga Društva pravnikov in zdravnikovo vlogi sodne medjeinc pri katastrofah in množičnih nesrečah. 16. 3, je predsednik na pobudo Z AMTES sprejel sociologa dr. Wegnerja, 18. J, se je predsednik udeležil sprejema na avstrijskem generalnem konzulatu oh obisku novega avstrijskega veleposlanika v SKRJ dr. Linharta. 22. 3. je bil predsednik na sprejemu za predstavnike San Marina ob mednarodnem tednu Alpe-Adria. Od 22. do 25. 3. ¡982 seje podpredsednik Bline udeležil >"' General Conference of tke Condensed Mutier Di Vision oj the European Physical Society V Manchestru, Velika Britanija, kjer je imel na povabilo organizatorjev plenarno uvodno predavanje. Od 7. do 9. 4. so podpredsednika Kreft in Blinc ter glavni tajnik sprejeli delegacijo Kitajske akademije znanosti in Kitajske akademije družbenih ved. Od 13. do 15. i. 1982 seje podpredsednik Blinc z referatom udeležil Internationa!Seminar on Phase Transitions and Critical Phenomena — M EC O 82 na Dunaju, Avstrija. 14. 4 je predsednik sprejel generalnega konzula ZDA v Zagrebu Olafa G Tabla. 4. 5. je predsednik sprejel prof dr. Wal terja Markova, člana Akademije znanosti NDR in Saške akademije znanosti. 13. 5, je podpredsednik Blinc sprejel na SAZU sovjetskega znanstvenika akad, Prangišvi- li ja in dr. Terjajeva, Od 16, do 22. 5. je bil predsednik na Dunaju kot aktiven udeleženec 12. kopgrcsa Mednarodne akademije za sodno in socialno medicino. 24. 5. je predsednik v Porotorožu pozdravil udeležence mednarodnega simpozija o robotiki, ki sta ga v okviru mad na rod nega sodelovanja priredila Svet akademij SFRJ in Nazionalita akademija znanosti ZDA. 26. 5. je predsednik sprejel udeležence mednarodnega simpozija o robotiki. Od 3. do 6. 6 seje glavni tajnik udeležil letne konference Komiteja direktorjev Evropskega centra za družbene vede v Berlinu (NDR). 4 6. se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob italijanskem narodnem prazniku priredil generalni konzul Italije Claudio Rossi, Od 22. do 24. 6. je bil predsednik v Rimu kot član komisije za nagrade Buccheri La Ferla. Nagrado za leto 1982 je prejel zunanji dopisni član SAZU Aldo Franchini. Od I. do 31.7. 1982 je bil podpredsednik Bitne na Department of Physics, University of Utah, Salt Lake City, Utah, ZDA, kjer je imel serijo predavanje Phase Transitions in Equilibrium and Non-Equilibrium Systems na povabilo te univerze in opravljal skupne raziskave ultra-počasnih procesov z jedrsko resonanco v feroelektrikih. Od 20, do 27. 8. je predsednik predsedoval VI. svetovnemu kongresu o medicinskem pravu v Gentu. Od 13. do 18.9. se je podpredsednik Kreft udeležil kol predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja plenuma MSK v Ktibenhavnu. Od 2b. do 29, 9. 1982 se je podpredsednik Blinc na povabilo organizatorjev s predavanjem udeležil srečanja Disčussion Meeting ojfthe Bunsen Society on Phaae Traitiiiions. Ko-nigstein, ZRNi. 26. 10, seje predsednik udeležil sprejema, ki gaje oh avstrijskem državnem prazniku priredil generalni konzul dr Georg Weiss. 2, 11. se je glavni tajnik udeležil sprejema pri generalnem konzulu ZSSR iz Zagreba v Klubu poslancev. 3. 11. je predsednik sprejel generalnega kon/ula ZR Nemčije v Zagrebu Michaela Ger- sterja. 15. 11. ie predsednik sprejel akademika Važa M. Okudžavo, rektorja Tbilisijske državne univerze in člana predsedstva Gruzinsk« akademije znanosti, in seje udeležil odprtja Celovških dnevov in sprejema, ki gaje udeležencem priredila predsednica SM Ljubljana Tina Tomlje, Od I i- do 19. 11, je podpredsednik Blinc na povabilo atomske agencije predaval v liang-koku. Tajska, 13. 12. je predsednik sprejel avstrijskega veleposlanika v Jugoslaviji df. Norberta Linharta, generalnega konzula dr. Georga VVeissa, direktorja Avstrijskega kulturnega centra v Zagrebu Kunza in svetnika Iztoka ter bil na sprejemu pri avstrijskem generalnem konzulu dr, Georgu Weissu. SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ Svet akademij znanosti in umetnosti je imel I. 1982 dve plenarni seji in dve seji predsedstva. Ptenami seji Sveta akademij sta bili II: — 12. februarja l1 Veliki Plani in 16. 17. .septembra v Prištini. Pred začetkom seje v Veliki Plani je predsednik Sveta akademij akademik Branislav Soškič čestital v i men o sveta dolgoletnemu predsedniku Srbske akademije znanosti iti umetnosti akademiku Pavlu Saviču za odlikovanje Zlata medalja Lomonosova, s katerim gaje za izredne zasluge na področju fizike in kemije odlikovala Akademija znanosti ZSSR. Po sprejetju dnevnega reda seje so prisotni poslušali poročilo predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti akademika Dušana Kanazirja o organiziranosti, delu in težavah Srbske akademije znanosti in umetnosti pri izpolnjevanju začrtanega programa. Potem so člani sveta razpravljali o zaključnem računu sveta za I. 1981 in ga potrdili. Pri naslednji točki dnevnega reda so člani sveta s popravki in dodatki sprejeli program dela sveta in njegovih odborov za L 1982. Predložen in sprejetje bil finančni načrt za I. 1982. Daljša razprava je bila posvečena prečiščenemu besedilu novega Statuta Sveta akademij. Razen določil o pečatu sveta je bilo besedilo sprejeto. Pri naslednji točki dnevnega reda ■■ Mednarodno sodelovanje akademij znanosti sta bila navzoča Miljenko Zrelec, direktor Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, prosvetno, kulturno in tehnično sodelovanje, iti Predrag Radlvojevič, tajnik Samoupravne interesne skupnosti za znanstveno delo SR Srbije, Po zeto obširni razpravi je bilo ugotovljeno, da sodelovanje med Svetom akademij in Zveznim zavodom za mednarodno sodelovanje ter informiranost o delu obeh nista zadovoljivi, Akademije bi morale v prihodnje povečati sodelovanje s sosednjimi državami, neuvrščenimi in državami v razvoju ter se vključiti v razne komisije, odbore in druge organizacije v okviru OZN. Po pregledu sedanjega načina in obsega mednarodnega sodelovanja akademij In sveta je hilo ugotovljeno, da je iz finančnih razlogov vprašljiva kontinuiteta mednarodnega sodelovanja v dosedanjih okvirih. za vsako povečanje dela pa hi hilo nojno poiskali dodatne vire financiranja v republikah in Zvezi, Predsednik sveta je obvestil udeležence seje, da je z dr. Dušanom Dragosavcem, predsednikom predsedstva C K ZKJ, dogovorjeno, na} bi marca imelo predsedstvo Sveta akademij pogovor s predsedstvom C K ZK J o položaju in vlogi znanosti v naši družbi Na drugi seji Svera akademij, kije bila v Prištini, je uvodoma podal informacijo O programu in načinu dela Akademije znanosti in umetnosti Kosova njen predsednik akademik Dervti Rožaja. Sprejeto je bilo novo besedilo Statuta Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, ki določa obliko in vsebino pečata Sveta akademij. Predsednik komisije za med-akademijsko sodelovanje dop. član Boži na Ivanovič je pri naslednji točki dnevnega reda podal poročilo o me d akademijske m sodelovanju, Medakademijski odbori so v skladu s finančnimi in drugimi možnostmi zadovoljivo izpolnjevali začrtane naloge. V pripravi je nov pravilnik o ustanavljanju, delovanju in financiranju medakademijski h odborov. Osnutek pravilnika pripravlja akademik F.vgeni Dimitrov, glavni tajnik Makedonske akademije znanosti in umetnosti. V nadaljevanju seje je svet potrdil ustanovitev štirih novih medaka-demijskih odborov: a j Medakademijski odboT za revitalizacijo antičnih gledališč na področju Jugoslavije. Sedež odbora je pri Vojvodinski akademiji znanosti in umetnosti; h) Medakademijski oboi za biološke preparate sedež je pri Jugoslovanski akademiji znanosti tu umetnosti; c) Medakademijski odbor za kristalografijo — sedež je pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti; d) Medakademijski odbor Znanost in kultura V NOB in revoluciji narodov in narodnosti Jugoslavije. Sedež je pri Makedonski akademiji znanosti in umetnosti, Akademik Hrvoje Požar, glavni tajnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, je v naslednji točki dnevnega reda podal poročilo delovne skupine, ki je imela nalogo pregledati načine, oblike in obseg izdajateljske dejavnosti akademij ter moinosti usklajevanja tega dela. V poročilu so nakazane tudi možne oblike skupnega nas lopa pred domačo in tujo javnostjo. V preostalih točkah dnevnega reda jet s vel razpravljal še O organizacijskih, finančnih in drugih vprašanjih, ki zadevajo redno poslovanje Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. Seji predsedstva Sveta akademij sta bili 4. marca J 98 2 v Beogradu in S, —C. aprila v Novem Sadu. Na seji v Beogradu so predsedniki akademij na podlagi analiz o Vlogi in položaju znanosti I' naši dmibi. ki so jih pripravile akademije, izmenjali misli o nujnih vprašanjih tega področja. Sklenjeno je bilo, da o teh težavah in možnih posledicah seznanijo predsedstvo C K 7. K J v pogovoru, ki ho istega dne oh 11, uri. Druga seja predsedstva akademij v Novem Sadu se je začela z informacijo predsednika Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti akademika Bogoljuba Stankoviča o delu akademije in iskanju novih oblik znanstvenega dela najmlajše jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V naslednji točki dnevnega reda so predsedniki akademij podali informacije o znanstvenoraziskovalnih in umetniških programih akademij. Posebno je bilo poudarjeno, kako je organizirano delo izvajalcev programa. Člani predsedstva so pri naslednjih dveh točkah dnevnega reda med akademijsko oziroma mednarodno sodelovanje razpravljali in potrjevali razne predloge odborov in komsij. Sprejeto je bilo poročilo glavne redakcije časopisa Bulletin Scientifique, poročilo o obisku delegacije Akademije znanosti Kube, Kitajske akademije znanosti in Kitajske akademije družboslovnih znanosti. Sprejet je bil tudi program in vsebina pogovorov, ki jih bo imela delegacija Sveta akademij v Moskvi in Sofiji, Določeni sta bili tudi delegaciji za te pogovore. Predsedstvo Sveta akademij je pozitivno ocenilo pogovor s predsednikom predsedstva C K ZKJ dr. Dušanom Dragosavcem in ugotovilo, da so večino stališč, ki so jih obravnavali na skupnem sestanku 4. marca, vnesli v osnutek resolucije za XII. kongres ZKJ. IZMENJAVA RAZISKOVALCEV PREK SV FT A AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ anglija _________ Prof. dr. Ivanka Brglez (Medakademijski odbor za preučevanje infekcij s str. agalactiae pri ljudeh in živalih) je bila oktobra 2 ledna na obisku v The Royal Society v Londonu. Dr. David Thiüey (The Royal Society) je bil 2 tedna V avgustu na Institutu Jožef Ste Hm v Ljubljani. kitajska____________ Prof. dr. akad. Janez Pektenik (SAZU, Fakulteta za strojništvo) je bil I teden v semplemhru na A Z Kitajske. Delegacija A Z Kitajske tFortg De Pej. Mej Ji. La Fung, Van Li Min, Li Hung CjUHjje bila 4 dni v aprilu na SAZU. cssr____ Dr. Milan Kuna (Inn. za antetnosli CSAV) je bil t teden v septembru gost SAZU (obiskal je NU K, Slov. filharmonijo, Gledališki muzej). bolgarija___ Dr. Stanko Buser (Geološki zavod) je bil 12 dni v juniju na Paleontološkem inštitutu AZ Ho Iga rije. Dr. Vasi! Zlatarski (Pal eon t, i nit. AZH) je bil 2 ledna v sernptembru gost Paleontološkega instituta ZRC SAZU. AVSTRIJA_ Dr. Rudolf Conner (Dunajska univerza) je bil v marcu ,1 dni gost SAZU (obiskal je PZE za pedagogiko F F, Šolski muzej. Pedagoški inštitut). Prof. Nada Gspan-Prašelj(lnst. za sloven, lit, in lil. vede ZRC SAZU) je bila I teden v juniju na A Z Avstrije na Dunaju. Dr Radostav Gospodaric {IRK ZRC SAZU) je bil v novembru 1 leden na Geotermiinem in vodnogeološkem inštitutu AZA v Gradcu. Dr. Jurkica Kidrič {KI lil K) je bila 2 tedna v oktobru na Inštitutu za organsko kemijo univerze v Gradca. združene drŽave am krike_ Dr. David IjeMone (Univerza v Texasu) je bil julija 4 tedne na obisku v Paleont, inštitutu ZRC SAZU. Dr. D. Borgaonkar (ZDA) je bil 5 dni v juliju na obisku na MF v Ljubljani. Dr. J. Bradshaw(ZDA) je bil 3 tedne v juniju na obisku na FNT v Ljubljani. Dr. Joseph Seminara (ZDA) je bil I dan v jedrski elektrarni Krško in 2 dni v zdravstvenem domu na Ravnah na Koroškem. nem$ka demokratična repibljka_ Mag. Marko 7'eneglav (lnst. za si. narodopisje ZRC SAZU) je bil 2 tedna v februarju na Etnogr. inštitutu AZ DDR v Berlinu. Dr. Walter Markov (AZ DDR) je bil 2 tedna v maju gosi SAZU m FF. Mag. Daroslav Dolinar(ln*.t. za lit, in lit. vede ZRC SAZU) je bil 2 tedna v maju na lnst. za lit. AZ DDR v Berlinu, Dr RadosfatGospodariš (IRK ZRC SAZU} je hil I leden v novembru na Inštitutu za fiziko zemlje A Z (JUH. Dr Peter Bankvitzje bi! 2 tedna v juniju na IRK ZRC SAZU. SOVJETSKA Z V F. Z A_ Dr, A. Žižčenko in dr. S. Jabionskij(RaČuaski center AZ SSSR) sta bila I mesec v aprilu na Inštitutu za sociologijo in filozofijo univerze v Ljubljani. A kad. Prangišrili in dr. Terjajev (AZ Gruzije) sta bila 1 teden v maju na simpoziju o informatiki v Ljubljani. Prof. dr. Slavko Kremenšek (FF) je bil 3 tedne v semptembru na Etnografskem inštitutu AZ SSSR v Moskvi. Dr. Borut Lavrenčtč (US) je bil 10 dni v Inštitutu za kristalografijo AZ SSSR v Moskvi. Dr. Marija Trontelj in dr. Miloš Komat: sta bila 1 teden v oktobru v Inštitutu za trde materiale v Kijevu. Dr. Le» Suvalo* je bii 3 tedne (maj/junij) na Institutu Jožef Štefan v Ljubljani /. A. Karateva je bila 2 tedna v oktobru v Kemijskem inštitutu U. Kidriča v Ljubljani. MADŽARSKA__ _ ___ Dr. M. Sifrerm ast, K. Natek (ZRC SAZU) sta bila I teden v oktobru na Geografskem inštitutu H AS v Budimpešti. Dr. Ivan Zelko (Zgod. inštitut ZRC SAZU) je bil 2 tedna v septembru v z god. arhivu v Budimpešti. Franc Cimerman t Paleont. in št. ZRC SAZU) je bil I teden v novembru na Paleont, inštitutu MAS v Budimpešti. Dr. Laszfo Bartosievicz (Paleont. inšt. HAS) je bil 1 teden v aprilu na Paleont. inštitutu ZRC SAZU. Endre Bojlar (Inšt. za literature HAS) je bii I teden (september/oktober) na Inšt. za lil ZRC SAZU Mohas Istvan (HAS) je hil 3 dni v juniju na EleklroTakulteti v Ljubl jani. Janos Sarkadi (HAS) je bil 2 dni v juniju na F.lektrofakulteti v Ljubljani. Dr. Mitja Najier in mag. Radomir Itii (Ins. J. Štefan) sta bila I teden v Institutu HAS Atomki (Debrečen) v oktobru. Dr. Cene Fiitpic in Ur. Matija Purgar (IJS) sta bila 12 dni v juniju na HAS, Miklas Menyhard (HAS) je bil 5 dni vseptembru v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani. Rastislav Zavašnik in Peter PL). Mitja Zupančič (Znan- 9 129 stvenoraziskovalni center SAZU) in akademik Andrej O- Zupančič (SAZU). Delo sveta so spremljali člani Predsedstva SAZU (R. Bitne, J. Goričar, R, Kreft), pomagali pa so mu strokovnjaki raznih organizacij (Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Hidrometeorološki zavod Slovenije, Zavod S RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavod S RS za zdravstveno varstvo). Svet je sodeloval z usteznim medakademijski m odborom Predsednik Sveta je jugoslovanski delegat v komiteju za okolje OECD. L. 198.2 smo imeli tudi neposredne stike z združenim delom (Nuklearna elektrarna Krško, Cinkarna Celje, Zlatorog Maribor. AERO Celje, tovarna celuloze Goričane, Luka Ko peri in raziskovalnimi organizacijami v Ljubljani. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Skupina rastlinskih taksonomov akad, prof. dr, K. Mieevski iz Skopja, dr. Zeljka Bjel-čič iz Sarajeva, dr. V. Nikolič in dr, N. Diklič iz Beograda, dr. V. Pulevič iz Titogradn in prof. dr, E. Mayer iz Ljubljane so pripravili za tisk v seriji Catalogue florae Jugoslaviae skupi no Polvcarpicae na podlagi obsežne revizije rastlinskega gradiva in ob upoštevanju dosedanje literature. Za serijo Catalogus favnae Jugoslaviae sta za tisk pripravljena kataloga za kopenske izopode in oribatidae. Prvega je napisal F. Potočnik, drugega pa prof, dr. K. Tartu an. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Poglavitna dejavnost odbora je bila organizacija dveh mednarodnih znanstvenih prireditev: 7, mednarodna letna šola AMPERE: Nove tehnike in uporaba magnetne resonance {Portorož, 14.— 20, juiij 1982) in Konferenca o bio fizikalnih vidikih strukture in funkcije receptor-jev (Portorož. 22. -26 september 1982). MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE PROBLEMOV MEŠANIH GOSPODINJSTEV Medakademijski odbor se je v tekočem letu osredotočil na urejanje publikacij o mednarodnem seminarju o mešanih gospodinjstvih v Ljubljani {21.- 24. junij 1981); junija 1982 je izdal knjigo Par t Time Farmers and their Adjustment to Pluriactivity, Parí t (str. 1 190) Pri tem delu je posebno zavzeto deloval uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Stane Krašovec (SAZU, glavni urednik), Miloš Macura (SANU) in Vladimir Stipetic (JAZU). Po izidu te publikacije, ki ima prvenstvo, namerava odbor, kolikor bodo denarne možnosti dopuščale, izdati še publikacijo o posvetu, ki ga je Medakademijski odbor priredil o isti tematiki nekaj mesecev prej pri 1AZU v Zagrebu, in publikacijo o pogovorih za okroglimi mizami s kmeti-delavci in kmetijskimi strokovnjaki v desetih različnih krajih Slovenije (v vsakem z drugo skupino udeležencev seminarja) o rešitvah položaja kmeta delavca in prilagoditve večstranski zaposlitvi. O nadaljnjem programu dela se hO odbor posvetoval v začetku 1. 1983 po izidu vseh publikacij in po odmevu, ki ga bodo imele v strokovni in politični javnosti- M KIJ AKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE INFEKCIJ S STR. AGALACT1AE PRI UUDEH IN ŽIVALIH V začetku I. 19S1 je bil ustanovljen medakademijski odbor za projekt Preučevanje infekcij s Sir. agalactiae pri ljudeh in živalih in sprejel skupen program raziskav. V delo so se vključile naslednje akademije: SAZU kot nosilka projekta, SAND, JAZU in ANU BJH. Z delom so takoj začeli raziskovalci in sodelavci SAZU in S ANU, programe raziskav pa so pripravili [udi sodelavci JAZU in ANU BIH. Prvi rezuitati raziskav so bili prikazani na 4. znanstvenem sestanku medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademij I. 1981 na Brdu pri Kranju in na 8. mednarodnem simpoziju o streptokokih in o streptokoknib boleznih v L.undu na Švedskem. Na Brdu so sodelavci SAZU poročali o peri natal ni h infekcijah, ki jih povzroča Str, agalactiae (Zlata Stropnik), o infekcijah s tem s trepto kokain pri ljudeh in živalih (Ivanka Brglez} in o kužni presušitvi vimena krav (J. Batis). V Lundu pa so poročali o tej problematiki sodelavci SAZU in S ANU (I. Brglez, J. Batis, Z, Stropnik, T, Tonin in O. Berger-Jekič). L. 1982 so se sestali člani niedakademijskega odbora in pripravili letne programe raziskav in usklajevali delo pri medakademijskem projektu. Sestanki so bili v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, Predsednik odbora je imel več sestankov s posameznimi raziskovalci zaradi priprave programov in usklajevanja raziskav. Rezultati raziskav sodelavcev SAZU so bili J. 1982 prikazani tudi na 12, kongresu svetovnega združenja bujatrikov (World Association for Buiatrics) v Amsterdamu, V referatu Distribution of Human and Bovine Serotypes of Str. agaiaetiae in Slovenia sta I. Brglez in t. Batis nakazala problematiko infekcij s tem streplokokom veterinarskim strokovnjakom ter opisala rezultate tipizacije humanih in bo vinih sevov lega streptokuka. Letos oktobra je sodelavka pri medakademijskem projektu ivanka Brglez obiskala la-horatorij za streplokoke v Central Public Health Laboratory v Londonu in se seznanila s fagotipizacijo streptokokov skupine S (Str. agaiaetiae). S to metodo bo milino opraviti epidemiološke in epizootioloike raziskave v zvezi s prenosom in Širjenjem infekcij s Str. agaiaetiae. 9" 131 ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Referat ima stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Na področju mednarodnih stikov SAZU sodeluje oddelek s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ. zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in drugih raziskovalnih organizacij Slovenije za pripravo programov znanstvenega sodelovanja Sveta akademij in SAZU ter za sodelovanje s tujimi akademijami. V okviru sklenjenih pogodb pripravlja oddelek bivanje in usklajuje strokovno dejavnost tujih znanstvenikov pri nas ter naših raziskovalcev v tujini. Tako je bilo i. 1982 2S tujih znanstvenikov v Sloveniji (skupaj 3S tednov) in 26 slovenskih raziskovalcev v tujini (skupaj 37 tednov), V okviru stalnih nalog je oddelek sodeloval pri načrtu Naravna in kulturna dediščina slovenskega narodu in opravljal z njim povezana administrativna dela, Oddelek je začel tudi zbirati podatke o politiki financiranja, materialni podlagi, strukturi raziskovalcev in produktivnosti v raziskovalni dejavnosti v SR Sloveniji za potrebe razredov SAZU. Zbrani so temeljni podatki o raziskovalcih (starostna struktura, Število publikacij) po raziskovalnih področjih, Oddelek je priredil 4 predavanja domačih in tujih predavateljev. REFERAT RAZREDOV Referentka tEijnistva razredov Marija Brezigar fcovič je vodila celotno korespondenco in administracijo za ? razredov SAZU in za oba oddelka I razreda Oddelek za zgodovinske vede in Oddelek za družbene vede. Skrhela je za sklicevanje sej razredov, pisala zapisnike le-teb, skrbela za arhiv razredov in opravljala vsa sprotna organizacijska dela v zvezi 7, razredi. Sodelovala je pri pri p tava h in organizaciji razstav: Narava in kuhura Makedonije, ki jo je priredil IV. razred za naravoslovne vede {12.- 23. maj J 982): Razstava deI pokojne dopisne Članice dr. Afarje Buršnik. ki jo je pripravil II. razred za literarne in filološke vede (16, - -21, avgust 1982); Razvoj slovenske opere od njenih začetkov do danes, ki jo je ob 200-letnici slovenske opere pripravil v okviru Oddelka za zgodovinske vede Muzikološki inštitut ZRC SAZU (21. oktober—5. november 1982). Sodelovala je tudi pri pripravah na simpozij Slovenska opera k1 evropskem okviru (20,—21, oktober 1982). REFERAT ZA TISK Prt Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so izšle L 1982 naslednje publikacije: Iz knjižnega programa za I. 19811 je izšel zadnji zvezek razprav razreda za naravoslovne vede. tz knjižnega programa za |. 1981 je izšlo deset publikacij, od teh osem zbornikov, ena monografija in en zvezek razprav razreda za naravoslovne vede. Zadnji, šesti zvezek razprav je pred izidom, ena monografija pa je v Lisku, Knjižni program za 1. 1982 je obsegal 17 publikacij, od teh so izšli: štirje zborniki, dve monografiji, po en slovar in leksikon, razprave razreda za zgodovinske in družbene vede v dveh zvezkih. Pred izidom je ena monografija in en zbornik, trije zborniki in dve monografiji pa so v tisku, V poročilu Biblioteke SAZU na strani 141 je podan vsebinski opis vseh publikacij, FOTOLABORATOR1J Fotolaboratorij opravlja nalog t fotografski službe SAZU Tako kol v prejšnji organiziranosti opravlja tudi v sedanji vse fotografske storitve za Predsedstvo SAZU in za vse inštitute in sekcije ZRC SAZU, razen za geografski inštitut. Storitve fotolaboratorija so prilagojene posebnim potrebam uporabnikov, te pa so: fotografsko zapisovanje vseh pomembnih dogodkov na SAZU, obiskov domačih in tujih delegacij ter vodenje fotografske dokumentacije; priprava fotografskih gradiv za tisk; fotografska oprema elaboratov, razprav, poročil in študijskih pripomočkov; priprava fotografskega gradiva za razstave, ki jih prireja SAZU in druga fotografska opravila. Za našteto je bilo I, 1982 opravljeno: 22 reportažnih snemanj, 5 terenskih snemanj, 1432 posnetkov v črno-beli tehniki, ! 08 posnetkov v barvni tehniki, 6056 izdelanih fotografij različnih vel i k osli, Večja dela: za Biološki inštitut: Endemizem in poUmorfizem f flori Jugoslaviji (dokazni material in gradivo za tisk}; za Muzikološki inštitut: reprodukcije srednjeveških glasbenih rokopisov: za Inštitut dr, F, Steleta: reprodukcija načrtov arhitekta Plečnika in izdelava fotografij: za Narodopisni inštitut: reprodukcije načrtov slovenskih pastirskih koč: za Inštitut za paleontologijo: izdelava fotografij fosilov za paleontološke študije, izdelava fotografij fosilnih površin in mikroskopskih zbruskovza dokumentacijo pri objavah in razstavah: za Inštitut za arheologijo: terensko snemanje izkopanin na Konnskem hribu in ostanki vojaških postojank iz dobe preseljevanja ljudstev, ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1982 PRIHODKI 1. Republiški proračun Din 33,136.000.00 2. Raziskovalna skupnost Slovenije: IN DOK - leto 1981 Dilt 700.000,00 I N DOK - leto 1982 Din 6,517.080,00 3;. Drugi prihodki Din 762.473.51 4. Prodaja knjig Din 150.478.35 5. Znanstvenoraziskovalni center Din 3,254.452.30 Din 44.520.484.16 ODHODKI t. Delovna skupnost: Brulto osebni dohodki Din, 14,246.892.70 Sklad skupne porabe Din 526.994.00 2. Materialni stroški Din 6,938.707.02 3. Amortizacija Din 328.116.00 4. Članske nagrade Din 10,366.517.20 5. Tisk Din 10,392.947.45 6. Sredstva za posebne namene Din 1,512.467,35 Din 44.312.64 L72 Presežek prihodka za prenos v leto 1983 Din 207.842,44 Din 44,520.484.16 BIBLIOTEKA SAZU Ustaljeno delo Biblioteke SAZU se je nadaljevalo tudi v preteklem letu. Tekoče delo smo sproti opravili in smo tako mogli ustreči vsem željam uporabnikov. Naše delovne razmere so težke, saj prostori niso zgrajeni v hihliotečne namene, predvsem pa so premajhni. Manjka nam tudi prostor za shranjevanje knjižnega fonda. V akademijski pubiikacijski seriji Biblioteka je kot 7, zvezek izšla Bibliografija publikacij SAZU za I 1972— 19S0. Ob rednem delu smo obdelali tudi zapuščino podobarske družine V urni k. Da bi za nekaj časa omilili stisko s skladišči, smo po izselitvi strank iz stavbe Novi trg 4 zaprosili za dodelitev pritličnih prostorov, vendar nismo doslej dobili nobenega odgovora. Prav tako smo ic drugo leto prosili za nakup novili knjižnih polic v hodnikih delovnih prostorov, toda nismo dobili potrebnega denarja. Iz istih razlogov je odpadel tudi predviden nakup 2 električnih pisalnih strojev. Biblioteka je sodelovala tudi pri razstavi SAZU In Z Ki' SAZU Naravna in kal/urno dediščina slovenskega naroda. Naša sodelavka, ki skrbi za računalniško obdelavo bibliole-čnih podatkov, se je udeležila uvodnega tečaja v interaktivno delo na DEC-IO- Udeležila se je tudi tečaja za uporabo programskega sistema IB1S. Nekateri bibliotečni delavci so poleg publiciranja sodelovali tudi na raznih kongresih in strokovnih posvetovanjih, Akeesija Prirastek knjižnega fonda je razviden U naslednje tabeli: Zamena Darilo Nakup uovezni Izv. Skupaj knjige 5753 2001 18S5 531 10170 rokopisi ^ — — mikrofilmi — _ 11 _ 11 geografske karte 1 219 - 220 fotografije in reprodukcije — ! 43 .11 — 174 gramofonske plošče in kasete 1 5 12 - IS skupaj S 755 2149 2I5S 531 10593 Pri akcesiji daril moramo posebej omeniti obsežnejše knjižne darove akademika prof. dr. Goiazda Kušeja, dr. Ivke Munda, prof, dr. G, Pillerija in Teološke fakultete v Ljubljani, Dopisni član dr. Janko Lavrin pa je daroval več raritet, Dubletni fond Seznam dvojnic, Li so se nabrale med letom. smo objavili šestkrat in ga postali v izbiro 122 ustanovam (od tega 67 v inozemstvo), Zamenjali smo 4H9 dvojnic, Roknpisnt oddelek Dokončno smo uredili in obdelali zapuščino pokojnega člana Alfonza Paulina ter rokopisno gradivo pisatelja Louisa Adamiča. Objavili smo tudi Gradivo muzejske zbirke arhitekta Johna Jagra in s tem dokončno obdelali vso njegovo zapuščino. Tako je razen zapuščine pisatelja Ivana Tavčarja, gradivo rokopisnega oddelka v celoti urejeno in bibliotekarsko obdelano. Celotni knjižiti fond Ob koncu i 1982 je bilo v Biblioteki SAZU inventarizirann: knjig in letnikov revij 300770 rokopisov 99 mikrofilmov 714 geografskih kart fotografij in reprodukcij 68 10 gramofonskih plošč in kaset 226 Skupaj 3M991 Ce k temu prištejemo še neurejeni de] zapuščine akademika F. Steleta, je imela biblioteka okrog J14500 enot. Katalogi Lastna baza podatkov obstaja v obliki klasičnih listkovnih kartotek (matičnega in abe-cedno-imenskega kataloga, kataloga UDK. katalogov ekspedita zamene in prejema zamene). Razen zapuščine, ki jo je SAZU prejela po pokojnem akademiku prof. dr. Francetu Steletu. je ves knjižni fond katalogiziran, klasiflciran pa tisti del, ki je prispel po I 1951. Biblioteka pošilja kataloške listke akademijskim inštitutom, centralnim katalogom SR Slovenije in Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu. Izdelujemo tudi vhodne dokumente za centralno bazo podatkov o tujih monografskih publikacijah v Sloveniji. /.a menjava Zamenjava akademijskih publikacij je naše najobširnejše delovno področje. Ob kon cu leta je bila za menja I na mreia razširjena na SI držav in je obsegala 14&4 naslovov (1234 v inozemstvu in 250 v SFRJ) Med letom smo prekinili redno poslovanje s 4 naslovniki v inozemstvu in I v SFRJ Nove zamenjalne stike pa smo navezali i naslednjimi ustanovami : SFRJ___ ___ Banjaluka: Institut za istoriju u Banjaluci Kraljevo: Nedeljka Ljamič-Valovič Križevri: G radski muzej Križevei Ljubljano: Arhiv SR Slovenije Ljutyjttna: Jamarska zveza Slovenije Ljubljana: Numizmaiiino društvo Slovenije O sijih Polj o pri v red ni fakultet Slavonska Poiegu: C e nutf za kultom i obrazu vanje. Radnajedinica za muzejsku-galerijsku djelatnost AVSTRIJA___ Wien: Ö s ierre ithisches Museum für Volkskunde DPR KOREJA____ P\-ongyang: The Grand People's Study House of the DPR of Korea IRSKA__________ _ _ _ Dublin: Trinity College Library ITALIJA_ Bolzano: Museo Civico FifÉnze: S pe leo Club Firenze Corizia: Musei Provinciali — Archivio Sto rico - biblioteca Milano: Biblioteca Numismática ed Archeológica Napoti: Seminario di Studi del Mondo Classico — lit iluto Universitario Orientale Reggio Emilia: Civici Musei e Gallerie Roí igo: Centro Pol es a no di Studi Sto riet, Archeologici ed Emografici Torino: Grup po Archeologico »Ad quin tu m» LR K IIA J SKA_____ Peking: Chinese Society of Oceanography LUKSEMBLKC____ Luxembourg: Institut Grand-Du cal de Luxemhourg. Section des Sciences Naturelles, Physiques, Mathematiques PORTUGALSKA_________ _ 5iinJi£rj;f) do C.acim-, Librar v of Ethnologe and Folklore ROMUNIJA__ Bucuresli: Muzeul de fstorie ŠPANIJA Granada: S PES. Grupo de Espeleólogos Granadinos ŠVICA_ _ _ ____ Aug si: Römermuseum Äugst TUNIZIJA_ _ Tunis: Faculte des Sciences Mathématiques, Physiques et Naturelles de Tunis ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Chicago: The Joseph Regenstein Library LexingióM: Geology Library ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA_ Bonn: Rheinisches Landesmuseum Erlangen: Institut für Ur-und Frühgeschichte der Universität Erlangen-Nürnberg Münster: Seminar Tür alte Geschichte Münster: Westfälisches Museum füT Archäologie Recenzija Akademijske publikacij« pošiljamo v oceno 39 naslovnikom (od tega 31 v inozemstvo), EkdpedLt Razposlali smo akademijske publikacije SAZU, skupne puhlikacije naše akademije In Sveta akademij ter izdaje, ki jih je SAZU prejeta kol dediščino nekaterih ustanov: v zameno HI25 vdaT 3010 v prodajo 352 obveznih izvodov 2813 bibliotečnih publikacij: v dar 3095 kot obvezni primerek 587 skupaj 20982 Izposojanje Knjižni fond biblioteke je vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom. Pri zadnjem veljajo omejitve za dragocene in redke knjige, rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij. V čitalnici so uporabnikom po prostem pristopu na voljo enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji in okoli 4(10 raznih revij. Velikega zanimanja so deležni knjižni oglasi založb. Biblioteka je posodila t. 1982 svoje knjige 2133 uporabnikom. Ti sojo obiskali 8442-krai (4466-krat za izposojo v čitalnici, 3976-krat za izposojo na doml- Število izposojenih zvezkov t1 preieklem letu je bilo: v čitalnici 16372 na dom 8552 inštitutskim bibliotekam 8737 medbi b 1 i oteč n a i zposoj a: 97 bibliotekam v SFRJ 12 bibliotekam v inozemstvo 327 17 skupaj 34005 Centralna biblioteka je skupno z inštilutskinti v preteklem letu dajala številna pismena, ustna in telefonska pojasnila. Pripomniti je treba, da moramo pri številu izposojenih zvezkov upoštevati tudi izposojo knjižnega fonda, deponiranega v inštitotskih bibliotekah, lam je pristop prost, zato je gradivo stalno na voljo njihovim delavcem, O tej izposoji ne moremo vodili statističnih podatkov. Publikacije Da bi mogli javnost seznaniti s svojim delom in knjižnim fondom, zlasti z novitetami, izdajamo razne publikacije. Te tiskamo v ciklu stil ni tehniki in broširamo. Naklada je 200 izvodov. Te publikacije pošiljamo članom akademije, akademijskim inštitutom, sekcijam in ustanovam, ki se zanje zanimajo. L. 1982 je biblioteka vsak mesec izdala Seznam t> akce-siji knjig, razen tega je bil objavljen Let ni seznam periodik, en zvezek Objav in šest -Seznamov dvojnic, V Letopisu SAZU je Biblioteka objavila bibliografijo akademijskih publikacij v preteklem letu. Administracija Delovodnik Biblioteke je obsedi! I. 1982 2257 enot. Knjigoveznica Akademijska knjigoveznica je 1. 1982 zvuzala knjig, poleg lega je broširala biblin-tečne publikacije, restavrirala stare tiske in opravljala drugi knjigoveška dela. Osebje Centralna biblioteka ima 21 sistematiziranih delovnih mest. Vendat zaradi pomanjkanja denarja dve nista zasedeni. Personalne razmere so oteževali bolezenski dopusti. Višja bibliotekarja — specialistka Anika K.oblar-Horelzky je dobila naziv bibliotekarski svetovalec. V akademijskih inštitutih in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela (dokumentacija, pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci. Med njimi jih je le S iz knjižničarske stroke, drugi so administrativni ali strokovni delavci, ki opravljajo ta dela poleg drugih opravkov. Objave; Vt. Kabjaitfič Bibliografija publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti >' !enh 1972— Í9S0. — Ljubljana, SAZU. 1982, 101 +(1) str. (Biblioteka, 7.) Pregled jugoslovanskih ekonomskih revij. — Ekonomska revija (Ljubljana) 3J. 1982, 1/2. str. 244-250, Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 198!. — Letopis SAZU, 32 i 1981), 1982, str. 307-314. A. KoHflr-Horetzky Zapuščina Ivana Jagra 4, Gradivo muzejske zbirke — Ljubljana, Biblioteka SAZIJ. 1982, XI V + f)7 str. (Objave, 6.) Dr. France Koblar, dipl. fil., red. pruj. za zgodovino drame. — Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Tretja knjiga (1966-1976), II. del. 1981, str. 1184-1)85, E>. Ramovš Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1981, - Ljubljana, Biblioteka SAZU, 1982, 11 str. + IV pri!. Biblioteka. |Poročilo o delu v letu 1981,] Letopis SAZU, 32 (1981), 1982, str. 299—303. Letni seznam periodik. Biblioteka SAZU, 1982 (urednik). Seznam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januar -december 1982 (urednik). • -•im 'agii IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1982 SPLOŠNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetno si i. 32. knjiga. 198!. Ljubljana 1982, 336 str, 22 cm. 2200 izv, biblioteka 7. Marija Fabjančič: Qibliogralija publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1972 -1980. Ljubljana 1982. 101+(I) str. 24 cm. 2200 izv. Part-Time Farmers and their Adjustment to PI uri activity. Proceedings of the Seminar, Ljubljana, June 1981. Chief editor Stane KraŠovec. Ljubljana 1982, First Edition, 190 +(I) str. 29 cm. 500 izv. Posvetovanje n energetiki* Ljubljana 1982, 225 + (111 sir. 24 cm. 400 izv. Vsebina: Janez P e k I e n i k . Janez M i I i i n s k 1 : Posvetovanju na pot. Str, 3, R.ludij A h č a n : Sedanje stanje izkoriščenosti in tendence razvoja eksploaiacije premoga v 5R Sloveniji, Str. 5— 16. M.(ario) P! e n i č a t, J.(ože) S z a b o : Sedanje stanje in tendence razvoja raziskav ter pridobivanje nafte in plina na področju SR Slovenije, Sir. 17—26, P.(avle) A. F ! o r j a n £ i č : Sedanje stanje in perspektiva raziskav ter pridobivanje urana na področju SR Slovenije. Str. 27—35. D.(anilo) Ravnik ; Splošna in uporabna geotermija ter njen pomen za SR Slovenijo, Str, 37-53. IJ.(ušan) S a j o v i c : Dolgoročno programiranje razvoja energetike v SR Sloveniji, Str. 55-63. V1,(ihae!) K una ver: Dosedanje planiranje razvoja energetike v SR Sloveniji, Str. 65 —67, M.(arjan) P I a p e r : Stopnja energetske neodvisnosti Slovenije. Str. 69 79. T.(ine) S t a n 0 v n i k : Energija in razvoj narodnega gospodarstva. Str. 81 — 87. P.(eter) G r c g o r c l Prispevek k analizi stanja in programiranja razvoja energetike Slovenije. Str. 89- 97. L.(eon) ft e po v i. : Lkonomsko-finančm vidiki poslovanja elektrogospodarstva Slovenije. Str. 99-m A.(ndrej) C i n h a : Vključevanje Komunalne energetike v republiško energetsko organiziranost. Str. 115-1 19 I (van) lešnik: Razvojne usmeritve elektroenergetike v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 in kontinuiteta do leta 1990 (izvajanje srednjeročnih programov}. Str. 521-136, S.(rečko) Klenovšek: Rjavi premog danes iti jutri, Str, 137—147, M.(iha) Tomšič: Raziskave in razvoj na področju energetike, Str. 149—167. D.(ušan) Sajovic: Sistemske raziskave v energetiki. Sir, 169—172, M.(ilan) Čopič: Raziskave na področju jedrske energetike, Str. 173— 179, P.(eter) Novak ; Nekonvencionalni viri energije: rezultati raziskav 1979—1982 in bodoče usmeritve. Str. 181 184. T.(omaž) K o i e n k o, Z,(oran) H o i i č : Razvoj kotla z atmosferskim kuriščem v zvr-tinčeni plasti. Str. 185 —196. T.(one) O b e r s n u : Raziskave na področju uporabe obnovljivih virov energije, Str. I97-2U. D.(rago) O c e p ek : Energetska prognoza za leto 1980 — 2020, (Predlog programa raziskovalne dejavnosti). Str, 213—218, L (juho j Bizjak, M.tarin) Bajd, B.(oris) Ve le ni ek: Razvoj in raziskave vodnih turbin in hidroenergetskih sistemov. Str. 219 —225. Slovenski biografski leksikon. Trinajsti zvezek. Trubar — Voda i ne. Uredili Alfonz Gspan, Jože M u ri d a in Pran Petre s sodelovanjem uredniškega odbora. Ljubljana 1982. Str. 205 500+ pri 1. 27 cm, 1600 izv. Vestnik. Inštitut za marksist i i ne študije, letnik II: I9fU. Ljubljana 1982. 24 cm. 800 izv. Številka l Z (306 str.}: Božidar Debenjak: O načelih slovenske temeljne izdaje del Marfca in lingelsa. Str. 7-25. Projekt Temeljne izdaje del Marxa in F.ngelsa v slovenščini. Str. 27 — 41. Uvodno uredniško pojasnilo k prevodom, 5tr. 42. Kail M ¡m a . Razliku deaiokritske in epikuiejske filozofije narave — z dodatkom (I. del, 11. del, I. pogf; prevedel in uredil Valentin K a 1 a n ). Str. 43 — 106. Kari Mart: Iz Londonskih ekseerptnih zvezkov 1850—1853 — Reflection. (Prevedel Rado R i h a). Str. 107- 122. Kari M a r js : Očrti kritike politične ekonomije (Prvi osnutek) 1S57—1858 (iz poglavja o denarju: prevedla in uredila Rado R i h a in Božidar Debenjak). Str. 123—206. Valentin K a I a n : Mesto antike v formiranju historičnega materializma (K. Mars. F. Engels). Str. 207-223, Tomaž M a s t n a k : Engelsov prispevek k oblikovanju kritike politične ekonomije v obdobju pred buržoaznodemokratično revolucijo 1848/49. Str, 225 — 258, Rado R i h a : H. G- Backhaus; Rekonstrukcija Marsove teorije vrednosti. Nekateri ključni problemi sodobnih marksističnih interpretacij »Kapitala«, L del. Str. 259-299, Sinopsisi- Str, 301 — 306 IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razprave XIII.Ljubljana 1982. 24 cm. Vsebina: !. Joie S i v ee : Kompozicijski stavek Danieia Lagkhnerja. Str. I — 100. 800 izv. 2. Ivan Puš : Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani, Str. 101—211 + 73 labl. 1000 izv. 2 a. Tatjana T o m a z o - R a v n i k : Antropološka analiza žganega groba 287. Str, 212 -217. 1000 izv. Dela 23. Institut za arheologijo 12, Janez Dular: Halštatska keramika v Sloveniji Prispevek k preučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem. Ljubljana 1982. 254 str. + 27 tab. 24 cm. 1000 izv. Arheološki vestnik XXXII. 1981. Ljubljana 1981 (izšlo 1982), 700 +(I) str.+ (7) pril. 24 cm 1100 izv. Vsebina: Ivan Tujek : Zaščitno izkopavanje na turnirjem prostoru na Ptujskem gradu v letu 197S- Str. 13-24. Paola Korošec: Sistematske raziskave na turnirskem prostoru Ptujskega gradu v leio 1979. Str. 25-42. Marija I u š e k : Nove prazgodovinske najdbe s Ptujskega gradu. Str. 43 — 47, Mojca Vomer: Rimske najdbe s turnirskega prostora na Ptujskem gradu. Str. 48—51. Martin Gahričevič: Natpis na opeki iz Ptuja. Str, 52- 55. Iva Miki Turk: Nekaj najdb sigílate iz Ptuja. Str. 56 -67, Stanko P a h i č ; Brinjeva gora 1953, Str. 71- 143+ (2) pri!, Drago Oman: Brinjeva gora — 1953 (Obdelava prazgodovinske keramike). Str, 144-216. Zorko M a r k o v i č : Vučedolska kultura o sjeverozapadnoj Hrvatskoj. Str. 219—290. Irena Horvat-Šavel : Rezultati sondiranj prazgodovinskega naselja v Gornji Radgoni. Str. 291-310. Giovanni Battista Pellegrini : Osservazioni epigralichc Str. .111 314. Dragan D o ž i č : Relativna kronologija mlajše železne dobe v jugoslovanskem Podonav-ju. Str. 315-347. Mira Strmčnik-Gulič: Antično grobišče v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Str. 348-389 +t pril. Thomas S. Burns: The Germans and Roman Frontier Policy {ca. A, D, 35(1—378). Str. 390—404, Janez Meterc: Slučajne najdbe z Ajdne. Str. 405—416, Slavko C i g 1 e n e č k i : Rezultati prvih raziskovanj na Gradcu pri Prapretnem. Str- 417-453, Zeijko Demo: Novac germanskih vladara druge pol, 5. do u druga pol. 6. st. u numiz-matičkoj zbirci Arheološkog muzeja u Zagrebu. Str, 454—481 +(2) pril. Timotej K n i I' i c. Andrej P1 e t e r s k i : Sta rosi ova nsk o grobišče Dlesc pri Bodeščah Str. 482-523+ I prii- Alojz Se reel j : Preiskave odtisov lesa na limonttnem inkrustu železnih predmetov z Dlesca pri Bodeščah. Str. 524—525. Simona R es m a n : Nekaj misli o figuralnih upodobitvah na karantansko-ketlaškem nakitu. Str. 526-529. Franc T r u h I a r : Gradišča — utrjene naselhjne v Sloveniji Str. 530—538+ 1 pril, Peter Petru: Spremna beseda {za okroglo mizo »Arheologija tn moderna družba«}. Str. 541-542, Jože Humar: Uvodne misli (za okroglo mizo »Arheologija in moderna družba«). Str. 542, Andrej P) e t e r s k i : Arheologija iti materialistični svetovni nazor. Str, 542—543. Bogo Grafe nauer: O arheologiji in zgodovini, Str. 544—545. J a rosi a v S a še 1 : Arheologija in njene naloge v zgodovinopisju, Str. 546—547. Tone Knez: Situlska umetnost — izvirni prispevek slovenske prazgodovine Str. 547-550. Eva Kocuvan : Prazgodovinski likovni prežitki na antičnih kamnitih spomenikih Slovenije. Str. 550 -552. Irena Sivee-Rajterič: Zgodnje srednjeveška arheologija, eden od temeljev narodove identitete- Str. 552 —555. Marijan Slabe: Arheološki spomeniki v sodobni urbanizirani družbi. Str, 555—558. Neva Trampuž-Orel : Sodobne arheološke zbirke v vzgojni in kulturni vlogi muzeja. Str 558— 559, Janez Dular: Problemi arheološke dokumentacije v Sloveniji. Str. 559 — 561 Vera K o I š e k : Turistična izraba in vloga arheoloških spomenikov in muzejev, Str. 561-562, Ljudmila Plesničar-Gec : Vloga arheologije v našem kulturnem utripu, Str. 562-563. Marijan Slabe: Današnja predstavitev arheološke dediščine — strokovni vidiki (Razmišljanja). Str. 563 — 566. ¡0 145 Iva ( M i k 1 -) C u r k : Nekaj aktualnosti iz dvogovora: naša družba danes in arheološki spomenik. Sir 566—567, Peter Petru : Arheološka dediščina — o bi a družbena svoji na. Str. 567 — 569. Stefan R a 1 a ž i c : Kulturna politika v Ljubljani in razvojne smernice varovanja starejše dediščine. Str. 569-570. Milan S aga d i n: Nekaj prohlemov varstva arheoloških spomenikov na Gorenjskem. Str. 570-572. Nada Os m u k : Kras in zaščita arheoloških spomenikov. Str. 572--574. Danilo B r e š č a k : Povezava s krajevno skupnostjo pri reševanju nekropole. Str. 574-575. Davorin Vuga : Delo z občani in mladino — vir novih topografskih arheoloških podatkov. Str. 575-576. Mira Strmčnik-Gulič: Mladinska organizacija kot varuh prezentiranega arheološkega spomenika. Str. 576—577. Fran Zwitter; Diskusija, misli in želje ob knjigi Paole Korošec. Str. 581. Bogo Grafenauer: Ob delu P. Korošec: Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karan lanskih Slovanov, Str. 581 —582. Jaroslav Sasel; Oh začetku razgovora, Str, 583. Peter Kos: Klefova novca? Str. 584-587, Irena Sivec-RajteriČ; Staroselski arheološki horizont in karantansko-kellaški kulturni krog. Str. 587—589 A.(ndrej) Pleterski ; K skupini z iončevino ter k odnosom karantansko-ketlaškega kulturnega kroga do drugih. Str. 590—591, S.(lavko) C i g 1 e n e č k i ; Siaroslovanske naselbine. Str. 591 — 593. hmilijan f e v c : Arheologija, arhitektura in zgodovina, Str, 593—597. Timotej K n i f i C : Misli ob poskusu historičnega okvirja. Str, 597—599. Elica Boltin-Tome: Elementi ketlaške kulturne skupine na grobišču v Prcdloki. Str. 600—606- Paola Korošec; Odgovor na diskusijo. Str, 606—608. Jaro Sasel: Artdras Alfoldi (1895-1981). In memonam. Str. 611-613, Jaro Sasel: Ante Sonje (1917-1981). In memoriam. Str. 614 -616. Peter Kos ; Antike Numismatik in Jugoslawien. Bibliographische Übersicht für die Jahre 1975-1980. Str. 619--624. Pavao Te k a v č i c : Romanistična premišljanja in opazke o izgovarjavi klasične latinščine. Str. 625 - 630. Peter Petru ; Od Potočke zijaike do Blateuskega kostela. Nadaljevanje diskusije ob delu »Zgodovina Slovencev«. Ugovor h kritikam poglavja Arheološka obdobja v Sloveniji v knjigi »Zgodovina Slovencev«, objavljenim v 30. letniku Arheološkega ves mika Str. 63 I -645. Dem etri j H r o d a r : Odgovor na ugovor. Str. 645 646. Rajko K r a t o ž : Nekaj misli k prikazu antične dohe v »Zgodovini Slovencev«. Str. 646-652, (Knjižna poročila). Str. 653 — 693. J.(aroslav) S a še I ; Urednik zaključuje. Str. 695. (Dragan Božič :) Seznam razpoložljivih publikacij arheološke vsebine, ki jih je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Str, 697—700-Viri /a zgodovino Slovencev. Knjiga šesta. Janez H öfter ; Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja. V Ljubljani 1982. |06 + (I) str, 24 cm. 700 izv, Slovenska opera v evropskem okvira. Oh njeni 200-letnici. Simpozij 20, —21. oktobra 1982, Ljubljana 1982. 159 +(I) str. 21 cm. 4O0 izv. Vsebina: Dragotin Cvetko: Slovenska opera skozi čas. Str. 5—12. Primož K urf I; Oblike glasbeno-gledališkega ustvarjanja na Slovenskem. Str. 13—19. Rudolf Flotzinger; Zu den Anfängen des slowenischen Musiktheaters. Sir. 20—42, llnnilo P o k o r n : Libreto v slovenski operi. Str. 43—55. Manica S p e n d a 1 : Začetki slovenske opere v Mariboru. Str. 56—67. Josef Rek: Ljubl janska operu kot središče slovensko-čeških glasbenih vezi. Sir. 68 - 72, Jože S i v e c : Wagner na slovenski glasbeni sceni, Str. 73—91, Borut L o p a r ri i k : Friderik Rukavina in vprašanje repertoarnib vodil slovenske opere. Str. 92-110. Ivan K le m e nči C : Zasnova in pomen Kogojeve opere tf.Crne maske«, Str. III (31, Koraljka K o s : Slovensko felo u glazbenoj komediji Udovica Rošlinka Antuna Dobroni-ca. Str. 132— 142. Nadežda M o s u s o v a : Drame Ivana Cankara na operskoj sceni. Str. 143— 152, Marija H e rg a m o : »Cortesova vrnitev« Pavla Sivica. Str, 153— !58. IZDAJI-" RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VERE I raditiones 7—9. 1978- 1980. Zbornik Inštituta za slovensko rta rud opis je. Ljubljana 1482. 320+(IV) str. 24 cm. 1000 izv. Vsebina: Arnold Niederer: Poloiaj io pomen narodopisja v sedanjosti (s švicarskega vidika). Str. 5—18. Nikola Bonifačič Kolin: Tragom narodnih rofnih lutaka u Hrvatsko}, Bosni, Hercegovini i Srbiji. Str. 19 30. Emilij an C e v c : Vri starejše glave Janeza Krstnika na Slovenskem. Str. 31—47, Kadoslav H ro v a M n : Navade ob »žegnu« pri Zilji, Str. 49—65. Jože Marinko: Poizkus ovrednotenja kompozicije slogov pri Studorju v Bohinju. Sir. 67 92. Torte C e v c : Občasna naselja na Slovenskem. Sir, 93 126. Vlado V a I e n i i č : Posestne razmere na Veliki in Mali planini ob konca fevdalne dobe. Str 127-158. Alenka G o l j e v š i e k ; Kuli mrtvih V slovenski ljudski pe.smi. Sir. 159 168 Marija S l a n o n i k : Poriret vaškega giedališčnika. Str. 169— 181. Milovan G i v a Z Z i : Davna diaspora SlovcnaCa u Tirolu. Sir. 183 188. Angelos B a š : Poglavja iz etnološkega dela Stanka Vraza na Slovenskem. Str. 189 249, Rudolf B rt ä ri : Slovenci in drugi ju/ni Slovani v delu Jana t aploviia. Str. 251 —260, Hogo Grafenauer: Novo (doslej najstarejše) sporočilo o »ubijanju sodca«. Str. 261 262, Jože G r e g o r i č : IJlugoslavljanje podzemeljskih jam. Str. 262 263. Pavle M e r k u : Rokopisne ljudske pesmi i/ arhiva Mareustijevih. Sir. 263 264. Lmilijau C e v c : Trubarjevo »Mrivo dejte ... v ti igiški f'afiw. Str. 264—266, Niko Kurct: Muksim Gaspari {1883 ¡980). Str 267 - 268. Jerko Bezič: Radoslav Hrqvatin (I90S-I97S), Str, 268 271, Niko K ure t: Kožo Račič (1887-¡9S0|, Str. 271 272, Niko K ure t: Ludvik Zorzut (S 892^1977), Str. 273—274. Niko K u r e t : Metod Turnšek 1.1909- ¡976), Str. 274-275. Milko M j t i č e l o \ : tiaetano Perusini t 1910— 19771. Sir. 276-278, Vilko N o \ a k : »Znani in neznani Linhart«, Sir. 279—280. Fllžhieta Miller, Agata S k r u k w a : An die Redaktion Tradiliones, Str. 281 283. V.(ilko) Novak: Pripombe k poljskemu pojasnilu. Sir. 283 284. Knjižna poročila in oeqne. Str. 285 -317. Sodelavci lega zhormka. Sir. 318, Svnopses of Dissertation*. Str, 319 320. Korespondence pomembnih Slotcncei 5/11. Dušan M o r a vec : Pismsi Frana Govekarja. Druga knjiga. Ljubljana 1982. 282 + (ll) str. 24 cm. 1000 izv. Veterinarski rerminoluški slovar, A —Ef, Ljubljana 1982. VI - 122 str. 23 cm. 500 izv 10* 147 IZDAJE HAZHEUA ZA M ATEM ATI CNE* FIZ1KALNE IN TEHNlfNE VEDE SpomlnskI ztiornik Anlona Ruhlja. Ljubljana 1982, 348 + (I) sir. 24 cm, 800 izv, I st'hitiii: Janez M i I c i 11 s k i ; Spremna beseda predsednika SAZU. Sir, 6. Lujo 5 u k !je : Anton Kuheti (1902 1980), Sir. 7 lu Z.(vonimir) Bohle Numerical Solution of Some rwo- Parameter Eigenvalue Problems, Str. 17-28, ■Vinu>n} Suhadoic: Boundary Value Problems with Eigenvalue Parameter in the Boundary Condition. Str. 29—39. K.t oben I 131 t n c , B.(oris) II I. avrenfit, M.tariim Cop if: Ferroelasticity in KH i (SeO«). Str. 43 50. I.(gor) f1. m r i , W. G. K n a u s s : A F ree Volume Model of Non-I.inear Viseoelaslii: Behaviour. Str. 51 (>4. P.(eier| Gosir: Dynamics of Point and line Defects in the Elastic Continuum. Str, 65—77. J.(ovo) Ja r i ¿, Z. GO.l'jib o v i £ : On the Thermodynamics ol" Non-Simple, Viscous, Heat-Conducting Fluid Sir. 79—93, D.(usan) KrajCinovic: The Continuous Damage Theorv: Why, How and Where'.' Str, 95-109. ■Vinton) K u helj, jr.: Changes of Dynamic Response during Fatigue Process of Metais. Str. J 1! ¡20, VI.(¡run) Saje . Localizations in Tension Test of Porous Plastic Material. Str. lit 135. A.(ndro) Aluievic, ß.(ranko) Ccmej. I (ztok) Potri, P.(olde) Sktrgel: Stresses due to Fuel-<. tadding interactions. Sir. 139—1 J I. \1 (iha) Baebler, F.(ranc) Kosel: Experimental Investigation of the Stability of Thin Circular I'lales with Holes. Str. 153- I M,(laden) B e r k o v i c : Equations of Motion of Shell Finite Elemems. Str. 167 — 182. F.nance) Bresar. V.tiiodragi Kumpersfak; Consideration of Circular Plates by Stevenson's Theory, Sir, 183—191. P.teter) Fajfar: Elastic Analysis of Buildings.;^ 193 2(14. I.traiicj Kosel, M.tarko) Skerlj: Finite Difference Solution of the Elastic Stability of a Plate with Hole. Str 205 214 M,(i1an) M uriif: Boundary-Value Problems in an Improved Theory of Bending oT Elastic Plates. Str. 215-221. M.tarin) Hajd: Contribution to the Calculation of Francis Type Kunners. Sir. 225- 238. H.(ogdan) K r uä i t : Cylinder Theorems for Viscous Fluid. Str. 239- 247. S,(vctopulkI P i v k o ; Note on the Optimum Performance of Supersonic Aircraft lolets. Sir. 249—255. Lj.(ubodrag) B. Radosavljevic: The Criterion for the Stable Motion of a Ship in a Regular Sea. Str. 257- 262, B.(oris) Veten set: The Theory and the Design of Axial-Flow Turbomachines. Str. 263 -282, P.(eter) V e n c e I j : Rotational Ax ¡symmetric Flow in Turbomachine. Str. 233—300, H.(tidi) kajar; Mathematical Simulation of Snow Avalanche dynamics. Sir. 303 319. M.(iran) Saje, I,(ztok) KovaiiC. L(ujo) Suklje: Joint Solution oi~ IJiffusion and Equilibrium Equations for Non-Linear Viscous Soils. Str. 321—337. G.(eza) V o g r i n£ i £ : Deformabilily and Strength of a Saturated Silt under Repeated Loading Sir. 339-348. IZDAJE RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE Ha/prave XXIII. Ljubljana I9H|. 24 cm. I IKK) izv. Vsebina: 5.Jože U o I e : Zur Problematik der Gattung Llthoglyphus Hartmann 1821 [ G as! to poda ■ Lithogljphidae). Str. 151-170, 6. Metka C u 11 berg. Alojz 5 e r c e l j, Mitja Zupančič: Palvnologische und phyioz&nologischc Umersuchungen auf den Ledine am Hoohplateau Jelovica Str. 171-194 + (4) pri). ka/prave XXIV. Ljubljana 1982. 24 cm. 1000 izv. Vsebina: t. Mario P I e n i C a r : The Rudist Fauna of Sfieinik. $tr; I 26 + 10 tabl. Aeta carsokigica, — KraMJilovni /bormk X. 1981. Ljubljana 1982, 2I2 + (1) Str. + (I 11 pni 24 cm. 1200 izv, Vsebina: 1. Peter H a h i i : pregledna speleološka karta Slovenije, Str. 5 22+1 pni 2. Peter H j b i i : Kraški relief in tektonika, Sir, 2J—44. 3. Peter H a h i i : Kraški izvir Mtzlek. njegovo zaledje in varovalno območje Sir. 45 — 73, 4. Jože Car: Geološka zgradba požiral nega obrobju Planinskega polja. Str, 75 IOS+{2) pri!. 5. Janja Kogovšek: Vertikalno preuikaii.ie v Planinski jami v obdobju 1980-81 Sir. 107-125+1 prj|. 1. Krance Susteršič: Morfologija in liidtograllja Najdene jame. Sir. 127 155 + 5 pril, .. 7. Rado tiospodarič ; Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrohju Planinskega polja. Str. J57—171 + I pril, 8. Rado Gospodaric : Stratigrafija jamskih sedimemov v Najdeni jami ob Planin skem polju, str 173-195 + 1 pril, 9. Andrej Kranj C: Sedi meriti iz liabje jame pri Mostu na Soči. Str, 197- 212. Tolmač k vegetacijski nt kartam. Ljubljana I9S2 . 24 cm. KUO «v. Številka: 2. | Ivo P u n c e r, Mitja Zupančič in Maks W r a b e r : j Vegetacijska karta Postoj- na L 33-77. 1982, 1 18+(IJ str. + I zvd. KOPRODUKCIJSKE IZDAJ K Historična tnpugrafija Slovenije. SA7.fi. Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Murska Sobota, Pomurska založba 1982 — . 24 cm. 500 izv. Knjiga: I. Ivan Zel k o: Prekmurje jdo leta 1982. XX + 113 + (11) str, + i 4) zvd. Literarni leksikon. Študije. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1982, 20cm, Zvezki: 16. Anton Ocvirki Pesniška podoba . 7S + (1 11) str. + I pril. 17. Dušan Ludvik : Aliteracija in alituracijski verz. 72 + (111) slr.+ I pril, 18, Dimitrij Rupel: Literarna sociologija, 115 + (MUstr. + I pril. 19, Vlasla Pacheiner-Klander: Slaroindi jska poetika. M 4 + <11) sir, + 1 pril. Movement in Man and Machine. Abstracts and Selected Papers for Joint Workshop National Academy of Sciences, USA and Council of Academics of Sciences and Arts, Yugoslavia (Organized by Slovene Academy of Sciences and Ansj, Ljubljana, t. Parti-ianska knjiga 1982. (XVUI)+ftl9 sir 30cm, 80 izv. Vie bind: Janez M i l£i ns k 1T (Pozdravni govor na delovnem sestanku o lemi «Gibanje Cloveka in stroja«), (II) str. Lojze Vo (Jo vnt k : Preface (lo the »Movement in Man and Machine^), Ill sir. Robert B- MicGhee: Terrain-Adaptive Robot Locomotion. Str. I. Robert B. MacGhee and Geoffrey !. Is wa nd h 1 : Adaptive Locomotion of a Mul-tiiegged Robot over Rough Terrain. Sir. 2 — 8. Robert B. MacGhee. K.W. Olson and R. L. H r i g g s : Electronic Coordination of Joint Motions Tor Terrain-Adaptive Rohot Vehicles. Str. 9—18. Miomir Vukahralovi£: Concept of Fully Dynamic Control of Manipulation Robots. Sir. 19. Miomir Vukobratovic and Dragan S t o k i c ' Contribution to ihe Decoupled Control of Large-Scale Mechanical Systems. Str, 20- .12, M.(iomir) VukobratoviC and D.(ragan) Static : Dynamic Control of Manipulators using Load-Feedback. Str. J3 — 44. Dragan S I o k i c : Force Feedback in Controlling Robotic Systems. Sir. 45 D(ragan) Stokic, M.(iomir| Vukobratovi6.: Simulation and Control Synthesis of Manipulator in Assembling Technical Parts. Str. 46 52, M.(iomir) K, Vukobraiovic and D.(ragani M, Stofc.iChoice of Decoupled Control Law of Large-Scale Mechanical Systems. Str. 53 — 64, Veijko Potkonjak : Computer-Aided Design of Manipulation Robots via Multi-Parameter Optimization. Sir. 65. M.iiomirj Vukobratovic and V.(eljko) Potkonjak i Contribution of the Forming of Computer Methods Tor Automatic Modelling oT Spatial Mechanisms Motions, Sir, 66—75. V.(eliko) Potkonjak and M.(iomir) VukobratoviC: Two New Methods for Computer Forming of Dynamic Equations of Active Mechanisms, Str, 76- 87. Bernard Roth: Kinematic Geometry of Fingers, Arms and Legs. Str. 88. J. Kenneth Salisbury and Bernard Roth: Kinematic and Force Analysis of Articulated Mechanical Hands. Str. 89—126. K C. G u p I a . B.iernard) Roth : Design Considerations for Manipulator Workspace. Str. 127-134 David E. Ori n : Efficient Dynamic Control and Simulation of Robotic Mechanisms. Str. 135, D.favid) E- Or in, R.(obert) S. MacGhee, M.tiomir) V u k o b r a t o v i c and G, Harloch : Kinematic and Kinetic Analysis of Open-Chain Linkages Utilizing Newton-Luler Methods. Str. 137—160. M, W, Walker, D.I avid) L O ri n : Lfficieni Dynamic Computer Simulation of Robotic Mechanisms. Str. 161-169 Janez Pe k1e o i k ; Computer Aided Classification of Paris. Str, 170. J.(anez) Pe k 1 e n i k , J,(anez) Grum Investigation of the Computer Aided Classification of Parts, Str. 171 — 175. J.(anez) P e k I e n i k , J.(anez) G r u m : A New Development to Part C lassification for Group Technology, Str, 176—182. Harriett B. R i ga s : High Speed Computations in Articulated Mechanisms and Robots Str. 183- IH4. Harriett B. R i g a s : Parallel Processing of Class of Scientific Problem. Str. 185-190. H.(arriett) B R i ga s and Jayakumar Sethuram: A Multiple Array Processor Configuration for Scientilic Applications. Str. 191 193. [van Bratko, Ludvik CiycTgyek and M.(arjan) Spegel: Automatic Derivation of Symbolic Descriptions. Str. 194—195. Ivan Bratko: Proving Correctness of Strategies in the AL I Assertionai Language, Str. 196-203. I ,(van) Bratko and D. M i c h i e : An Advice Program for a Complex Chess Programming Task, Str. 204-2 iO. Ludvik Gyergyek, Franjo Pern u ft and Stan islav KovaCiC: Contribution to the Recognition of Fingerprints Str, 211 -221, Božidar M a I i i , H {alima} Č i p o v i č, V. D a m i e , Vladimir) G I i g i č , D. S u ■ v a j d ž i č , A.(sif) Sabanovic: Some Problems Associated with Robot Sensors {Force and Vision) and Actuators (DC/AC and Electrohydraulic). Str. 222. Asif Sahanovič and Dmitrij B, 1 7 o s i m o v : Application of Sliding Modes to Induct ion Motor Control. Str, 223—231, Asif Š a b a n o v i č , Faruk H i 1 a I o v i č , Osman M U i i Č ; Contrul of Angular Position. Speed, Acceleration and Shaft Torque ot' Induction Motor. Sir. 232 240, Richard P. Paul: Robots — kinematics. Sensors and Programming. Sir. 241. Richard P Paul: Integrating Robot Manipulator ConIroI into PASCAL, Sir. 242—247. Richard P. Paul: WAVE: A Model-Based Language for Manipulator Control. Str, 248 -262, Vesna C v e t k o v i č : Real Time Modelling of Robotic Systems. Sir. 263, V_(esna) C vetkovič and M.(iomir) Vukobratovič: Contribution to Controlling Non-fledundant Manipulators. Str. 264 274. Slephen C. Jacobsen, Robert W, Maun: Control Systems for Artificial Arms, Str, 275-280, - R, ft. J e r a r d , S (iephen) C, J a c o b s e n : Laboratory Evaluation of a Unified Theory for Simultaneous Multiple Axis Artificial Arm Control. Str. 281—289, Stephen C, Jacobsen, David F. K. n U 11 i, Richard T. Johnson and Harold H Sears : Development of the Utah Artificial Arm. Str. 291 —311, S,(tcphen)C. Jaeobsen, R.(obert) W, Mann: A Graphical Representation of ihe Functional Musculo-Skeleial Anatomy of ihe Shnulder and Arm. Sir, 312-Frapjo C r a i a n i n : External Control and Substitution of Impaired Motor Function, Movement and Locomotion in Man. Sir. 313—315, Lojze V o d o v- n i k , Tadej B a j d . Alojz Kralj, Franjo C r a č a n i n , Primož S i roj n i k : Functional Electrical Stimulation t'or Control o!" Locomotor Systems, Str, 317-385. Uroš S I a n i i : Cybernetic Basis of Rehabilitation and Robotics. Str. 387. J.fanezl iirajnik, U.(roi) Stanič, M.(itja) M a leži č, R.(uža) Aci movie, N.(uša) G ros, M(iroljub) Kljajlč, P.trimož) P i r n a t, M.(iha) Stopil r: Fnperiences with Multichannel Electrical Stimulation in the Correction of Hemiple-gic Gail, Str 388 -393. J.(adran) Lenarčič, P.(avel) Oblak, U.(roš) S i a n i č , S.(tanko) S i r m č n i k : Derivation of Optimal Model Using Hamilton's Principle, Str, .194—401, Srbijankii R, Tiirajl i f: Prosthetic Knee Motor Unit Control. Str 402-Srbijanka R. T u r a j I i č and Budimir S, D r a k u 1 i č : Above-Knee Prosthesis with Attitude Control, Sir, 403—413. Dejan Popovič ; Biomechanical Synthesis of the Rehabilitation Assistive Devices, Sir. 414. Dejan Popovič: The Biomechanics of ihe Self-Killing Modular Orthosis. Sir. 415-430. Ljubila iM ) R a k i č : Systems Regulating Behavior. Sir. 431 434, V. A, Fedan, Milunka M. G a loga z a, N.N- Lyubimov, L.{jubi5a| M. Raki c , J, J I v anus and R, V, Sakhandelidze: Role of Cerebral Commissures in the Compensatory Rehabilitation Reorganization of ihe Central Nervous System Following Reduction of Classical Somatosensory Pathways. Sir. 435 —436. V. A, Fedan, Milunka M- Galogaza, N. N. Lyubimov, M . A. Karaev, L.fjubiia) M. Rakič and J. J. i v an us: Interaction of Visual and Somatosensory Cortex Neurons in the Divided Brain of ihe Cat. Sir, 437 — 438. V. A, Fedan, Milunka (M.) Galogaza, N. N. Lyubimov, L.tjubiša) M. Rili i č and J. J. I v a n u s : Visual Information Processing in Cats with Reduced Classical Pathways. Str. 439. Milan R. 13 i m i t r i j e v i i : Neuroconirot of »Paralyzed Movements«. Sir. 439— 440, M.(ilan) R. II i m i i r i j e v i č , L.-E. Larsson: Neural Control of Gait: Clinical Neurophysiologies! Aspects. Str. 441--448. M .(ilan) R, Dlmitrijevič and J. A. R. L e n m a n : Neural Control of Gait in Patients with Upper Motor Neuron Lesions. Sir.449- 463. Lojze Vodovnik ; Effects of Electrical Stimulation on Neuromuscular Systems. Str. 46 5, P. Hunter Peck ham ; Functional Neuromuscular Stimulation for Control of Upper Extremity Function. Sir. 466. P. H.(unter) Peck ham, J I. Mortimer and E. B M a r s o t a i s : Controlled Prehension and Release in the C 5 Quadriplegic Elicited by Functional Electrical Stimulation of the Paralyzed Forearm Musculature. Str.467— 486- Parrick E, C r a g o , P. Hunter Peek h a m and Geoffrey T h r o p e ; Modulation of Muscle Force by Recruitment During Intramuscular Stimulation, Str, 487 — 492. Tadej li a j d and Alojz K ra I j : Dynamic Models and Control of Electrically Stimulated Muscles. Str. 493. Rajko T o m O v i c : Medical Robotics. Str. 494. Rajko To m o v i c : Control Theory and Self-Reproduction. Str. 495 50K. Rajko Tomovic, Srhtjanka (R.) Turajlic, Dejan Popovic, Robert (B.) MacGhee: Bioengineering Actuator with Non-Numerical Control. Str. 509-517. James B, R e s w i ek : Contribution of Engineering to Rehabilitation Services and the Rote of Evaluation. Str, 518—539. John E. Micks and James B. R e s w i c k : Confirmation of Differential Loading of Lateral and Central Fibers of the Extensor Tendon, Str, 540—545. John E. Micks, James B. Keswick, and Donald L. Hagtr: The Mechanism of the Intrinsic-Minus Finger: A Btonechanical Study. Str. 547 —555. Robert W Mann: Cybernetic Prostheses. Str. 557—558, Robert W. Mann : Cybernetic Limb Prosthesis: The ALZA Distinguished Lecture. Str. 559-601. R.(obert) W. Mann, D. Rowel I, G. Dairy m p I e, F. Conali, A, Telcw-sky, D. Ottenheimer and E. Antonsson: Precise, Rapid, Automatic 3-D Position and Orientation Tracking of Multiple Moving Bodies. Sir, 602—619. SUMMARY THE PRESIDENCY President: J arte* Milanski k'Vi-f- Prvsiden I: Robert Blinc VicePresidetlT. Kratko Kreft Secretary-General: Joie Gori čar The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections SECTION ONE Hi storical ami Social Science,t Secretary: Alojz F inž gar SECTION TWO Philological anil Literary Sciciucs Secretary .Janko J u ra n £ i c SECTION THREE Mathematical. Physical and Technical Sciences Secretan>: P Lisa n H a d ri SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Stanko Grafenauer SECTION FIVE Arts Secretary: Zdenko Kalin SECTION SIX Medical Sciences Secretary: i-ranc Novak THE MEMBERS OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (Or 31 Dcccmber, 1981) HONORARY MEMBER___ ____ Vidmar. Josip SECTION ONE_Historical and Social Sciences Regular Members Cvetko, DragOlin, Ph. D., born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubl jana, Ljubljana. Finzgar. Atojz, LL, D„ horn in 1902, Profesor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Goriiar. Joze. LL D„ born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafenauer. Hogo, Ph. !>., born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts. University of Ljubljana. Ljubljana Koroiec, Vikior, LL. D., bom in 1899, Professor of Roman Law and of General History of Ancient Slate and Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Krasovec, Stane. Eng. lEcon.}, born in 1905, Professor, Faculty of Economics, Universiiy of Ljubljana, retired, Ljubljana. K.u$ej. Gorazd, LL, D„ born in 19(17, Professor of the Theory of Slate and Law, and of Comparative Constitutional Law. Faculty of Law, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Kyovsky, Rudi, LL. D,, born in 1906. Professor, Faculty of Law. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Majer, Boris, Ph D., horn in 1919, Professor of Philosophy, Faculty ol Ans, University of Ljubljana, Ljubjjana. Pretnar, Stojan, LL- D,, born in 1909. Professor of Law. Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Zwitter, Fran, Ph. D,, born in 1905, Professor of General Modern History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Correspond inn Members Bajt, Aleksander, LL, D., born in 1921, Professor at the Economics Institute, Faculty of Law, Edward Kardclj University of Ljubljana, Ljubljana. Cevc, Emilijan. Ph. D,, horn in 1920, Scientific Consultant and Administrator at the Franc Stele Institute of Art History, Ljabljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D , born in 1933, Professor of Sociaiogy of Local Communities at the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, Fdvard Kardelj University of Ljubljana, Chairman of the Local Communities and Work Organizations Research Center, and also Chairman of the Social Work Seminar at the FSPJ, Ljubljana. Trstenjak. Anton. Ph. D., born in 1906, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana. VilTan, Sergij, LL, D,, born in 1919, Profesor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana. Ljubljana. VratuJa, Anton, Ph. D,, born in 1915, Professor at the Faculty of Political Sciences in Belgrade and at the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, Universiiy of Ljubljana; member of the Presidency of the Central Committee ofthe Communist Union of Slovenia. Nun resident Corresponding Members Apostolski, Mihailo, bom in 1906, Historian and Military Theorist, President oT Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje. Henac, Alojzij, Archeology D. Sc., born in 1914. Professor for Prehistoric Archaeology, Facility i)f Arc, Sarajevo, President of the Academy oT Sciences and Arts of Bosnia and Hercegovina, Sarajevo. Brajkovic, Vladislav. LL. [>., horn in 1905, Professor of Naval and Transportation Law, University of Zagreb, retired, Zagreb, Cuhrilovii, Vasa, Ph. D,, born in 1H97, Professor of History of the Yugoslav Nations in Modern Times at the University of Belgrade, retired, Belgrade Djordjevic. Jovan, LL, D., bom in 19U&, Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade. Jijurdjev, Branislav, Ph. D„ horn in 1908. Professor of History of the Turkish Eta and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo. Fischer von, Karl, Ph. [J., born in 1913. Professor of Musicology, University of Zurich. Zurich. Gerskovii. Leon, LL.. D.. born in 1910 Professor of Political Science, Belgrade. Laroche, Emmannuel, Ph. D., bom in 1914 Professor of Oriental Languages, College de France, Paris. Paviievic, Branko, Ll_, D., born in 1922, Professor of History, University of TitOgrad. Titograd- Sirotkovic, lakov, Ph , D,, born in 1922, Profess or of Economies, University of Zagreb, President of Yugoslav Academy of Science and Arts, Zagreb. SupiCic. IvO, Ph. IX, bom 1928, Professor of Musical History and Sociology at the Music Academy of Zagreb, Chairman of the Institute for Musieulogical Research at the Yugoslav Academy of Sciences and Arts in Zagreb, Zagreh. Sidak. jaroslav, Ph. D., born in 1903, Professor for General Modern History at the Faculty of Philosophy in Zagreb, retired, Zagreb. SECTION TWO___Philalogiciil anJ Literary Sciences Regular Member* Bajec, Anton, Ph. D., born in 1897, Professor of Slovene Langoage. Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Bcrfcopec, Oton, Ph, D„ born in 1906, Senior Scientific Collaborator, The Slavonic Institute oTthe Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Ljubljana. Bezlaj, France, Ph. D., horn in 191U, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, Universily of Ljubljana, I. juhljana. f op, Bojan, PH. D., born in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. JuranCii, Janko, Ph. D., born in 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old {. roatian and Serbian Literatures. Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Logar, Valentin, Ph, D, born in 1916. Professor of the History and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana. Maravcc, DuSan, bom in 1920, Director, Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana, Slodnjak, Anton, Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1899, Professor of Slovene Literature. Faculty of Arts, University of Ljohljana, retired, Ljubljana. Vidmar, Josip, Cr honoris causa, horn in 1895, Literary Critic and Essayist, Ljubljana Corresponding Members Grad, Anton, Ph D._ born in 1907, Professor of Romance Philology, Philosophical Facuh ty, University of Ljubljana, Ljubljana. Kos. Janko, Ph. D„ horn in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana Kumbatovif, Filip Kalan, born in 1910, Professor of Theatre History at the Academy of Theatre, Radio. Film and Television in Ljubljana, retired, Ljuhljana. Logar, Janez, Slavist, Bibliographer, born in 190S, Senior Scientific C ollaborator of the National University Library, retired, Ljubljana, Merhar, Boris, bom in 1907. Professor of Slovene Literary History, College of Education, retired, Ljubljana. Paternu. Boris, Ph. D , bom in 1926, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of F. Kardelj. Ljubljana. Stanonik, Janez, Ph. D-, born in 192L Professor of Germanic Languages and I iteratures, Faculty of Philosophy, Edvard Kardelj University of Ljubljana, Ljubljana. Zadravec, Franc, Ph. D-, born in 1925. Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of K- Kardelj, Ljubljana, Nunresident Correspond inji Members DeanoviO, Mirko, Ph. D„ born in 1890, Professor of Romance Philology, University of Zagreb. Zagreb. Gava7/i, Milovan. Ph. I). {Ethnography), born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired. Zagreb. Ivii, Pavie, Ph. D., bora in 1924, Professor of Slavic Languages, Liniversity of Novi Sad, retired, Novi Sad. Koneski, Blaze, bom in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje Lavriis, Janko, born in 1887, Professor of Modern Russian Literature. University oT Nottingham, retired, London. Ramrnelmayer, Alfred. Ph. D„ born in 1909, Professor of Slavistics at the University of Frankfurt, retired, Frankfurt. Vuienov, Dimltrij, Ph. D.. born in 191 J, Professor of Yugoslav Literatures. Faculty of Philosophy, Belgrade. Belgrade. SECTION THR.tL_ _ Mathematical. Physical and_ TechnicalSciences Regular VIembers Blirc, Robert, D- Phys Sc., born in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Naiural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolar, Uavorin, D. Chein, Sc , Dipl. Ing, Çhem,, bom in 1921, professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of l juhljana, Ljubljana, Gosar. Peter, IJ Phys. Sc., born in 1923, Professor of the Physics of Snhds, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubl jana. Hadzi. DuSan, D. Cbem. Sc., born in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Peklenik, Janez, I), Eng., Dipl. Ing, Habil., born in 1926. Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering University of Ljubljana, Ljubljana. Peterlin, Anton, D. Sc., born in 1908, 1) Sc. h e. Ass. Chief, Polymer Science and Standards Div,, National Bureau of Standards, Washington, D. C-, U- S. A. Suklje, Lujo, D. Eng. Dipl. Ing. Civ, Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Tisler, Miha. D. Eng., Dipl. lug. (.hem., bom in 1926, Faculty of Nalural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. VidaV, ¡van. Ph. !)., born in 191S-. Professor of Mathematics. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members Gyergyek, Ludvik, Sc. D,. born in 1922, Professor of Bonds, Systems and Information Theory and Static Methods at the F.lectTOtechnies Faculty, Edvard Kardelj University of Ljubljana, Ljubljana. Vodovnik, Lojze, D- Phys,, Sc.. bom in 19.13. Professor of Hiocybernetics. University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Mem hers halenovie, Kresimir, I). Sc. (Chemistry), born in 1914, Professor of Organic Chemistry and biochemistry. Institute of Chemistry, University of Zagreb. Zagreb. Borisevit, Nikolai Aleksandrovii, Sc. D , horn in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk, President of the Academy of Sciences of Betbrussia U. S, S, R . Minsk. Despic, Aleksander, D, Sc. (Physical Chemistry), born in 1927, Professor oT Physical Chemistry. Faculty oT Technology, Univcrrsity of Belgrade, Belgrade Grdenic, Drago, [J. Sc. (Chemistry), horn in 1919, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. ilahn. Erwin, L., Sc. D,, born in 1921, Professor of Physics, University of California. Berkeley. California, Mihailovit', Mihajlo. D Sc. (Chemistry), born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade. Posib, Bogdan, D, Phys. Sc., born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidetberg. Pre log, Vladimir, D, Chem. Sc., horn in 1906. Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurieh. Rao, Chintamani Nagesa Ramachandra, Sc, J)., bom in 1934. Professor at the Indian Institute of Technology, Kanpur. India. Savie. Pavic. Dr, honoris causa, born in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences anil Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade. SLCTJON FOUR_______Natural Sciences Regular Members Brodat, Srefko. Ph D,, Dr, honoris causa, born in 1893, Professor of the Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafenauer, Sianko, D, Geol. Sc., born in 1922, Professor. Faculty of Natural Sciences ant! Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Ileiif, Svet02ar. Ph. D-. born in 1907, Professor of Geography. Faculty oT Arts, University of Ljubljana, relired. Ljubljana. Rakovec, Ivan, Ph, D„ born in IH99, Professor,of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Correspond iig Members Bole. Jo?-e. D, Biol. Sc., born in I92S), Scientific Adviser for the Jovan Hadii Institute of Biology at the Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Drovenik, Matija. Dr. Geology, Sc., born in 1927, Professor of Mineralogy and Petrography in the Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana, Gams, ! van. I>. Geography Sc.. horn in 1923, Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. MatjasiC, Janez. P, Biol. Sc., born in 1921, Scientific Adviser, Jovan Hadii Institute of Biology. The Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana. Mayer. Ernest, !J Biol. Sc . born in 1920, Professor of Botanies, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Ljubljana. Pleniiar. Mario, Sc. I), born in 1921, Professor of Physical Geology, Hiostratigraphy and Geological Map-Making ¡it the Faculty of Natural Sciences and Technology, Edvard Kardelj University of Ljubljana. Ljubljana. Nun resident f !urres ponding Members Kochansky-Devidc, Vanda, D. Nat, Sc., born in 1915, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geological-Palacontological Institute, Zagreb. Kratochvil. Josef D, Nat. Sc., born in 1909, Profess or of Entomology, Department of Agriculture. Brno, Brno, Sievanovic, Petar. D- Nat- Sc., horn in 1914, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade. SECTION FIVE________________________________Arts Regular Members IngoliC, Anton, Writer, bom in 1907. Ljubljana. Jakac, Uoiidar. boril in 1899, Painter, Professor, Academy of Fine Arts. Ljubljana, retired, Ljubljana. Kalin, Zdenko, Sculptor, born in 1911, Professor. Academy of Fine Arts in Ljubljana, Ljubljana. Kranjec Miško, born in 1908, Writer. Ljubljana. Kreft, Bralko, Pb. D., born in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljuhljana, retired, Ljubljana. Mihelii, France, born in 1907. Painter, Professor. Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Miisič, Marjan, !3ipl- Ing Arch., born in 1904. Architect, Professor ol tbe History of Architecture. Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Paviič, Vladimir-Matej Bor. horn in 191.1, retired, Radovljica. Ravnikar, Edvard, Uipl- Ing- Areb_, horn in 1907. Architect. Professor of Puhlic Building>. Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy. University of Ljuhljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Klopiii. Mile, Poet and Translator, born in 1905. Ljubljana. Krek, UroS, Composer, bom in 1922, Professor oT Composition and Theory, Academy ol Music, Ljubljana. Mihelii, Milan, Architect, born in 1925, Director and Chief Project Coordinator at the Konslrukt firm Tor project planning, Ljubljana. Potrf, Ivan, Writer, bom in 1913, Ljubljana. Ramovs\ Primoi, Composer, born in 1921. Head oTthe Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana. Stupica, Gabriel, Ac. Paimer, born in 1913, Professor at the Academy of Plastic Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana. Udovli, Joze, Author and Translator, born 1912, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Cilensek, Johann, horn in 1913, Composer, Professor, Franz Liszt Hochschule far Musik, Weimar, Weimar. Cemigoj, Avgust, born I89g, Painter, Trieste, Maksimovic, liesanka. born in 1S98. Poetess, Belgrade. Mu$i(, Zoran, Academic Painter, horn in 1909, Paris, France. Panteleev, Dimitr, Author, bom in 1901, Sofija, Raji£id, Stanojlo, born in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade. Belgrade. Saeverud, Harald, Composer, born in 1897, Nonvay, SECTION SIX_____Medical Sciences Regular Members Brecelj, Bogdan. M, D., bom in 1906, Professor of Orthopedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Brzin, Miroslav, I). Sc., born in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine. Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana. Ljubljana. Fettich, Janez, D. Sc., M. D., born in 1921, Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Milfinski, Janez, M, D„ LL I) , bom in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Novak, Franc, D, Sc., M. D,, born in 1908, Professor of Obsletrics and Gynaecology, Faculty oi Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljuhljana. ?.upan£i2, Andrej, M. D., born in 191ft, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine; University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Correspond in ft Members Batis, Janez, D, V, M„ born in 1959, regular Professor of the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Milfinski Lev, Psychiatrist I J. Sc., born in 1916. Professor at the Faculty of Medicine, Uni-versiiy of Ljubljana, rcticred, Ljubljana, Professor at the Faculty of Medicine, University of Ljuhljana, retired, Ljubljana Nonresident Corresponding Members Camo, Ldhem, D, V. M„ boro in 1909, Professor of Zoo hygiene, Faculty Veterinary, University of Sarajevo. Sarajevo. Dimiirijevic. Milan, M. D., borh in 1931, Ncuropsyhiatrist. Professor of Neurophysiology at [he Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Chairman of ibe Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, Texas. Drujan. Boris, D. Chem. Sc., bom in 1928, Director of the Laboratory of Neurochemistry I VIC in Caracas, Venezuela, Franchini, Aldo, D. Sc. M, D, bom in 1910. Head ol the Forensic Medicine Institute, University of Genova, Gen ova. Kogoj, Fran.jo, M, D„ burn in 1894, Professor of Derm atovenero logy, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb. Mekuli, Fsad, Li. V. M,, born in 1916, President of the Academy of Sciences and Arts of Kosovo, Pristina, ■ Szentagothai, Jänos, M. 15., born in 1912, Anatomist, President oi the Hungarian Academy of Sciences in Budapest, Budapest. Volkov, Mstislav Vasil.jevii, IJ. of Orthopedics, born in 1923, Director. Centrai Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow. REPORT ON THE ACTIVITIES OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1982 GENERAL At the end of December, 1982, the Slovene Academy of Sciences and Arts had one honorary member, 48 regular, 31 corresponding and 48 external members, in total 127 members. In the year 1982 SASA (the Slovene Academy of Sciences and Arts) lost its regular member Lado Vavpetii {on March 28,h), its corresponding member Marja Barinik {on Au gust I5lh>and its external member Wilem Z&vada (on November 30Ih), At the end of the year the SASA work community consisted of 53 full-time workers. UNITS THE INSTITUTE FOR THF LAWS OK THE ANC1EMT ORIENT Director; Viktor Korosec THE INSTITUTE FOR THE SLOVENE EMIGRATION Director: Janez Stanonik THE CABINET OF JOSIP VIDMAR Head: Josip Vidmar THE COUNOL FOR THE ENVIRONMENTAL RFSEAFt H AND PROTECTION Head: AvguStin Lah THE DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORHIANTING RESEARCH PROJECTS Director: Miroslav Brzin THE LIBRARY Director: Primoz Ramovs THE DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADMINISTRATIVE, TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS Acting Work Community Manager Bojan Plavc THE INTER-ACADEMY COMMITTEES The Inter-Academy Committee for the Study of Infection of Humans and Animals with Streptococcus Agalactiae The Inter-Academy Flora and Fauna Committee of Yugoslavia The Coordinating Committee for Molecular Sciences The Inter-Academy Committee for the Questions of Mixed Households THE INSTITUTE FOR THE LAWS OF THE ANCIENT ORIENT In 1982 the Institute (or the Laws of the Ancient Orient proceeded with the study of the new Assyriologic and Hittitic legislative material, The study results have been summarized in the treatise »The Disparitalive Significance of the SunaSSura's Treaty (KRo J, 5)«. The Institute has also renewed (he studv of the Naram-Sin's treatv with the anonimous ruler of F.lam round 2250 B.C. TU h INSTITUTE FOR THE SLOVENE EMIGRATION In 1982 the Institute lor the Slovene Emigration aL SASA developed from ihe former Studying Centre for the Slovene Emigration. The new institute has set the following tasks for its field of study: 1. the rnaienal gathering, important for the study of the Slovene emigration all over the world, 2. stimulation of the scientific and research work in this area; 3. Coordination of the scientific and research work in the Slovene emigration sphere; 4 offering help to the scientists at their research work, The Institute has also established close collaboration links with the Slovene Emigration Society (Slovenska izselfenska matica). THE CABINET OF JOS1P VIDMAR The Cabinet concerned itself with [he literary, scientific, cultural and political work of Ihe SASA honorary member academician Josip Vidmar ii has also edited the literary edition Famous Slovenes and puhlished the monograph on Anton Aikerc in 1982 as well. I HF, COUNCIL FOR THE ENVIRONMENTAL RESEARCH AND PROTECTION AT THE SASA PRESIDENCY In 1982 the Council interdisciplinary studied the following themes: - our relation to the planelarv problems of the human environment (on Fehruary Rlh), - the problem of the medical ecology in Slovenia (on March I8"1), the problem of the research work for the environmental protection (on April I5'11), - arranging the national and regional parks io Slovenia (on May 20lh), -- air protection In Slovenia (on June I7lh), waten> protection in Slovenia (October I4|h). The Council additionally organized some lectures and symposiums. THE INTER-AC APE MY FLORA AND FAUNA COMMITTEE OF YUGOSLAVIA The group of botany taxonomists continued to prepare catalogues of the flora of Yugoslavia. The group prepared the catalogue on Polycarpicae In 1982 two catalogues on the fauna of Yugoslavia were edited: F, Potoinik, Isopoda terrestria and K.Tamsan, Ori-batida. THE COORDINATING COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES The main activity of the Committee was the organization of the following international meetings: 1, The 7th International Summer School AMPERE: New Techniques and the Magnetic Resonance Usage (Ponoroz, I4lh — 20,h June, 1982). 2. The Conference on the Biophysical Aspects of the Structure and Function of Receptors (Portoroit, 22nli—261'1 September, 1982). THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF INFECTION OF HUMANS AND ANIMALS WITH STREPTOCOCCUS AGALACT1AE The I nter-Academy Committee for the Study of I nl'ection of People and Animals with Streptococcus Agalactiae was established at the beginning of 1981 and adopted its common research program. The following academies were included in the projeci: SASA as the projeci bearer, SASA (the Serbian Academy of Sciences and Arts). YASA (the Yugoslav Academy of Sciences and Arts) and ASA HaH (the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina). The SASA and the Serbian Academy researchers and collaborators started with their work at once, the YASA and ASA BaH collaborators prepared their programs as well. The first research results have been presented at the 41'1 scientific meetirig of the medical sections and departments of the Yugoslav academies in Brdo near Kranj in I9K1 a> well as the 8"' J met nation a I Symposium on Streptococci and Streptococcal Diseases in Lund, Sweden The results of the SASA collaborators were presented at the 12II] Congress of the World Association for Buiatrics in Amsterdam in 1982. THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE QUESTIONS OF MIXED HOUSEHOLDS In 1982 the Inter-Academy Committee concerned itself with the edition of the publication on the International Meeting on Mixed Households, held in Ljubljana from 211,1 — 24lh June, 1981 The first part of the book Part-Time Farmers and their Adjustment to Plu-riactivity (pages I — 19!)) was published in June. The texts for the second part are ready for print. THE LIBRARY The activities of the Library in 1982 continued with the same intensity as in former years. The library also continued to confront the same problems, viz.: the lack of space For storage and the shortage of staff. In spite of these problems, its work program was realized thanks to the efficiency of the lihrary management and the highly professional capabilities and pains-taking efforts of the library staff. The exchange of academic publications and duplicate stock represents the most significant and the most active sphere of the Library This exchange is now regularly established with 1484 institutions throughout the world. As a result, in 1982 our literary collection was increased lor 5755 volomes. laking into account donations 2149. purchases 2158 and obligatory editions 531, the entire increase of the library collection was 10.59 ^ units. At the end of the year the library collection comprised approximately 114.500 units. This collection is listed in various catalogues, both alphabetically, according to authors, and systematically. The Library prepares monthly bulletins lo inform those interested ahout its new acquisitions; h also provides broshures outlining Library activities. The Library collection is accessible to all, either in its reading-room or for home-use. In ¡he reading- rooms various encyclopedic books and periodicals are available. In total, the Library has lent out 34005 works to 2133 readers, who have visited the Library 8442 times. The Library continues to be responsible for the dispatching of all Academy publications. At the end of the year the Library staff consisted of nineteen employees, fifteen of them librarians by profession, v.jfi. ...Iffr- : v-. . :,A.v Yfl/.fcriJ i d HT .ril* th. •i A IZ STATUTA raziskovalne delovne organizacije ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU 1. člen Raziskovalna delovna organizacija »Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti« (v nadaljnjem besedilu; ZRC SAZU) je samostojna samoupravna organizacija delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavci), neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom, v katerem delavci opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost in delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. 2. člen ZRC SAZU je raziskovalna delovna organizacija, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij združenega dela, -3- člen S tem statutom urejajo delavci ZRC SAZU pravni in samoupravni položaj ZRC SAZU, organizacijo dela in poslovanja ter uresničevanje samoupravljanja delavcev ZRC SAZU, Zato ta statut določa: 1. firmo, sedež, dejavnost, predstavljanje in zastopanje ZRC SAZU, način uporabe sredstev ter razpolaganje 2 njimi, 2. oblike in način odločanja delavcev ter soodločanje uporabnikov, ustanovitelja in družbenopolitične skupnosti, t, j. delegatov družbene skupnosti, 3. sestavo, volitve oziroma imenovanje, odpoklic oziroma TazrešiteV in odgovornost organov upravljanja in drugih organov, 4. način sestavljanja in sprejemanja planov ter delovnih programov (letnih načrtov), 5. uresničevanje samoupravne delavske kunirole, 6. vsebino, način in roke obveščanja delavcev, 7. odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij, dejavnost splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, 9. poslovnu tajnost, 10. obveznost samoupravnih in drugih organov do osnovne organizacije sindikata, 11. vrsto in način sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja samoupravnih splošnih aktov, 12, vsebino in hrambo zapisnikov o Slepih delavcev in kolegijskih organov, 13, varstvo pravic delavcev, 14, druge zadeve, pomembne za urejanje poslovanja in uresničevanja pravic delavcev ZRC SAZLJ. 4. člen V ZRC SAZU uresničujejo delavci vse pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela. 5. člen ZRC SAZU opravlja raziskovalno dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena. Posebni družbeni interes se v skladu z zakonom zagotavlja z določitvijo pogojev in načina opravljanja raziskovalne dejavnosti, s soodločanjem ustanovitelja, uporabnikov raziskovalnega dela ter organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organih upravljanja ter s soglasjem ustanovitelja k temu statutu ter k spremembam dejavnosti in k statusnim spremembam, 6. Člen ZRC SAZU je multidisciplinarna znanstvenoraziskovalna delovna organizacija, ki raziskuje predvsem naravno in kulturno dediščino slovenskega naroda in deluje na humanističnem, družboslovnem in naravoslovnem področju, 7: člen V ZRC SAZU združujejo delo delavci, ki opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost, in drugi delavci, Raziskovalno dejavnost opravljajo raziskovalci, ki so člani SAZU. znanstveni delavci SAZU in raziskovalci z drugimi nazivi. Nazive znanstvenih delavcev SAZU določa zakon o SAZU. Nazive raziskovalcev z drugimi naslovi ter pogoje, merila in postopek za njihovo izvolitev določa samoupravni splošni akt ZRC SAZU. Drugi delavci opravljajo administratt-vno-strokovna. pomožna in tem podobna dela skupnega pomena. ZRC SAZU ima tajništvo samoupravnih in upravnih organov. Tehnične, pomožne in druge službe so lahko skupne za ZRC SAZU in SAZU, če o tem skleneta samoupravni sporazum. ZRC SAZU lahko sklene o tem samoupravni sporazum tudi s kako drugo organizacijo. 8. člen Delavci v ZRC SAZU pridobivajo dohodek iz celotnega prihodku, ki ga ustvarijo: 1. s posredno in neposredno svobodno menjavo dela, 2. z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, 3. s prodajo proizvodov in storitev, 4. z dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, 9. člen ZRC SAZU ima dve osnovni, med seboj povezani nalogi: trajna ali dolgoročna naloga je temeljna skrb za stroke, ki so vključene v ZRC SAŽU, sredn jeročna ali kratkoročna naloga pa je znanstveno raziskovanje znotraj strok, ki so vključene v ZRC SAZU. 10. člen ZRC SAZU se s svojo dejavnostjo vključuje v prizadevanja Raziskovalne skupnosti Slovenije za boljšo organiziranost znanstvenoraziskovalnega dela in njegovo večjo vlogo v družbi. 1 i, člen ZRi.' SAZU je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umelnosti i aktom o ustanovitvi z dne 19. novembra 198!. 12. člen Kirma raziskovalne delovne organizacije, s katero nastopa v pravnem prometu, je: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, p. o tpopolna odgovornost), Ljubljana. Skrajšana firma se glasi: ZR( SAZU, Ljubljana, p o. 13. člen Za spremembo firme velja enak postopek kol za spremembo tega statuta. 14. člen Sedež ZRC SAZU je v Ljubljani, Novi trg 5. 15. Člen ZRC SAZU ima pečat okrogle oblike s premerom 3,5 cm z navedbo besedila firme Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, na sredini z enakim znakom kot ga ima pečat Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in s kratico ZRC SAZU. 16. Člen ZRC SAZU je kol raziskovalna delovna organizacija vpisan v register pri temeljnem sodišču v Ljubljani, enota Ljubljana, pod štev, srg 1325/81. in kot raziskovalna organizacija v razvidu raziskovalnih organizacij, ki ga vodi republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost. 17. člen Raziskuvaina dejavnost ZRC SAZU obsega predvsem naloge, ki jim je skupen osnovni Cilj proučevanja slovenskega kulturnega izročila in posebnosti slovenskega ozemlja in zajema naslednja področja: slovenski jezik, arheologijo, zgodovino, umetnostno zgodovino, muzikologi-jo, slovensko literaturo in literarne vede, narodopisje, marksizem, geografijo, kra.soslovje, paleontologijo, biologijo, medicino. Za vsako teh področij je organizirana posebna delovna enota, ki se imenuje inštitut- Znanstvenoraziskovalno delo ZRC SAZU in posameznih inštitutov je organizirano disciplinarno, deloma tudi interdisciplinarno ZRC SAZU lahko v sporazumu s SAZL' ustanavlja še nove delovne enote za v tem členu navedena in nova področja, IS. člen ZRC SAZU ima glede na b. in 17. člen lega slatula predvsem naslednje znanstvenoraziskovalne sklope: 1. slovenski jezik v sinhromh prerezih in diahronem razvoju: 2. arheološka obdobja od predzgodovine do zgodnjega srednjega veka; 3. raziskovanje zgodovine Slovencev do leta 191 S; 4. temeljne raziskave slovenske umelnostnozgodovinske preteklosti; 5. temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti; b, temeljne literarnozgodovinske iti literarnoleoretične raziskave: 7. slovensko narodopisno izročilo; S- zgodovina in razvoj marksistične misli na Slovenskem: 9 proučevanje geografskega okolja Slovenije; it), temeljno raziskovanje krasa; ! 1. sistematske paleontološke raziskave: 12. floristične, vegetacijske in zoološke raziskave: medicinske raziskave. Pri opravljanju raziskovalne dejavnosti iz 17. in 18, člena tega statuta ZRC SAZU zlasti: 1, ustvarja novo znanje, nova znanstvena dognanja in odkritja, 2, oblikuje in uresničuje plane in delovne programe na svojem raziskovalnem področju, 3, skrbi za uporabo raziskovalnih dosežkov in znanja v praksi, 4, skrbi za usmerjanje, izobraževanje in izpopolnjevanje raziskovalcev. 5, sodeluje ž izobraževalnimi organizacijami, 6, organizira svetovalno dejavnost in po potrebi znanstvena posvetovanja. 7, daje pobude ter z raziskovalnimi dosežki in znanjem pospešuje družbeni razvoj, 8, pospešuje inovacijsko dejavnost, spodbuja izumitefjstvo ter pospešuje zaščito in uporabo izumov, 9, spremlja razvoj znanosti doma in v tujini, sodeluje pri pretoku znanja, se povezuje z drugimi raziskovalnimi organizacijami v SFRJ in v tujini, 10. pospešuje medsebojno obveščanje o raziskovalnih dosežkih, organizira dokumentacijsko in informacijsko dejavnost in jo povezuje v informacijski sistem, 11, sodeluje pri izdelavi standardov in strokovnih mnenj, 20 člen Sestavni del dejavnosti ZRC SAZU je tudi objavljanje rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. Izdajateljsko dejavnost urejata ZRC SAZU in SAZU sporazumno. 21. člen Raziskovalci ZRC SAZU lahko v soglasju s svetom ZRC SAZU sodelujejo pri izobraževalnem procesu na fakultetah, visokih in višjih šolah ali drugih izobraževalnih organizacijah. 22. člen Pri izvajanju programa ZRC SAZU lahko sodelujejo tudi raziskovalci in drugi strokovnjaki, ki niso v delovnem razmerju z ZRC SAZU, kot to določa zakon o združenem delu, zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih. zakon o SAZU, zakon o delovnih razmerjih, ta statut in drugi samoupravni splošni akti ZRC SAZU. 23. člen Za izvajanje svojega dela programa v okviru letnega in srednjeročnega načrta sta odgovorna ZRC SAZU in vsak inšlitut zase. Pri organiziranem večdiscipli narnem delu odgovarjajo vsi udeleženci, * r * 55. člen Znanstvenoraziskovalno delo upravljajo v ZRC SAZU posebne delovne enote, organizirane kot initituti. Vsak inštitut zajema po eno izmed področij znanstvenoraziskovalnega dela, ki so navedena v 17. členu lega statuta. 56. člen Inštitut ima lahko sekcije, referate ali delovne skupine, določene s pravilnikom instituta. 57. člen ZRC SAZU Ima naslednje inštitute: 1. Inštitut za slovenski jezik, 2. Inštitut za arheologijo, 3. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 4. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 5. Muzikološki inštitut, 6. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 7. Inštitut za slovensko narodopisje. 8. Inštitut za marksistične študije, 9. Geografski inštitut Antona Melika, 10. Inštitut za raziskovanje krasa, 11. Inštitut za paleontologijo, 12. Biološki inštitut Jovana Hadžija, 13. Inštitut za medicinske vede. 58. člen Nove inštitute in druge delovne enote ZRi.' SAZU ustanavlja svet ZRC SA-Z,U v soglasju s SAZU, 59. člen Inštitute ZRC SAZU lahko združuje in odpravlja iz utemeljenih razlogov in v skladu z veljavnimi predpisi svet ZRC SAZU v soglasju s SAZU in delavci ZRC SAZU. 60. člen Najvišji znanstveni organ vsakega inštituta ZRC SAZU je znanstveni svet, ki določa znanstveno in kadrovske politiko inštituta, obravnava celotno dejavnost inštituta in jo usmerja. Znanstveni svel ima naslednje naloge: 1. dokončno oblikuje dolgoročne, srednjeročne in letne programe inštituta; 2. spremlja njihovo izvajanje; 3. določa prioritetne naloge v letnih planih; 4. predlaga svetu ZRC SAZU kandidate za upravnika inštituta; 5. ocenjuje delo raziskovalcev inštituta in jih predlaga v izvolitev; 6. ocenjuje publikacije inštituta, jih predlaga za tisk in imenuje njihove uredniške odbore; 7. podpira dejavnost inštituta pri uresničevanju njegovih nalog. 61. člen Znanstveni svet inštituta ima glede na obseg in naloge inštituta 5—9 Članov. Število članov znanstvenega sveta posameznega inštituta določi svet ZRC SAZU. Člani znanstvenega sveta so imenovani izmed članov SAZU ustrezne stroke, izmed raziskovalcev inštituta in po potrebi zunanjih strokovnjakov. Predsednik znanstvenega sveta je praviloma član SAZU, 62. člen Predsednik in člani znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. i>3. člen Predsednika znanstvenega sveta inštituta in člane znanstvenega sveta inštituta iz vrst rednih in dopisnih članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU imenuje predsedstvo SAZU na predlog ustreznega razieda SAZU. Morebitni zunanji dani so imenovani po istem postopku. Imenovanje znanstvenega sveta inštitutu potrdi svet ZRC SAZU. 64. člen Znanstveni svet instituta se sestaja po potrebi, najmanj dvakrat letno. Seje znanstvenega sveta inštituta sklicuje predsednik znanstvenega sveta na svojo pobudo ali na pobudo ustreznega razreda SAZU ali na pobudo upravnika ali delavcev instituta. * * * * 140. člen Raziskovalno delovno organizacijo združenega dela ZRI" SAZU upravljajo delavci te organizacije, v zadevah posebnega družbenega pomena, določenih z zakonom, pa enakopravno soodločajo delegati ustanovitelja, delegati uporabnikov, ki imajo dolgoročni interes za dejavnost ZRC SAZU, ter delegati organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij (delegati družbene skupnosti). V upravljanju ZRC SAZl.J soodločajo tudi delegati uporabnikov, ki so udeleženi v neposredni svobodni menjavi dela v ZRC SAZU (delegati uporabnikov), kadar gre za uresničevanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosov, 141. člen Organ upravljanja raziskovalne delovne organizacije združenega dela ZRC SAZU je svet ZRC SAZU (v nadaljevanju svet), ki odloča o delu in poslovanju ZRC SAZU. Svet Ima 23 članov. Svet sestavljajo delegati delavcev in delegati družbene skupnosti, in sicer: 1. 9 delegatov delavcev ZRC SAZU 2. 7 delegatov SAZU 3. po I delegat naslednjih samoupravnih organizacij: — Raziskovalne skupnosti Slovenije, — Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, — Republiške konference SZDL Slovenije, — Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, — Univerze v Mariboru, — Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Center in — Raziskovalne skupnosti občine Postojna. 142. člen Svet ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju volijo delegati V svetu izmed sebe. Eden izmed njiju mora biti delavec ZRC SAZU. 143. člen Delegati delavcev in delegati družbene skupnosti v svetu enakopravno odločajo o zadevah posebnega družbenega pomena, določenih v zakonu, in sicer pri: 1. določanju predloga statuta; 2. sprejemanju drugih samoupravnih sploinih aktov, ki jih po tem statutu sprejema svet, razen tistih, s katerimi se ureja delitev tistega dela dohodkov, ki je namenjen za osebno in skupno porabo delavcev, in medsebojna delovna razmerja delavcev, oziroma aktov, ki jih samostojno sprejema delegacija delavcev v svetu; 3'. določanju razvojnih programov in odločanju o razširjeni reprodukciji: 4. določanju smernic za plan ZRC SAZU; 5. določanju predloga elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti ter temeljev plana občine in mesta oz. drugih družbenopolitičnih skupnosti; G. sprejemanju letnega delovnega načrta in zaključnega poročila; k letnemu delovnemu načrtu daje soglasje predsedstvo SAZU po predhodnem mnenju ustreznih razredov SAZU; 7. določanju temeljnih pogojev za pridobivanje dohodka; 8. sprejemanju finančnega načrta in pri določanju periodičnega in zaključnega računa; 9. določanju cen storitev; 10. oblikovanju načel in merii kadrovske politike in pri njihovem izvajanju; 11. imenovanju in razrešitvi izvršilnih organov sveta, direktorja, upravnikov inštitutov in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; 12. odločanju o statusnih spremembah. V zadevah iz prejšnjega odstavka je odločitev sprejeta le, Če so jo z ločenim glasovanjem sprejeli v enakem besedilu delegati delavcev in delegati družbene skupnosti Če ni doseženo soglasje, se prične usklajevalni postopek, ki ga določa ta statut v naslednjem členu, 144. člen Ce pri glasovanju o zadevah posebnega družbenega pomena, ki so na dnevnem redu seje sveta, ni doseženo soglasje, se izvede usklajevalni postopek že na sami (skupni) seji sveta. Ce svet ne mnre doseči soglasja že na sami seji, se zadeva odloži in se sme obravnavati na seji sveta šele po preteku enega meseca. V tem primeru imenuje svet tričlansko komisijo, ki jo sestavlja po en delegat delegacij iz točke L 2 m 3 iz 3. odstavka 141, člena tega statuta. Če zadeva ne moe biti uskaljena niti v teku treh mesecev, se zadeva umakne 2 dnevnega reda, Če bi zaradi nesoglasja nastala posebna družbena Skoda, odloči o zadevi na pobudo katerekoli delegacije iz I., 2. ali 3. točke 3. odstavka 141. člena tega statuta Skupščina občine Ljubljana Center. 145. člen Delegati delavcev v svetu ZRC SAZU kot delegacija delavcev v svetu ZRC SAZU (v vsem besedilu; svet v ožji sestavi) samostojno odločajo oziroma imajo naslednje pravice in dolžnosti (pristojnosti): 1. volijo vodjo in namestnika vodje delegacije; 2. imenujejo delegata za usklajevalni postopek po 144. členu tega statuta; 3. sprejemajo samoupravne splošne akte, ki so določeni v tem statutu, in vse druge samoupravne splošne akte, za katere po tem statutu ni pristojen svet ZRC SAZU oziroma ni določeno osebno izjavljanje delavcev (referendum, zbor delavcev); 4. določajo predloge vseh samoupravnih splošnih aktov, ki jih delavci sprejemajo z osebnim izjavljanjem, razen predloga statuta; 5. sprejemajo samoupravne sporazum«, za katere ni z zakonom, tem statutom ali z drugim samoupravnim splošnim aktom določeno, da jih sprejemajo delavci 7, osebnim izjavljanjem ali da pri sprejemanju enakopravno sodelujejo delegati družbene skupnosti v svetu; 6. odločajo o zahtevah delavcev za varstvo pravic zoper sklepe odbora za medsebojna delovna razmerja in disciplinske komisije; 7. odločajo o uporabi sredstev za osebno in skupno porabo v skladu s sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti in zakonom; S. odločajo o uporabi sredstev skladov in o načinu oblikovanja skladov; 9. odločajo o odpisu osnovnih sredstev na predlog inventurne komisije, skupno s periodičnim in zaključnim računom; 10, sprejemajo plan ZRC 5AZU; 11, odločajo o dajanju in najemanju kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem v skladu s planom ZRC SAZU, če vrednost posameznega kredita presega 50.000 dinarjev (24. člen statuta); 12, odločajo o prodaji in nakupu osnovnih sredstev ter oddaji oziroma prevzemu osnovnih sredstev v zakup v skladu z zakonom: [3, sprejemajo sklepe v zvezi z izvrševanjem zadev, o katerih odločajo po 143, členu statuta skupaj z delegati družbene skupnosti, zlasti sklepe za izvrševanje razvojnih programov, letnega delovnega načrta, finančnega načrta in drugih načrtov; i 4, sprejemajo ukrepe, s katerimi zagotavljajo uresničevan je samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in odločitev delavcev glede delitve dohodka in upravljanja s sredstvi ZRC SAZU; 15, dajejo soglasje o nakupu in prodaji nepremičnin ter za investicije v zgradbe, Če vrednost presega 50.000din (39. člen statuta); Iff, sklepajo O sklenitvi kreditne pogodbe za investicijska vlaganja ter drugih pogodb in samoupravnih sporazumov, S katerimi se pridobivajo Večja sredstva za razširitev materialne osnove dela, aii O združitvi sredstev lastne akumulacije za dolgoročnejša vlaganja v ZRC SAZU in v drugih oblikah združevanja teh sredstev ter za uresničevanje drugih skupnih ciljev v skupnem delu in skupnem doseganju dohodka ob skupnem riziku, po poprejšnji obravnavi na zboru delavcev (71, člen statuta); 17. obravnavajo primanjkljaj in presežke ter sumljive in neizterljive terjatve ter predlagajo rešitev teh vprašanj skupno s periodičnim in zaključnim računom; IS. dajejo smernice in navodila izvršilnim organom sveta, direktorju ter delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in nadzorujejo njihovo delo; !9. odločajo o službenih potovanjih v tujino nad šest dni; 20. določajo program ukrepov, ki izvirajo iz programa splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se nanašajo na ZRC SAZU, ter skrbijo za način njihovega izvajanja; 21. skrbijo za obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in nadzorstvo v ZRC SAZU; 22. odločajo o razpisu referenduma; 23. razpisujejo volitve in odpoklic delegatov delavcev v svetu; 24. dajejo pobudo zboru delavcev za razpravljanje in odločanje na zboru delavcev; 25. ugotavljajo rezultat osebnega izjavljanja na zboru delavcev; 26. na zahtevo delegacij oziroma delavcev dajejo mnenja o vprašanjih, o katerih odloča skupščina samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične skupnosti; 27. odločajo na predlog direktorja o organizacijsko-tehničmh vprašanjih v zvezi s poslovanjem in izkoriščanjem delovnih sredstev, da bi dosegli Večji dohodek in večjo produktivnost ter zmanjševali stroške poslovanja; 28. poleg izvršilnih organov sveta, O katerih odločajo skupaj z delegati družbene skupnosti, iz svoje izključne pristojnosti po tem členu statuta ustanavljajo komisije in druga delovna telesa za izvrševanje oziroma uresničevanje posamičnih pravic in obveznosti delavcev in imenjujejo člane teh komisij; 29. spreminjajo in dopolnjujejo notranjo organizacijo ZRC SAZU, razen statusnih določil, o katerih odločajo po 143, členu tega statuta skupaj z delegati družbene skupnosti; 30. odločajo o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni tn drugi predpisi ter samoupravni splošni akti, 146. člen Delegati uporabnikov v svetu ZRC SAZU soodločajo o uresničevanju skupnih ciljev, o cenah, o namenu porabe sredstev in o drugih zadevah neposredne svobodne menjave dela. Kadar so na dnevnem redu zadeve iz prejšnjega odstavka tega člena statuta, vabi predsednik sveta na sejo tudi delegate uporabnikov. 147. člen Svet ZRC SAZU dela in sprejema odločitve na sejah. Svet je sklepčen, če je na seji navzočih večina delegatov delavcev in večina delegatov družbene skupnosti. Sklepi so sprejeti, če jih v enakem besedilu z ločenim glasovanjem sprejme večina delegatov delavcev in večina delegatov družbene skupnosti, Če tega soglasja ni, se prične usklajevalo! postopek po 144. Členu statuta. 148. Člen Določila o sejah sveta v naslednjih členih statuta veljajo primerno tudi za seje delegacije delavcev ZRC SAZLl v svetu, 149. Člen Seje sveta sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. 150. člen Seje sveta so javne. Sejam sveta imajo pravico in dolžnost prisostvovati: direktor, delavci s posebnimi pooblastili in Odgovornostmi razen upravnikov inštitutov, predsednik odbora samoupravne delavske kontrole, sekretar Osnovne organizacije zveze komunistov ter predsednik izvršnega odbora Osnovne organizacije zveze sindikatov. Na seje sveta lahko predsednik povabi tudi predstavnike družbenopolitične skupnosti in organizacij izven ZRC SAZU- 151. člen Seje sveta so po potrebi, najmanj pa enkrat na tri mesece. Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva tretjina delegatov delavcev, delegati ustanovitelja, tretjina delegatov družbene skupnosti, direktor ali IOO ozs". Ce predsednik ne skliče seje v sedmih dneh po prejemu pismenega predloga za sklic, lahko skliče sejo predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red in gradivo za vse točke dnevnega reda. 152. člen Svet odloča praviloma z javnim glasovanjem delegatov. Svet odioča s tajnim glasovan jem, kadar tako določa ta statut ali kadar tako odločijo delegati v svetu z večino glasov z javnim glasovanjem. 153. člen Natančnejše določbe o načinu dela na sejah sveta določa poslovnik iz 138. člena tega statuta. 154. člen Delegat v svetu ima pravico in dolžnost prisostvovati sejam sveta, njegovih izvršilnih organov in delovnih teles, v katere je izvoljen kol delegat, ter na sejah aktivno sodelovati. Delegat je dolžan v okviru .svoje delegatske funkcije izvrševali naloge, za katere ga pooblasti svet, ter mora skrbeti za uresničevanje stališč in sklepov sveta. 155. člen Delegat v svetu ima pravico in dolžnost na seji sveta povedati stališča delavcev oziroma organov družbene skupnosti, katerih delegat je, Delegat mora ravnati po smernicah delavcev oziroma organov druž.bene skupnosti, ki so ga izvolili oziroma delegirali, ob upoštevanju interesov drugih delovnih enot ZRC SAZU in potreb delovne organizacije ZRC SAZU v celoti, v zadevah posebnega družbenega pomena pa tudi interese Širše družbene skupnosti. 156. člen Delegat ima pravico predlagati sklepe sveta in dati pobudo za obravnavo določenih vpraSanj ter za nadzor nad delom posameznih organov in strokovnih služb. 157. člen Delegat ima pravico in dolžnost skupaj z drugimi delegati usklajevali stališča pri sprejemanju sklepov. Pri tem mora ravnati po smernicah delavcev oziroma organov družbene skupnosti, katerih delegat je. Delegat je delavcem oziroma organom družbene skupnosti katerih delegat je. dolžan poročati o delu sveta in o svojem delu. 158. člen Določila o pravicah in obveznostih delegatov v svetu veljajo tudi za delegate delavcev, kadar odločajo samostojno kot delegacija delavcev po 145. členu tega statuta. 159. člen Natančnejša določila o pravicah in obveznostih delegatov v svetu vsebuje poslovnik iz 138. člena tega statuta. » * * 202, člen Na podlagi sprejetih smernic in elementov, določenih na zboru delavcev, predlaga svet ZRC SAZU temelje plana, ki jih sprejemajo delavci z referendumom. S temelji plana delavci ZRC SAZU določajo zlasti: 1. osnove in konkreine obveznosti za ustvarjanje celotnega prihodka v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, 2. medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja, 3. planirani dohodek z njegovo strukturo, upoštevajoč kazalce za izkazovanje dohodka po zakonu o združenem delu, 4. temeljna razmerja glede razporejanja dohodka za osebne dohodke, skupno in splošno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve. Pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja, ki so zasnovane na elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana, se nanašajo zlasti: 1. na pogoje in način pridobivanja dohodka v ZRC SAZU; 2. na obseg in pogoje oblikovanja, združevanja ter uporabe sredstev, namenjenih za razširitev materialne osnove dela v ZRC SAZU, v banki ali v drugih oblikah združevanja dela in sredstev (planirana akumulacija); 3. na osnove in način zadovoljevanja skupnih potreb delavcev v ZRC SAZU, v krajevni skupnosti in V samoupravnih interesnih skupnostih; 4. na obseg izločanja oziroma združevanja sredstev iz dohodka in čistega dohodka ter iz osebnih dohodkov delavcev ZRC SAZU zaradi zadovoljevanja skupnih potreb delavcev po načelih svobodne menjave dela; 5. na obseg izločanja sredstev iz dohodka zaradi zadovoljevanja splošnih družbenih potreb, zagotavljanja socialne varnosti delavcev ter za krepitev materialnih in finančnih rezerv: 6. na obseg sredstev za zaposlovanje novih delavcev ter za izboljšanje s|ro-kovnosti in izobrazbene ravni zaposlenih delavcev; 7. na obseg in pogoje združevanja sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje zaradi razširitve materialne osnove dela; na naloge glede varstva in izboljšanja življenjskega okolja; 9, na obveznosti za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; 10. na druge pravice in obveznosti na podlagi samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov in na podlagi predpisov družbenopolitičnih skupnosti. 203. člen Na podlagi temeljev plana, ki so jih sprejeli delavci Z referendumom, sprejme svet ZRC SAZU srednjeročni plan ZRC SAZU, ki pomeni podrobno opredelitev temeljev plana z upoštevanjem posebnosti, ki se nanašajo na ZRI SAZU". zlasti glede programa raziskovalne delavnosti, delovnega načna in programa dela ZRC SAZU in druge konkretne opredelitve temeljev plana. 204. člen Za -izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejme svet ZRC SAZU za vsako leto letni delovni načrt, v katerem se določijo politika, naloge in ukrepi v posameznem letu. V skladu s srednjeročnim planom in letnim delovnim načrtom sprejme svet tudi finančni načrt, * * * 207. člen Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic delavci ZRC SAZU uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo: |. neposredno, 2, po svetu ZRC SAZU in 3. po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. 208, Člen Za uresničevanje neposredne samoupravne delavske kontrole mora svet ZRC SAZU zagotoviti vsakemu delavcu vpogled v listine, spise in poročila, da se seznani z materialno-finančnim stanjem ZRC SAZU in z njegovim poslovanjem. * * * 210. člen Svet ZRC SAZU, direktor in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi morajo delavcu, ki se nanje obrne, omogočiti vpogled v svoje delo na način, ki ga določa samoupravni splošni akt, to je pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole. Odgovorni v ZRC SAZU morajo dati v okviru svojega delovnega področja delavcu odgovor na njegova mnenja in predloge na način in v rokih, ki jih določa samoupravni splošni akt. Samoupravni splošni akt iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena je pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole. * + * 213. člen V funkciji samoupravne delavske kontrole svet ZRC SAZU nadzoruje delo izvršilnih organov, direktorja in strokovnih služb v ZRC SAZU, V nadzorovan ju njihovega dela daje svet izvršilnim organom, direktorju in strokovnim službam smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti. 214, člen Svet je dolžan obravnavati vsak predlog organa samoupravne delavske kontrole in odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti odbor samoupravne delavske kontrole o ugotovljenem stanju, ukrepih in stališču v zvezi s posameznim vpraša njem, Če pride med svetom in odborom samoupravne delavske kontrole do nesoglasja, odločijo o zadevi delavci na enotnem zboru delavcev. * + + 258. člen Svet ZRC SAZU ima poleg nalog, določenih v 143. in 145. členu tega statuta, na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite naslednje naloge: t. skrbi, da se v planih ZRC SAZU določijo naloge in dejavnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavni del redne dejavnosti; 2. imenuje komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; 3. ustanovi štab in enote civilne zaščite; 4. organizira narodno zaščito in imenuje poveljnika narodne zaščite; 5. spremlja in obravnava varnostne razmere v ZRC SAZU, razvoj obrambnih priprav in samozaščitnih aktivnosti ter sprejema ustrezne ukrepe; 6. spremlja uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v delu izvršilnih organov v skladu z njihovimi pristojnostmi in pooblastili; 7. zagotavlja materialne pogoje za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; 8. opravlja druge naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti I ORGANIZACIJA lOASJiÜ/ S V F. T ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU v ustanavljanju Predsednik sveta: akademik prof. dr. Stoj ari Pretnar, Namestnik: dr. inž. Demetrij B rod ar. Člani iz vrst ustanovitelja: akademik prof. dr. Sveto za r lleiič, dopisni člani prof. Janez Logar, prof. Boris Merliar, prof. dr. Sergij Vilfan. Člani i: vrst delavcev ZRC SAZU: dr Rado G os poda rti, prof. Zvonka Le-der-Mancini, mag. Milan Oroden Adamič in dr. Alojzij Sercelj, ZAČASNI INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN: dr, Mitja Zupančič, dipl. inž. Pomočnika: mag. Stane Granda, Majda Stanovnik-BlinC, TAJNIŠTVO ZRC SAZU Jože Pakiž, glavni pomočnik poslovodnega organa. Magda Kregar, samostojna referentka, Složen a Gahrijelčič, tajnica, Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC SAZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU. 1, INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akademik dr. Janko Jurančič (od L 7. 1982), akademik dr. Bratko Kreft (do 30. 6. 1982). Namestnik upravnika: akademik dr. Janko Jurančič (do 30, i, 19B2), Pomočnica upravnika. Zvonka Leder-Mancini (od i. 10. 1982). Znanstveni svet: akademiki dr, Anton Bajec, dr, France Bezlaj, dr. Bojan C op. dr. Janko Jurančič, dr. Bratko Kreft (predsednik) in dr. Valentin Logar, izred. prof. dr. Martina Orožen. Administrativna tajnica. Ivana Hafner. a) Le ksi ko loška sekcija Načelnik: akademik dr. Janko Jurančič. Vodja: Milena Hajnšek-Holz (od I. 10. 1982). Strokovni svetniki: Ivana Černelič, Milena Hajnšek-Holz, Zvonka Leder-Mancini, Marta Silvester, Stanislav Suhadolnik, (tajnik inštituta, do 30. 6. 1982). Višji strokovni sodelavci: Marjeta H u in ar, Borislava Košmrlj-Levačič, Jakob Mllller, Ivanka Sircelj, Cvetana Tavzes. Asistenti: Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Kcber, Branka Lazar, Polona Kostanjevec, Terezija Leben-Pivk, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič. Strokovna delavka. Marija Dolenc. Višja tehnična sodelavka. Ana An žel. h) Dialcktološka sekcija Načelnik: izred. prof. dr. Martina Orožen, Znanstveni svetnik: dr, Jakob Rigler. Asistentki:mag. Frančiška Benedik, Sonja Horvat. Zunanji znanstveni sodelavec: akademik dr. Valentin Logar. C) Ftimološko-onomastična sekcija Načelnik: akademik dr, France Bezlaj. A s is t en ¡ka: mag. Darja Zorga -G 1 o bev n i k, Strokovni sodelavec: Drago Mertelj (do 30. 9, 1982}. Stažist: Marko Snoj (od 1.9. 1982). čj Komisija /a historične slovarje slovenskega jezika Predsednik: akademik dr. France Bezlaj. Člani komisije: izred, prof dr. Jože Koruza, red prof, dr, Vilko Novak, izred. prof. dr. Martina Orožen, izred, prof. dr, Breda Pogorelec, strokovni svetnik Stanislav Suhadolnik. Višji strokovni sodelavec: France Novak. Asistentki: Majda Merše, Francka Prem k. d) Terminološka komisija Predsednik:dopisni član dT, Janez Batis. Strokovni svet: ted. prof. dr. inž, France Adamič, dopisni član dr. Janez Bati s, akademik dr. Dragotin Cvetko, akademik dr. Viktor Korošec (do 22,11. 1982), znanstven i svetnik dr. Ciril Kržišnik(od 23. U. 1982), Gabrijel Simčič, dr, Franjo Smerdu. Strokovna delavka: Janja Žitnik {od I. 10. 1982). Pravna Sekcija Načelnik: znanstveni svetnik dr. Ciril Kržišnik (od 23, 11, 1982, dotlej akademik dr. Viktor Korošec), Člani sekcije: akademik dr, Alojzij Finžgar, red, prof. dr, Peter Kube, akademik dr, Viktor Korošec, akademik dr, Gnrazd KuŠej, red, prof, dr. Vladimir Murko, red, prof. dr. Stanko Psterin. Zunanji sodelavec: dopisni član dr. Sergij Vilfan. Jezikovna svetovalka: strokovna svetnica Zvonka Leder-Mancini. Tehniška sekcija Načelnik: red. prof. dr. inž. France Adamič. Člani sekcije: iBž, Stane Bonač, inž. Venčeslav Funtek, inž. Marko Kmecl, red. prof inž, Bojai; Kraut, hon. prof. inž. France Mlakar, inž. France Spi-ler, red. prof. dr. inž. Srdjan Türk, Jezikovna svetovalka: strokovna svetnica Joža Meze. Strokovna delavka: Majda Jereh {do 30.9. 19S2). Medicinska sekcija Načelniki dr. Fran jo Smerdu. Člani sekcije: red, prof. dr. Stanko Banič, asist. Andrej Baraga, dopisni član dr, Janez Batis, dr, Janko Držečnik, izred. prof. dr. Slobodan Grobelnik, red. prof, dr. Miroslav Kališnik, red. prof. dr. Hubert Pehani, dr. Eman Pertl, red, prof, dr. Danilo Tavčar, red. prof. dr. Bogomir Vargazon, Jezikovna svetovalka: višja strokovna sodelavka Ivanka Sircelj. Veterinarska sekcija Načelnik: dopism član dr. Janez Batis. Člani sekcije: red, pror. dr. Janez Banič, red. prof, <1t. Oskar Böhm, red, prof. dr. Ivanka Hrglez, red. prof. dr. Vlado Gregorovič, red. prof. dr. Leo Rigler, dipl. vet. Marko Osredkar, dokumentafistka Zdenka Karlin. Naravoslovna sekcija Načeln ik; Gabrijel Si mči Č, Člani sekcije; Julije Antič, mag, Nina Dekleva, izred, prof. dr Matija Goga-la, doc. dr. Bogdan Kilar, doc, dr, Pavel Ličar, red, prof- dr, Viktor Petko-všek, višja strokovna sodelavka mag. Pavla Kanzinger, red. prof. dr. Kazimir Tarman, izred. prof. dr, Miran Vardjan, doc. dr. Tone WrabeT, Umetnostna sekcija Načelnik: akademik dr. D rag ot in Cvetko. Člani sekcije; dopisni član dr, Bmilijan Cevc. znanstveni sodelavec dr. Tone Cevc, strokovna sodelavka Vera Baloh, mag. Ivan Ktemenčič, znanstvena svetnica dr. Zmaga Kumer, strokovna svetnica Zvonka Leder-Mancini, akademik Dušan Moravec, dr. Henrik Neubauer, dokumentalistka mag. Sonja Žitko Bahovec. 2. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Upravnik: znanstveni sodelavec dr. Janez Dular (od 8. 10. 1982, prej znanstveni svetnik dr. inž. Demetrij Brodarj. Znanstveni svet: akademik prof. dr. Srečko Brodar (predsednik). proL dr. Jože Kastelic (PZE za arheologijo F"F>, dr. Peter Petru (Narodni muzej) in delavci inštituta dr. inž. Demetrij Brodar, dr. Jaroslav Sašel, dr. France Leben. Znanstveni svetniki: dr. inž. Demetrij Brodar, dr. France Leben , dr. Jaroslav Sašel. Znanstveni sodelavec; dr. Janez Dular. Asistenta: mag. Slavko Ciglenečki, mag. Andrej Pleterski. Višji strokovni sodelavec: Ivan Turk. Strokovni sodelavec; Dragan Božič. Strokovni delavec: Dragica Knific-Lunder. Stažist-dokumentalist: Andreja Dolenc (od 1,3. 1982). Administrativna tajnica: Breda Justin. 3. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Upravnik-akademik dr Kran Zwitter. Znanstveni svet:akademika dr, Fran Zwitter in dr. Rogo Grafenauer, dopisni član dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Pavle Blaznik. Višit raziskovalni sodelavec: Božo OtoTepec. Asistenti: Darja Mihelič, mag. Stanko Granda (tajnik inštituta), Janez Šu-mrada. Strokovna sodelavka: Eva Holz, ^ UMETN OSTNOZGO DO VINSKI I NŠTlTlT FR ANCETA STELETA Upravnik: dopisni član znanstveni svetnik dr, Emilijan Cevc. Znanstveni svet: dopisni član znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc, prof, dr Stane Mikuž, akademik tnž, arh, prof. Marjan Mu&ič, dr. Sergej Vrišer. Znanstveni sodelavec; dr. Damjan Prclovšek. Asistent: Aleš Roječ. Višja strokovna sodelavka: Vera Baloh, Bibliotekarka-specialistka: Vida Urek. Stažistka. Ana Lavrič (od 15.3. 19S2). 5. MUZIKOLOSKI INŠTITUT Upravnik: akademik dr. Dragotin Cvetko. Znanstveni svet: akademik dr, Dragotin Cvetko, prof. dr, Andrej Rijavec, proL dr. Jože Sivec, dr. Danilo Pokom. Višji znanstveni sodelavec: dr. Danilo Pokorn (tajnik inštituta). Asistent: Jurij Snoj, Zunanja znanstvena sodelavca: prof dr. Jože Sivec, dr. Edo Škulj. 6. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATI HO IN LITER ARNE VEDE Upravnik: dopisni član prof. dr. Janko Kos. Zn&iitveni svet: akademik dr. France Hezlaj, akademik Josip Vidmar (predsednik), dopisni član prof, dr, Janko Kos. a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino: Znanstveni svetnik: prof dr, France Rernik, Asistent: mag. Marjan Dolgan. b) Sekcija za literarno teorijo: Raziskovalni sodelavec: mag. Darko Dolinar (tajnik inštituta). Strokovna svetnica: Majda Stanovnik-Blinc. Višja strokovna sodelavka: VI as t a PacheineT-Klander. Stažistka asistentka: Jola Skul j. c) Sekcija za biografi ko. bibliografijo in dokumentacijo: Strokovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Praselj. Asistentki: Frančiška Uuttolo, mag. Metka Pavčič, č) Knjižnica in tajništvo: Višja knjižničarka - referentka: Angela Turnšek. Administrativna tajnica: Alenka Maček. 7. IM ŠT f TL T ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik:znanstveni svetnik dr, Milko Matičetov. Znanstveni svet: akademik prof, dr. Bralko Kreft (predsednik), dopisni član prof. dr. Sergij Vilfan, dopisni član prof. Boris Merhar, dr. Zmaga Kumer, dr. Milko Matičetov. Znanstveni svetniki; dr. Angelos Baš, dr. Zmaga Kumcr, dr, Milko Matičetov, dr. Valens Vodušek (do 31.8- 1982). Višji znanstven! sodelavec: dr, Anton Cevc. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Helena Lož ar-Pod log ar . Višja strokovna sodelavca: Mirko Ramo v 5, Juiijan Strajnir. Stroko vrta sodela vka; Si nj a Z em !j i č-G OIO b. Asistenti: Igor Cvetko (od I, 9, I9%2)t Marija Stanonik, mag. Marko Terse-glav. Asistent stažist: Jurij Fikfak (od I. 3. 19S2). Administrativni tajnici: Marta Koren, Tatjana Nartnik, H. INŠTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Upravnik: akademik prof, dr. Boris Majer, Znanstveni svet: Mitja Ribičič (predsednik), akademiki prof. dr. Robert Riinc, prof Stane Krašovec, prof dr. Boris Majer, prof. dr, Janez Milčinski; dopisna člana Ivan Potrč in prof dr. France Zadravec; prof. Adolf Bibič, prof. dr. Marjan Hritovšek. Asistenti; mag, Aleš Erjavec, Vojislav Likar (tajnik inštituta), Rado Riha. Strokovna svetnica ; Neda Pagon-Brglez. Administrativna tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitamic. 9. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA Upravnik: dopisni član prof. dr. Ivan Gams. Znanstveni svet: akademiki dr. Srečko Brodar, dr. Svetozar I lesi č (predsednik). dr. Ivan Rakovec in dr. Stanko Grafenauer, dopisni član prof. dr. Ivan Gams, znanstveni svetniki dr. Peter Habič; dr, Avguštin Lah, dr. Drago Me-ze, prof. dr. Darko Radinja in dr. Milan Sifrer. Znanstvena svetnika: dr. Drago Meze, dr, Milan Sifrer. Strokovni svetnik: Milan Nate k /tajnik inštituta). Raziskovalni sodelavec: mag. Milan Orožen Adamič (tehnični vodja kartografskega oddelka). Asistent: Karel Natek. Višja knjižničarka — referentka: Marija Gorenšek. Strokovna delavca: Maruša Rupert, Vlado Vivod. Višja tehnična sodelavka: Meta Ferjan. 10. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik. znanstveni svetnik dr. Peter Habič. Znanstveni svet: akademiki dr. Srečko Brodar, dr, Svetozar Ilešič (predsednik), dr. Ivan Rakovec in znanstveni svetniki dopisni član dr. Jote Bole. dr. Peter Habič, dr. Rado Gospodarič. Znanstvena svetnika: dr. Rado Gospodarič, dr. Peter Habič, Strokovna svetnica: Mehtilda Urleb. Raziskovalna sodelavca: mag. Andrej Kranjc. mag. Janja Kogovšek, Asistenta: France Sušteršič, Andrej Mihevc. Višja strokovna delavca: Ivan Kenda, Jurij Hajna. Strokami delavec: Franc Malečkar, Višji tehnični sodelavec: Leon Drame. Tehnični sodelavec: Marjan Luzar. Višja knjižničarka — referentka: Marija Alenka Kranjc, Administrativna tajnica: Božena Kafol. Jamski vodnik: Alojz Vadnjal. 11. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Upravnik.-akademik prof, dr, [van Rakovec. Znanstveni svet: dopisni član prof. dr. Mario Plen i čar /predsednik), akademik prof, dr Ivan Rakovec, dopisni član dr, Jože Bole, dopisni član dr. i a nez Matjašič, dr. Katica Drobne. Znanstveni svetnici: dr. Dragica Turnšek, dr. Katica Drobne. Strokovni svetnik: inž, Franc Čimer man. Strokovna delavka: Milojka Huzjan. Labo ran tka: Kata Cvetko. 12. BIOLOŠKI 1NŠTI1U1 JOVANA HADŽIJA Upravnik:dopisni član znanstveni svetnik dr. Jože Bole. Znanstveni svet: dopisni člani prof. dr. Ernest Mayer (predsednik), prof. dr. Janez Matjašič in dr, Jože Bole, prof. dr. Kazimir Tarman, znanstveni svetnik dr. Mitja Zupančič. Znanstveni svetniki:dopisni člani dr, Jože Bole, prof. dr, Janez Matjašič in prof. dr. Ernest Mayer, dr. Jan Carnelutti, dr, Alojz Šercelj, dr, Mitja Zupančič. Višji znanstveni sodelavci: dr, Lojze Marin če k, dr. ivka Munda, dr. Ivo Puti-cer, dr. Darinka Trpin (od I. 10. 1982). Znanstveni sodelavec: dr, Božo D rove ni k. Asistenti. Metka Culiberg, Marij Čuček, dr, Narcis Mršič, mag. Andrej SeM-škar, Vinko Žagar. Višja strokovna sodelavca: Milan Prešeren, Jelka Suhač (do 31.8. 1982). Knjižničarka — referentka: Inge K al an. Strokovni delavec: Peter Ton ki i. Višja tehnična sodelavka: Olga Dežman Jokič. Zunanji znanstveni sodelavci: prof. dr. Viktor Petkovšek. prof dr. Bogdan Vovk, prof. dr. Miroslav Zei. 13. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akademik dr, Rogdan Brecelj. Zunanji znanstveni sodelavci: prof. dr. Stanko Banjč, pri m arij dr. Slavko Rakovec, prof. dr. Miroslav Kališnik, II POROČILO O DELU ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU V LETU 1982 SAMOUPRAVNI IN UPRAVNI ORGANI ZRC SAZU Na podlagi 34. Okna Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 53. člena Statuta o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 357. člena Zakona o združenem delu in Elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve Znanstvenoraziskovalne organizacije SAZU, h kateremu je dala soglasje Raziskovalna skupnost Slovenije skladno s 14. členom Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, je skupščina SAZU na seji 19, novembra 1982 sprejela sklep o ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v ustanavljanju j. Znanstvenoraziskovalni center SAZU ima 14 delovnih enoti Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Inštitut za arheologijo. Muziknloški inštitut, Inštitut za slovenski jezik s Terminološko komisijo, Inštitut za slovensko literaturo m literarne vede, Inštitut za slovensko narodopisje. Geografski inštitut Antona Mclika, Inštitut za raziskovanje krasa, Inštitut za paleontologijo, Biološki inštitut Jovana Madžija, Inštitut za marksistične študije. Inštitut za medicinske vede in tajništvo ZRC SAZU. Na predlog predsedstva SAZU je ista skupščina kot ustanoviteljica določila na podlagi 360. člena Zakona o združenem delu in sklepa o ustanovitvi desetčlanski Svet Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v ustanavljanju. SAZU so zastopali v njem akademika prof.dr.Svetozar llešič in prof.dr.Stojan Pretnar ter dopisni člani prof.Janez Logar, prof.Boris Merhar in prof.dr.Sergij Vilfan; delavce Znanstvenoraziskovalnega centra v ustanavljanju pa so zastopali: dr. inž. Mitja Hrodat, dr.inž. Rado Gospodarit, prof.Zvonka Leder-Mancini, mag. Milan Orožen Adamič in dr. Alojz Sercelj. Na tej skupščini je bit na podlagi 361. člena Zakona o združenem delu in sklepa o ustanovitvi imenovali za začasni individualni poslovodni organ dr.inž. Mitja Zupančič. Na podlagi sklepa o u.stanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je sprejela skupščina SAZU sklep, da združujejo svoje delo v ZRC SAZU delavci prej omenjenih inštitutov in delavci tajništva ZRC SAZU, Na prvi seji 21.12.1981 je bi! konstituiran svet ZRC SAZU v ustanavljanju. Za predsednika je bil izvoljen akad.prof.dr,Slojan Pretnar, za njegovega namestnika pa dr.inž. Mitja Brodar. Na seji so bili imenovani pomočniki direktorja: mag.Stane Granda, Majda Stanovnik-Blmc in giavni pomočnik Jože Pakiž. V sodni register je bil vpisan ZRC SAZU v ustanavljanju 30.12.I9H I, Po tem aktu smo opravili še druge potrebne registracije pri Zavodu SR Slovenije za statistiko. Službi družbenega knjigovodstva, Skupnosti zdravstvenega in socialnega varstva, S1SF-OT idr. V pripravi so bili potrebni samoupravni akti, za večino katerih so bili izoblikovani decembra 'že delovni osnutki. Izdelana in sprejeta sta bila statut in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev. Referenduma 19.9.1982 za ta dva akta se je udeležilo 124 od 138 delavcev, vpisanih v volilni imenik. Za predlog statuta je glasovalo 99, proti je bilo 22 delavcev, i glasovnice pa so bile neveljavne. Skladno z zakonom je statut potrdi! Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Cenier 19.8, 1982, Skupičina SAZU pa ga je potrdila 28,10. 1982 z redakcijskimi popravki, ki so bili posredovani v obliki amandma jev, O teh popravkih so bih delavci ZRC SAZU obveščeni na zboru delovnih l judi 17,12,1982, kjer so omenjene popravke sprejeli. Statut je torej v veljavi od 25. 12. 1982. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev je bil sprejet s 112 glasovi, proti jih je bilo 13 in I glasovnica je bila neveljavna. Delavci so decembra obravnavali osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka ter skupne porabe. Skupščina SAZU je 2S 10- 1982 izvolila v svet ZRC SAZU skladno s L41. členom statuta ZRC SAZU 7 delegatov; akademike prof.dr,Mira Brzina, proL dr. Jožeta Goričarja, prof. dr. Stoja na Pretnarja, prof, dr.Luja Sukljeta in dopisne člane prof. dr. Matijo Droveni-ka, prof. Janeza Logarja in prof. dr, Sergija Vilfana. Na zboru delovnih ljudi 17,12,1982 so bili izvoljeni v svet ZRC SAZU naslednji delegati: dr. France Bernik, Neda Brglez, dr. Milja Brodar. dr.Tone Cevc, dr Rado Gospodarit, France Novak, mag. Milan Orožen Adamič, dr. Alojz Sercelj in Janez Sumrada. Hkrati so bili izvoljeni še člani odbora delavske kontrole: Janez Keber, Majda Merše, Jože Mun-da, mag.Andrej Seliškar in Julijan Strajnar. LIstanovitel,j ima na podlagi |(i(), člena statuta ZRC SAZU dve mesti v tem odboru. Predsedstvo je 16, 12,1982 imenovalo v ta odbor akademika prof. dr. Boga Grafenauerja in dopisnega člana proL dr. Janeza Batisa. Izvolili smo tudi člane disciplinske komisije. Ti so: mag. Marjan Dolgan, Sonja Hot-vat, Vlasta Pacheiner-Klander in Ivan Turk. V disciplinsko komisijo je bila kooptirana še Breda Pretnar, ki ne dela v naši organizaciji. Delo sveta ZRC SAZU v ustanavljanju je potekalo na IJ sejah, od tega je imel A seje svet v ožji sestavi. Svet je razpravljal in sklepal o samoupravnih in upravnih zadevah, zlasti o organiziranosti ZRC SAZU, o delu komisij za izdelavo samoupravnih aktov, razpravljal o samoupravnih aktih ter jih posredoval v obravnavo delavcem, spremljal potek in sprejetje statuta in samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih, obravnaval in sprejel začasni samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in do!2nostih nted SAZU in ZRC SAZU, pristop k drugim samoupravnim sporazumom zunaj na Se organizacije, periodične obračune in letni obračun, poslovanje z osnovnimi sredstvi, kadrovske in druge personalne zadeve itd, Delavci ZRC SAZU v ustanavljanju so imeli dva informativna sestanka in dva zbora delovnih ljudi, na katerih so razpravljali o svojih samoupravnih aktih, ter referendum, na katerem so odločali o samoupravnih aktih. Kolegij je imel 8 sej, na katerih so se upravniki inštitutov in poslovodni organ ZRC SAZU v ustanavljanju dogovarjali o letnih poročilih in drugih obveznostih do programskih svetov RSS, o organiziranosti ZRC SAZU, o letnem raziskovalnem programu in izdelavi predračunov, o deviznem načrtu, o delitvi porabe amortizacije, o znanstvenem sodelovanju doma in v tujini, o razporeditvi finančnih sredstev za kadre, štipendije, tisk in IN DOK dejavnost, o vključitvi v raziskovalne programe občinskih raziskovalnih skupnosti, o izpolnjevanju družbenega dogovora o usmeritvi finančnih sredstev, o javni predstavitvi našega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, o izvedbi inventure, o temeljih plana za leto 19RJ itd O teh zadevah je sklepal in odločal svet ZRC SAZU v ustanavljanju. II. J, 19&2 so bile volitve delavcev ZRC SAZU v samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, Izvoljeni so bili: r zbor združenega dela: Darko Dolinar (vodja delegacije), Katica Drobne {namestnica vodje delegacije), Martin Ahlin, Božo Drovenik, Rado Gospodaric, Vojislav Likar, Metka Pavčič, Janez Šum rad a. Marko Terseglav, Ivan Turk: v delegacijo izvajalcev RSS: Milan Orožen Adamič (vodja delegacije). Dragica Turniek (namestnica vodje delegacije), Angel os BaS, Neda Brglez, Janez Dular, Stane Granda, Peter Habič. Maja KoJmrlj-Levačič, Zmaga Kumer, Alojz Marinček, Jože Munda, Jože Pa k i ž, Damjan Prelovšek, Jakob Rigler, Majda Stanovnik-Blinc; v združeno delegacijo SIS uporabnikov; Eva H o] z (vodja delegacije), Dragan Božič (namestnik vodje delegacije), Francka Benedik, Franc Cimerman, Marij Čuček, Aleš F rjaveč, Jana Hafner, Milena Hajnšek-Holz. Polona Kostanje vec, Majda Merše, Vlasta Paeheinen Klander, Jurij Snoj, Julijan Strajnar, Angela Turnšek, Nastja Vojnovič. OSNOVNA ORGANIZACIJA /.VEZE SINDIKATOV Rojstvo Znanstveno raziskovalnega centra SAZU je zahtevalo, da se temu prilagodi tudi sindikalna organiziranost njegovih delavcev. Zato je hila na ustanovnem občnem zhoru 10.2.19S2 ustanovljena Osnovna organizacija zveze sindikatov pri ZRC SAZli- Kljub tej osamosvojitvi so ostali delavci ZRC SAZU iti delovne skupnosti SAZU povezani z razno vrstnimi sindikalnimi dejavnostmi (skupne delovne komisije, smučarsko tekmovanje, obiski kulturnih prireditev..,). Eno od temeljnih prizadevanj OOZS ZRC SAZU je bilo na mreč posvečeno ohranjanju enotnosti delavcev obeh organizacij Zaradi samoupravnega oblikovanja ZRC SAZU je razumljivo, da je bila tudi dejavnost njegove OOZS usmerjena k temu cilju. Tako je sindikat sodeloval pri nastajanju samoupravnih aktov, organizaciji zborov delovnih ljudi, pri referendumih in pri volitvah v samoupravne organe. Ob tej skrbi za razvoj samoupravljanja na ZRC SAZU je sindikat nadaljeval s sindikalnimi akcijami prejšnjih let, Sindikalna enota v Postojni je priredila smučarsko tekmovanje na Vojskem. Organiziran je hil pohod ob žici okupirane Ljubljane, ki pa je imel zaradi zelo slabega vremena le pričlo udeležbo. Poleg tega smo si ogledali nekaj kulturnih prireditev, kjer so svoje strokovno znanje prijazno posredovali mnogi delavci naših institutov. Pripravili smo novoletno obdaritev otrok, Sindikat si je prizadeval rešiti vpraSanje loptega obroka še pred sprejetjem zadevnega družbenega odloka. Po dolgem usklajevanju je predvideni gostinski izvajalec nenadoma odpovedal sodelovanje. Končni) je treba poudariti, da je OOZS ZRC SAZU prevzela nase odgovorno skrb za počitniške prikolice, pri čemer so Se vedno na voljo tudi delavcem delovne skupnosti SAZU, Kljub izrednemu povečanju vzdrževalnih in najemnih stroškov sindikat letos ni povišal nočnin, zato so delavci poceni preživeli dopust. Pri lem je razveseljivo, da so bile želje po letovanju v prikolicah skoraj v celoti izpolnjene. Dela je bilo precej in ne bi bilo opravljeno brez zagnanega sodelovanja vseh, ki so pomagali pri izvajanju akcij. Te so bile, kot ji razvidno iz povedanega, tako družbene kot politične, zato lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se je OOZS ZRC SAZU uveljavila kot družbena-politična organizacija. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1982 CELOTNI PRIHODEK 89.654,154.S2din MATERIALNI STROŠKI 25.075.383,90 din OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 8-859.683,45 din Cisti dohodek 55.719,087,47 din Za osebne dohodke 48.673.992,70 din Za SSP — poraba po družbenem dogovoru 3.276.000.00 din Za SSP stanovanjske potrebe 2.300.413,22 din Za rezervni sklad 968.681,55 din Za poslovni sklad 500,000,00 din INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Vse delo Inštituta za slovenski jezik je usmerjeno V raziskovanje aktualnih vprašani slovenskega jezika in na tej podlagi v pripravo in izdelavo temeljnih jezikoslovnih del. Ker gre za raziskave slovenskega jezika, ki so splošnega družhenega pomena, so le-te sestavni del usmerjenega raziskovalnega programa Raziskovanje slovenskega jezika in hkrati del mullidisciplinamega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, V okviru teh programov je delo na Inštitutu zamejeno s programskim sklopom Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, l.e-ta temelji na sprejetih izhodiščih slovenskega jezikoslovja, ki dolgoročno opredeljuje smer razvoja ¡11 prednostne naloge Znotraj programskega sklopa jc šest tematskih sklopov. Delo v okviru vsakega tematskega sklopa poteka v posameznih sekcijah Instituta za slovenski jezik, in sicer: v Leksikološki sekciji tematski sklop .Slovar slovenskega knjižnega jezika, v Ltimološko-onomastični sekciji Ltimološki slovar slovenskega jezika, v Komisiji za historične slovarje Historični slovarji slovenskega jezika, v Dialektoloiki sekciji Dialektološki atlasi, v Komisiji /.a pravopis, pravorečje in gramatiko Slovenski pravopis in v Terminološki komisiji tematski sklop Terminološki slovarji, l.eksi ko loška sekcija Leksikološka sekcija dela v okviru tematskega sklopu Slovar slovenskega knjižnega jezika. Delo je zasnovano v petih knjigah. V letu 19S2 seje nadaljevala redakcija !. knjige, ki ho obsegala gesla cd Preo do S. Delo opravljajo uredniki: M. Ahlin. M.Bokal. I.Černelič, A.Gložančcv, M. Hajnšek-Holz. M, llutnar, J. Keher. P. K o sta nje vec, B. Košmrlj-Levaiič, B. Lazar, T. Leben-Pivk, Z. Leder-Mancim, J. Müller. Z, Praznik. M. Silvester, J. Snoj, S.Suhadolnik (od 1.7. dalje kot zunanji sodelavec), l.Sircelj, C. lavze.s, N.Vojnovič in kot zunanji sodelavki M. Jatiežič in J.Meze. Tehnična in strokovna dela opravljajo A. Anžel. M. Dolenc in J.Hafner. Letos je bilo zredigiranih 4,500 gesel, tako da je sedaj pripravljenih že več kot tri četrt gesel 4. knjige. V septembru se je začel usklajevalni pregled gesel za dokončno pripravo tipkopisa. Pregledovati sla jih začela dva že izkušena urednika (1. Černelič in M. .lanežič), v novembru oziroma decembru sta bila pritegnjena k pregledu še dva urednika (J. Müller in M.Humar), Delo je bilo moteno iz subjektivnih in objektivnih razlogov: en porodniški, dva daljša in več krajših bolniških dopustov, napeljava centralne kurjave, ki je dalj časa ovirala delo v že sicer utesnjenih prostorih, saj dela v enem prostoru celo deset urednikov, omeniti je potrebno še obsežna in zahtevna gesla (npr. priti, resnica) ipd. Kljub temu si je kolektiv prizadeval, da bi uresničil postavljeni program in delo čim prej in čim bolje dokončal. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo akad. dr A Bajec, akad, dr. B Cop, akad.dr. J. Ju-rančič (predsednik), M. Hajnšek-Holz. Z. Leder-Mancini, J. Müller, dr. j Rigler (za pravopis in pravoretje! in S.Suhadolnik, je nadaljeval redakcijo gramatičnih gesel- K temu delu je hil pritegnjen J. Keber. Odbor je kritično pregledoval redigirana gesla črk R in S ter pripravil izbor dodatnih gesel. Pri tem delu je sodelovala tudi J Meze, Pravopisno-pravoreč-na komisija je nadaljevala z izdelavo geselskih glav: obravnavala je gramatične probleme gesel Preo-S, posebej še vid glagolov na -irati in obdelavo skupin sk/šk, sp/šp, si/št, V omejenem obsegu se je nadaljevalo ekscerpiranje. Pri izpisovanju tekoče knjižne produkcije je bilo obdelanih 109 knjižnih enot in v njih podčrtanih 52.291 besednih enot Iz tega izpisovanja je bilo pridobljenih (S4.5SI* kartotečnih listkov. Pri posebnem ekscerpi-ranju je bilo zbranih 16.70S kartotečnih listkov; od tega pri popolnem izpisu (Murko. Ravnikar) 11.750, pri izpisovanju jezikoslovne literature 4.386, pri priložnostnem izpisovanju ISS in pri narečnem 384. Terminološki svetovalci so pripravili 6.778 listkov. V celoti smo pridobili 86,066 novih, z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Vse gradivo je bilo airabett-rano in uvrščeno v ustrezne kartoteke. Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika ima zdaj 3.844.4J0 listkov. Na podlagi izpisov iz tekoče knjižne produkcije je bil izdelan dodatni alfabetarij za 4. knjigo. V tem letu je bil dokončan tudi odzadnji slovar za 5. knjigo. Redno so se dopolnjevale specialne redakcijske kartoteke (razlage, sinonimi}. Pregled vsega doslej -branega leksikainega gradiva Karakteristika skupine Narejeno v letu 1982 Stanje 31. 12. 1982 1. Literatura 20. stol. a > poezija b) proza 160 40.257 122.765 717.613 840.378 11. Literatura 2. pol. 19. stoletja a) poezija bj proza 22.647 423.124 445.771 lil. Literatura 1750—1850 a) poezija b) proza 3.750 55.412 178,872 234.284 1V. Stara tirera tura a) poezija b) prnza 515 95.977 69.492 V. Ljudska literatura a) poezija b) proza c) dialektično gradivo 384 90.311 ¡0.205 50.714 151.230 V J, Starejši slo va rji 698,852 698 852 VII. No vejši slo to rji 8.000 495.342 495 342 VU J. Strokovno a) literatura b) terminologija 27.708 7.807 1,123.331 459.405 1,582.736 IX. Splošna zbirka 997.655 997.655 Skupaj 88.066 5,542.740 5,542.740 C ta ni kolektiva so s ude lova I i v strokovnih revijah in na radiu. Bili so jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah (Z, Leder-Mancini pri pravni in umetnostni, I.Sircelj pri medicinski komisiji, C.Tavzes pri Veterinarskem slovarju}. Bili so tudi lektorji različnih revij (1. Černelič pri Rudarsko-meta I urške m zborniku. M. Hajrtšek-HoU pri Biološkem vestniku). S. Suhadolnik je član Komisije za historične slovarje slovenskega jezika in član Komisije za načrt pravil slovenskega pravopisa in tudi Clitn n jene podkomisije. MAhlinjebil imenovan za člana Jezikovnega razsodišča sekcije Slove niči na v javnosti pri RK SZDL, Sodelavci Leksikološke sekcije so dajali pismene in ustne odgovore na jezikovna vprašanja posameznikov ali organizacij. Kartotečno gradivo si je ogledalo oziroma uporabljalo več domačih in tujih strokovnjakov ter študentov. Akademik dr.J.Jurančič se je udeležil kol predavatelj dveh posvetovanj v Beogradu. Balkanološkega simpozija SANU in Mednarodnega znanstvenega sestanka. S. Suhadolnik seje z referatom udeležil simpozija Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Sedem članov uredniškega kolektiva seje udeležilo zborovanja slovenskih slavistov v Titovem Velenju, trije posvetovanja o odrskem jeziku v okviru Borštnikovega srečanja v Mariboru in eden simpozija o računalniški lingvistiki na Bledu. Od tujih gostov so obiskali Leksikološko sekcijo prof. dr. A.Jedlička i; Prage, ki je predaval o tipih norme v jezikovni komunikaciji, dr. J Filipec in dr. B. Poštolkova prav tako iz Prage ter proF dr, A, Suprun iz Minska. Člani sekcije so bili tudi družheno-politično aktivni. Sekcija ima šest delegatov v raznih delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti: Z Leder-Mancini je bila članica Sveta ZRC v ustanavljanju. M. Hajnšek-Hotz pa je članica upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. V letu 1982 je bilo tudi nekaj personalnih sprememh. Z 3 i 12-1981 je bila upokojena MJanežič, ki nadaljuje delo kot zunanja sodelavka. 30.6.19B2 se je upokojil S.Suhadol-nik, ki od tedaj dela kot zunanji sodelavec. .10.6. 1982 je odstopil upravnik Inštituta za slovenski jezik altad. dr. B. Kreft; to Tunkcijo začasno opravlja akad, dr.J.Jurančič, i. 10. 1982 je hila imenovana Z, Leder-Mancini za pomočnika v, d. upravnika Instituta za slovenski jezik, M Hajnick-Holz pa za vodjo Leksikološke sekcije. Uredniški odbor se je zadnja leta zelo skrčil, zato je bila nujna njegova obnovitev oziroma razširitev. V tem letu so bili v soglasju z Razredom za fi¡ološke in literarne vede ko-optirani v uredniški odbor trije člani uredniškega kolektiva, in sicer M, Hajnšek-Holz, Z, Leder-Mancini in J. Müller V tem letu so bili reelegirani; H. Lazar. J, Keber, Ii. Košmrlj-Levačič (v naziv višji strokovni sodelavec). Z, Leder-Mancini in Z. PTaznik. Ftimnlnško-onnmasticna sekcija Delo Etimološko-onomaslicne sekcije poteka v okviru tematskega sklopa Etimološki slovar slovenskega jezika. Večina dela je bila v letu 1982 posvečena zadnjim nalogam pri pripravi 2, knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika od K do O, ki je tik pred izidom; sedaj opravljamo zadnje korekture. Pripravljamo tudi ie čistopis za 3. knjigo ud P do Z, definitivno je izdelanih gesel za ca. 10 avtorskih pol. Delo se je razraslo od prvotno predvidenih ca. 100 avtorskih pol za več kot sto odstotkov. Ker slovenski jezik doslej razen nekaj skromnih starejših poskusov in ^ilošnoslovan-skega Miklošičevega, ki se bltža že stoletnici, ni imel nobenega etimološkega slovarja, je delo pionirsko. Zahtevalo je več desetletij zbiranja gradiva. Eksccrpirati je bilo treba skoraj sto let strokovne lingvistične literature in potrebno je bilo. kolikor je to danes mogoče, poiskati zadovoljive rešitve za več kot 2,000 besednih družin, ki jih dosedanja strokovna literatura ni obravnavala. Pomena etimoloikega slovarja ni potrebno posebej poudarjati in priznati je treba, da je naša skupnost njegovo naslajanje spremljala z izrednim razumevanjem, Po mnenju inozemskih kritik spada že do sedaj objavljeni del med slovarje, ki prinašajo največ novih rešitev, važnih ne samo za slovenščino in ne samo za slovanske jezike, ampak tudi za baltske in v manjši meri za druge i ndoevrOpske jezike. Kartoteke toponimov. kognonimov in fitonimov smo dopolnjevali zaradi obilice drugega dela v nekoliko manjšem obsegu, Delo je bilo v letošnjem letu tudi ovirano, ker je večina kartoteke začasno deponirana v neprimernih prostorih. Gradivo Etimološkega slovarja je shranjeno v delovnem kabinetu profesorja F. Rezi a ja na Fikizofski fakulteti in je bilo doslej vedno na razpolago vsem domačim in tujim interesentom, ki so se zanimali za posamezne probleme. Profesor Bezlaj je v letu 1982 poleg manjkajočih gesel čistopisa za 2. knjigo F.timolo-škega slovarja slovenskega jezika objavil Je dva članka. Asistentka mag. Darja Globevnik je tik pred zaključkom disertacije Konjunktivne glagolske modalnosti v luči funkcionalne kontrastivne francosko-slovenske analize. Udeležila seje tudi znanstvenega srečanja Računalniška obdelava ligvističnih podatkov na bledu, V letošnjem letu je prišel v sekcijo kot stažist Marko Snoj, ki je bil pred tem naš zunanji sodelavec. Napisal je dva članka in izdelal deloma samostojno deloma v sodelovanju s prof. Hezlajem tudi nekaj desetin gesel za Etimološki slovar. S Filozofske fakultete sodeluje pri nastajanju Etimoloikega slovarja in dopolnjevanju onomasdčnih kartotek tudi doc, dr. Alenka Šivic-Dular, Poleg nje sta pri korekturah za 2, knjigo Etimološkega slovarja sodelovala tudi akademik dr. H Cop in prof dr, V. Novak. Pri zbiranju historičnega gradiva je sekcija tudi letos tesno sodelovala s Komisijo za historične slovarje slovenskega jezika. Komisija ia historične slovarje slovenskega jezika Delo Komisije 2a historične slovarje slovenskega jezika poteka v okviru tematskega sklopa Historični slovarji slovenskega jezika. Komisija za historične slovarje slovenskega jezika je v letu 1982 zlasti nadaljevala zbiranje in urejanje gradiva za slovar slovenskih pro- lestamskíh piscev (istoletje) in izdelovali slovar stare knjižne prekmurSCine (LS_ m L9, stoletje). Izpisali (t,j, g I iisi rali listke in pregledali izpise) smo naslednja Trubarjeva dela: Ca-techismus, Ta evageli sv. Matevsha, Ena molitov lih kerszhenikov iz I5ÍÍ, Ta pervi deil ti-ga noviga tes lamenta iz 1557, Svet i ga Pavla ta dva listy iz 1561, Ta celi catehismus in Sveii-ga Pavla lystuví iz 1567, Ta celi catehismus iz 1574 in Try duhovske peissni iz 1575 in Klombner-Juričlčeve Ene duhovne peisni iz 1563, Štiri od teh knjig so se začele izpisovati že leta 1981 (1557, 1561, 1563, 1567). Teče izpisovanje dveh Trubarjevih del: Hn regishler (iz NT 1) iz 1558 in Noviga testamenta pusledni deil iz 1577 ter Dalmatinov Jesus Sirah iz 1575. Izpis je popoln (izpisana je vsaka beseda vsakokrat), samo Ta evangeli sv. Malevsha jc izpisan primerjalno (kar je drugačno kol v redakciji iz 1557). S tem izpisovanjem smo pridobili 270,00(1 novih lislkov za kanoteko. Napravili smo matrice iz šestih knjig Na podlagi matric je izdelano 376.300 kseroksi-ranih listkov, ki jih uporabljamo za izpisovanje, Gradivo sc, kolikor je le mogoče, alfabeti™ in vloži v kartoteke, ki so vedno na razpolago vsem, ki potrebujejo te vrste informacij. Alfabetirali smo največ izpise iz Dalmatinove Biblije iz 1584 (nadaljevanje) in ¡7 petih Trubarjevih besedil: Catechismus, Ta evangeli sv. Matevsha in Ena molitov tih kerszhenikov iz 1555, Ta celi catehismus iz 1567 in Try duhovske peissni iz 1575. Skupaj smo alfabelirali samo po prvi črki 288,000 listkov, dokončno pa 26H.OOO lislkov. Alfahetiranju sledi urejanje kartoteke za posamezne knjige, v to je vstelo ločevanje homonimov in temeljne 02nake gesel ter vodilke in kazalke. Nato izdelamo alfabetariie, to so popisi besed, imen, tujejezi-čnih citatov m znakov. Služijo za prvo orientacijo v gradivu in za dokumentacijo, katere besede ima posamezna knjiga. Letos smo pripraviti štiri: Trubar. Ta evangeli sv. Matevsha (1555), Krelj, Oirozhia biblia (1566), Krelj, Postilla slovenska (1567), Trubar, Try duhovske peissni (1575) Naredili smo poskusne analize besednih družin besed: gospoičina, ofer, trpeli, vera, vzeii in besed s šolskega področja. Za slovar slare knjižne prekmurščine je bilo narejeno okrog 3.500 gesel od D do L. Ta slovar sestavlja upokojeni univ. prof.dr. Vilko Novak. S lat ni sodelavci so asistentka Majda Merše, ki končuje zdaj v glavnem v prosiem času svojo magistrsko nalogo o besedotvorni iti semantični strukturi glagola v jeziku J. Dalmatina, višji strokovni sodelavec France Novak, ki se posebej ukvarja s pomenoslovnimi problemi, in asistentka Francka Premk, kt posebej pomensko, slilno in primerjalno raziskuje lekslko Psaltra v protestantskih prevodih. France Novak seje udeležil 10, kongresa Zveze jugoslovanskih slavističnih društev v Strugi (Makedonija) kot delegat Slavističnega društva z inštituta za slovenski jezik ZRC SAZLJ in zborovanja Slavističnega društva Slovenije v Velenju, Za tisk je pripravljen obrnjeni latinsko-s loven ski slovar Kastelca in Vorenca, ki je nastajal med leti 1703 in 1710 ter obsega prek 1,700 tipkanih strani. V zadnji delovni fazi je tudi slovar režij a nskega narečja, ki ga skupaj pripravljata znanstveni svetnik dr. Milko M a-tičetov in prof, N.Tolstoj iz Moskve po gradivu iz zapušiine B. de Counenaya, ki ga hranijo v Moskvi. Razumljivo je, da lako obširnega deia ne morejo opraviti samo ¡rije redno zaposleni sodelavci. Veliko sodelujejo ludi zunanji sodelavci. Predvsem zunanji sodelavci s Filozofske fakultete in SAZU so člani komisije, ki delo vodi. Zunanje sodelavke, v glavnem upokojene profesorice, zelo uspešno in hilro gl os i raj o listke, kar je za protestantski jezik razmeroma težko, Pri alfabetiranju in izdelavi matric pomagajo Študentje. Tudi letos je komisija sodelovala z Etimološko-onomastično sekcijo. Díale ki o loška sekcija Delo Dialektološke sekcije poteka v okviru tematskega sklopa Dialeklološki atlasi. Da!jnoročno zasnovano raziskovalno delo obsega pripravo gradiva in izdelavo treh dialek-loloških atlasov, in sicer: Slovenski lingvistični atlas (SLA), Splošnoslovanski lingvistični atlas (OLA1 in Evropski lingvistični alias (ALE). Pri tem je treba poudariti, da sta OLA in ALE tudi v sklopu mednarodnih raziskovalnih projektov. V letu 1932 so bili v skladu s predvidenim letnim delovnim programom doseženi naslednji rezultati: U* 195 Slovenski lingvistični atlas; Izdelan je bil seznam vseh krajev, zapisanih go v tirov po vprašal niči za SI-A (zapisi dialektologov in slušateljev slavistike), kar je opravita F, Hcne-dik. Prepisanih in opremljenih je bito 9 govorov (Zgornja Velka, Veliki Brebrovnik, Prha-jev F, Benedik, Roštajn. Sela pri Šentjerneju, Šmarje na Vipavskem. Prosek, Skrilje, Kobdilj — S.Horvat), Urejanje kartoteke, pregledovanje in vlaganje gradiva F, Betie-dik, S. Horvat. Na terenu so bili zaključeni po mreži in vprašalnici za SLA zapisi treh točk iBuljunec L.Abram. Cankova S, Horvat. Zetale LPovSe), v okviru seminarja iz dialektologije slovenskega jezika na Fi!ozols k i fakulteti pod vodstvom dr, T. Logarja pa zapisanih 16 dodatnih krajev (Dobovc pri Trbovljah, Velka pri Šentilju, Miren pri Gorici. Gornji Cerovec, Podbrdo, K oš a na. Nova vas pri Blokah, Gaučani pn Beltincih, Gornja Bistrica v Prekmurju, Luč i na, Kanonlja, Dolenje pri Stjaku, Trata pri Semiču. Trebnje na Dolenjskem, Sromlje na Bi zel js k cm, Sela pri Šentjerneju). V izdelavi je nova mreža krajev za SLA (J. Rigler, T. L.ogar). Pri delu in organizaciji dela so sodelovali zunanji sodelavci (T. L.ogar. M.Orožen, I.PovSe, L. Ahram). Splošnosluvanski lingvistični atlas; 7,a konferenco OLA v Varšavi je bilo pripravljeno gradivo s komentarjem za 61 leksičnih vprašanj (iz transporta, komunikacij in ljudske tehnike F. Benedik, J. Rigler, T. Logar). Izdelane so bile 4 karte OLA z indeksi in komentarjem (razvoj o-ja v slovanskih jezikih: 2.420 rosa, 1.102 žeiezo/zclezo, L123 melko — T. Logar, in 502 zelje — F. Benedik ter nova varianta karte z indeksom in komentarjem jazi. — J. Rigler, Opravljene so bile tretje tiskarske korekture za fonološke opise (T. Logar 11, J. Rigler 7, F, Benedik 3, M.Orožen 3, F. Novak 1, J.Toporišič 1). Mednarodnih zasedanj v Moskvi m Varšavi (maj — 7 dni, oktober — 14 dni) se je udeležil T. Logar, delovnih in koordinacijskih zasedanj Komisije in delovne skupine OLA v Subotici (31,1.-4,2,) T. Logar in F. Benedik, v Zagrebu (1.7.) J. Rigler in F. Benedik, v Beogradu (19,11.) M. Orožen in F. Benedik; seje Med akademijskega odbora za dialektolo-ške atlase v Beogradu (19,—20.11.) M.Orožen. Evropsti lingvistični atlas: Pregledano je bilo gradivo za L vprašalnico v zvezi z dopolnili. ki so bila sprejeta na i, delovnem zasedanju ALF in IS, seji redakcije ALE od do 24, 4,; zapisanih 90 zadnjih dopolnilnih odgovorov v Solbici po L vprašal niči ALE; pripravljenih je bilo zadnjih 147 odgovorov (90 iz Solbtce in 57 iz Kneže na Koroškem) za potrebe ALE, Prevedena je bila ruska lekstčna vprašalnica (20 strani vprašanj s področja štirih najpogostejših vrst gospodarsko pomembnih domačih živali: krava, konj, prašič, koza). Vse delo je opravila S. Horvat. Druge dejavnosti: J. Rigler je v letu 1982 delal v glavnem za Slovar slovenskega knjižnega jezika (priprava pravopisne, pravorečne in ob I i kos I ovne ter intonacijske podobe gesel za 4, knjigo slovarja). Dvodnevnega dialektološkega zborovanja v Zagrebu (marec 1982) so se udeležili; T. Logar (z referatom Diftongizacjja in monoftongizacija v slovenskih dialektih), S. Horvat. F. Benedik. M.Orožen. V okviru sekcije sta bili dve strokovni predavanji: dr, Svetlana Zajceva iz Leningrada O metodah raziskovanja dialekta!ne leksike (maj 1982) in dr, Hanna Kowalska iz Varšave Metode raziskovanj v poljski dialektologiji (julij 1982), K zapisovanju narečnega gradiva na terenu so biti pritegnjeni tudi zamejski Slovenci (dr. P. Zdovc — Dunaj, dr, L, Karničar — Gradec, dr. L. Budal Gorica, prof. L. Abram Trst), kar je potrebno zaradi težkih delovnih in denarnih razmer naših dialektulogov, ko gredo v zamejstvo (nezaupljivost informatorjev, težko navezovanje stikov na terenu itd.). Komisija za pravopis, pravoreeje in gramatiko Ker Komisija za pravopis od 10. 6. 1977 ne obstaja, je po sporazumu med predsednikom SAZU akad. prof. dr. Janezom Milčinskim in takratnim predsednikom RK SZDL Mitjo Ribičičem bifa 24. 4, 1982 imenovana posebna komisija, ki naj bi po 30, 6. 1982, ko je bila zaključena javna razprava o Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (le-to je organizirala RK SZDL), pregledala pripombe, jih sistemizirala in uskladila, nato pa o svojem delu poročala skupščini SAZU. j erminološk a komisija Terminološka komisija je nadaljevala pripravo terminoloških slovarjev. Njeno delo je obsegalo zbiranje gradiva in obdelavo besedišča pravne, tehniške, medicinske, veterinarske, naravoslovne in umetnostne stroke. Pravna sekcija Sekcija je imela 30 sej. Nadaljevala je tretje in tudi zadnje komisijsko obravnavanje osnutka slovenske pravne terminologije, ki se hkrati še tehnično redigira. V letu 1982 so bila obravnavana gesla črk T in U. Zunaj sej je en ekscerptor, zunanji sodelavec, izpisoval pravne vire, t, j. uradna lista SFRJ in SRS. Sekcijska kartoteka obsega zdaj 268.104 izpisane listke. Nadaljevalo se je tudi sodelovanje med sekcijo in uredništvom Slovarja slovenskega knjižnega jezika, predvsem zaradi pojasnjevanja pravnih terminov, tehniška sekcija Sekcija se je redno sestajala dvakrat ali trikrat mesečno. Na sejah je reševala tekoča terminološka vprašanja iz dnevnih novosti v tehniki, v proizi-odnji. prometu z izdelki, v publicistiki oziroma glasilih področnih ZIT, v glasilih združenega dela, na prospektih itd. Strokovni delavki sta izpisovali doslej izdane J LIS, zlasti terminološke standarde, zaradi priprave nove kartoteke za tretjo izdajo Splošnega tehniškega slovarja.Clani so ohravnavali vsebino in terminologijo novih JUS, ki so v pripravi. Prek ZIT Slovenije je sekcija razpisala anketo o dejavnosti 18 področnih terminoloških komisij pri strokovnih ZIT, Zbrano je 60 "t podatkov o dosedanjih rezultatih dela, o izdajanju terminoloških publikacij in programu dela za obdobje 1982- 1985. Doslej je iz šlo že okoli 35 publikacij, t. j, eno- in večjezičnih slovarjev, glusarjev in terminoloških ge slovnikov. Medicinska sekcija Sekcija je v letu 1982 imela 15 sej. Delo za obnovo Cerničevega Slovenskega zdravstvenega besednjaka je napredovalo do črke F. Uredniški odbor Medicinskega terminološkega slovarja je s približno 70 sodelavci zbral in uredil gradivo za pet od šestih področij od črke A do Ž. Izdelal je razširjen geslovnik za črko A. Del tega geslovnika so poskusno računalniško obdelali. Veterinarska sekcija V letu 1982 je sekcija pripravila za tisk prvi snopič Veterinarskega terminološkega slovarja. ki ga je izdala SAZU v 500 izvodih. Obsega izraze, ki se začenjajo s črkama A in B, Člani sekcije so končali redakcijo izrazov i. začetnicama C in C, črka D pa je v pripravi za končno redakcijo. Končali so tudi razlage izrazov z začetnicami E, F, G in H, pripravljajo in dopolnjujejo pa razlage izrazov z začetnicami I, J in K. Poleg tega je sekcija nadaljevala izpisovanje veterinarske strokovne literature in sodelovala pri preverjanju veterinarskih izrazov za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Načelnik sekcije je sodeloval tudi pri delu Medicinske terminološke sekcije, \aravoslorna sekcija Sekcija je v tem letu nadaljevala izbor gesel s področja kemije, dopolnjevanje in ureditev po abecednem redu Začela je pripravljati prvi snopič osnutka s črko A. Poleg tega so ¿lani pripravili 2-000 gesel iz astronomije. Načelnik je izpisoval Biološki vestnik (letnike 17 19, 26—29). Proteus 1981/82, M.-V, Strgar, Cvetje v vrtu. M. Sojar. Vrtne enoletnice. J. Kromar, Strupene rastline, tn L, Grlic, Užitne divje rastline, t fmetnosina sekcija lielo v sekciji je potekalo po začrtanem programu za pripravo Umetnostnega terminološkega slovarja Obsegalo je evidentiranje gradiva, izpisovanje in strokovno pregledovanje v okviru redakcijskih komisij. Rezultati dela v umetno&tnozgodovinski po d sekcij i. ki vključuje tudi ljudsko ume I nosi, in v muzi k o loški po d sekciji, ki vključuje tudi ljudsko glas- bo, so vidni v pripravljenem gradivu za tisk dveh poskusnih snopičev s področja likovne umetnosti in glashe, Snopiča bosta izšla predvidoma decembra I9S42, Predavanju J, Juruntlf Lf>raJirutije s!orenaiko% knjiitvtio/; jezika u kulturno sajedttHivo sa srpskohna/skim književnim jezikom, naroČim u doba roinaiiriznia. Predavanje na Mednarodnem r. na n si ter cm sestanka slavistov v Beogradu. V. frimk Označevanje oseb glede nti njihove psihične (pozitivne i» negativne) lastnosti t1 Trubarjevem, Dalrntuino-vem, Japljevem. Sn; i/v vem in Slaričertm prt v udu Davidovega psaitra v odnosu do izvirnika, latinske Vul-giite in iiemskt LniHrare predloge. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete \ l_juhrjar!i. J. SmJ O osnovnih pridevniki/t, ki pomenijo bane. Predavanje na Radio Ljubljana. O izpeljanih pridevnikih, ki pomtitijo barve. Predavanje na Radio Ljubljana. S. SuhiiiJnliiik Beseda sonce r Cankar/mri delu Predavanje na simpoziju Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kult uri v Ljut>lj»m. t. Šlrtclj Slovesen, Metan, \lavnnsten in njihovi suiuoslalniški pari. Predavanje na Radio Ljubljana. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO Delo inštituta, ki ga je usmerjal in spremljal Znansiveni svet, je potekalo po raziskovalnem programu Arheološka raziskovanja in kot posehen sklop Slovenija od predzgodo-vine do zgodnjega srednjega veka v multidiseiplinarnem programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Nosilec programskega sklopa je dr inž, Demetrij Brodar. sonosilci so dr, Jaroslav Sašel, dr. France Leben. dr, Janez Dular, mag, Slavko Ciglenečki in mag, Andrej Pleterski. V raziskovalni program so bili pritegnjeni še vsi drugi delavci inštituta (Ivan Turk. Dragan Božič, Dragica Knific-Lunder. Andreja Dolenc. Breda Justin in pogodbeni delavec Frane Truhlar) in zunanji s ode lave i , Inštitut je v svoj program prevzel tudi sklop raziskovan) iz sredstev Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti, izvajalci so bile zunanje ustanove s svojimi raziskovalci, RaffekOtaipe puleolitika. Nadaljevali smo _s sistematičnimi iz-fcopavanjr V jami Divje babe 1 in dobili zelo ugodne rezultate v sedimentih pred jamskim prostorom. V doslej najglobljem kulturnem horizontu (E) smo našli nad sto sileksov in med njimi nekaj izrednih anefaktov in mikrolitov in prišli tudi do nekaterih podrobnejših ugotovitev o razporeditvi favnističnih ostankov v razmerju s kulturnimi Rezultati kažejo, da bo treba izkopavanja še nadaljevati v predjamskem prostoru, ker je v spodnjem kulturnem horizontu izredno bogat, in se£i še globlje, saj se nakazuje nov kulturni horizont — šesti od zgoraj navzdol, Natančno beleženje favnističnih in kulturnih ostankov je prineslo neka j novih podrobnejših ugotovitev, zlasti kar se tiče lova na jamskega medveda. Poskusna sondiranja smo opravili v Divjih babah II [zgornja jama), v jami ob vznožju Mokrice v Kamniški Bistrici in v Luknji na Korinjskem hribu in Srednjem kevdercu pri Spodnji Slivnici; povsod so zaenkrat rezultati arheološko negativni. Rekognosciralt smo tudi več jamskih objektov Sirom Slovenije: jamo v Kunclju nad Stopnikom in jamo v grapi Kazarske pri Reki v dolini Idrijce, jamo v zahodni steni Kalškcga grehena nad Kokro, jamo v Petrovi gmajni pri Rabnem polju. Vojaško jamo pri Dol. Logatcu, jamo v Štefanovih pečeh na Creli in Zijal ko na Tundrušu pri S topni k u na Štajerskem. Nobena iz.med njih ne pride v poštev za arheološko raziskovanje. Obšli smo tudi vsa najdišča sileksov na Ljub- Ijanskem barju in nabrali dokaj gradiva in ogledali plana nahajališču obdelanih kamnitnih odbitkov v Policah nad Idrijco, Gradivo iz Divjih bab smo sproti obdelali v izčrpnem elaboratu, v katerem so predhodno obdelani tudi ostanki favne. Obdeluje se tudi izkopano gradivo iz Podrisovca pri Postojni. Prazgodovmska raziskovanja. Hkrati s paleolilskimi izkopavanji v Lukenjski jami nad izvirom Prečne smo raziskovali holocenskc sedimente vhodnega deja jame. V njih smo odkrili kulturne ostaliue prazgodovinske poselitve z ostanki kurišč. Najdbe iz posameznih plasti (keramika, kamnitni, koščeni in bakreni izdelki) datirajo največ v zgodnjo bronasto in eneolitsko obdobje, spremlja pa jih tudi dokaj živalskih kosmih ostankov. Med najdbami pa so zanimivi tudi posamezni kosi človeških kosti iz najnižje holocenske kulturne plasti. Še več človeških kosmih ostankov pa smo zasledili v višjem rovu za vhodnim jamskim prostorom. Ležijo v ilovnatih jamskih tleh pod sigasto skorjo in za siga ni m kamenjem. Potrebno bo specialno raziskovanje, da bi ugotovili, koliko in na kakšen način je tod pokopanih prazgodovinskih ljudi. Nadaljevali smo s sistema lični m izkopavanjem bronastodobne naselbine Oloris V Dolnjem Lakošu. Izkopavanja so bila osredotočena na osrednji predel naselja, kjer smo odkrili tloris pravokotne stavbe s hrambe no jamo, zunaj nje pa dve lončarski peči iz istega obdobja. Številni ostanki t varne kulture uvrščajo to arhitekturo v čas srednje in pozne hrn-naste dobe. Raziskovanje poselitve jugovzhodnih Alp v prazgodovini je teklo po programskem načrtu. Opravili smo rekognosciranje v severnem predelu ljubljanske regije, presondirali naselbine v domžalskem topografskem območju in izrisali načrte gradišč f>o lanskih meritvah. Raziskovanje antike in obdobja preseljevanja ljudstev. Nadal jevanje Inscripliones Lati-nae m lugosfavia repertue je teklo enakomerno skozi vse leto. Zaključena je kontrola in in-dentifikacija latinskih napisov s Kosova, ki jih hrani Arheološki muzej v Skopju. Za Inscripliones Sloveniae je bila zaključena revizija antičnih napisov v Ptuju, Izdelala se je shema in vsebinska členitev snovi za A rhe o loško-historični priročnik, za Arheološko historični at lan t se je zbiralo gradivo in predloge. Po programskem sklopu je delo na antičnih literarnih virih za Slovenijo zajelo grške in latinske vire za obdobje do vladarja Avgusta, posebej intenzivno v prvih mesecih na ustanovi The Institute for Advanced Studv v Princetonu, ZDA. Analiza narativnih virov za prisotnost Slovanov na Balkanu v 5, in 6, stoletju [e bila osredotočena na evidentiranje p red slo venskega loponomastičnega gradiva v Sloveniji. Terenske raziskave so zajele sistematično sondiranje na Korinjskem hribu nad Velikim Korinjem. Odkrili smo sledove naselbine iz časa kulture žarnih grobišč in mlajše železne dobe (latena) ter obsežne ostanke iz časa preseljevanja ljudstev. Med stavbnimi ostanki je treba omeniti pet obrambnih stolpov in poveljniško zgradbo, med drobnimi najdbami paalamansko pozlačeno ptičjo fibulo, srebrno lavširano pašno spono in zgodnje krščansko apliko. Utrjena postojanka naj bi v času preseljevanja predstavljala pomembno straleiko točko pred italskimi zaporami. Specialna sondiranja na Kozjanskem smo osredotočili na iskanje poznoantične naselbine na Donački gori in uspelo nam je vsaj približno določiti njeno razprostranjenost in osnovne značilnosti (neutrjena naselhina, lesene hiše). Podrobneje smo raziskovali tudi poznoantično najdišče Veliki vrh nad Osredkom z bližnjo okolico, Rekognosciranje poznoaniičnih naselbin na področju Vzhodnih Alp je zajelo terenske raziskave v Avstriji, Italiji in Nemčiji; najzanimivejše rezultate smo dobili v južni Tirolski, ki je arheološko razmeroma slabo raziskana, ima pa mnogo najdišč prav iz tega obdobja (CastelTelder, Lambreehi, .St. HipoNil, Imsl, Zirl, Si. Apollonia, Burgkofel itd,j. Raziskovanje zgodnjega srednjega teka. Nadaljevali smo sistematična raziskovanja sta-roslovauskih najdišč v blejskem kotu (skupaj s programskim sklopom PZE za arheologijo! in odkrili del naselbine na Pristavi pri Bledu (dve novi hiši in Številne drobne najdbe). Stavbi sta v slovanskem svetu nekaj izjemnega — dvignjeni nad površino, kar povsem spremeni dosedanje predstave o starosl o venski stavbni arhitekturi. V neposredni bližini smo s kontrolnim izkopom našli dokaj kosov keramike iz ¿asa preseljevanja ljudstev, kar nakazuje možnost neprekinjene poselitve Pristave še iz predslovanskega obdobja. Za raziskovanje plaslovitosti grobišč alpskih Slovanov je izdelan osnovni prikaz prostorske in časovne delitve grobiši a na Ptujskem gradu. Prikaz gospodarskega in družbenega razvoja Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku temelji na tej stopnji raziskovanja prvenstveno na retrogradni analizi pisanih virov za ta prostor. Zbrani so vsi dostopni pisani viri, izdelane preglednice po krajih irt osebah in analize za naselja Grad, Zasip. Muije. Blejska Dobrava in Podhom. Arheološka topografija Slovenije. Terenska topografija se je sistematično nadaljevala v posameznih področjih celjske, belokranjske, koprske, ljubljanske, krške in kočevske regije, končuje se prekmurska regija, Topografijo Bele krajine smo usmerili predvsem na pripravo teksta za prvi topografski zvezek. Delo je teklo tudi na oheh mestnih topogralijah: tako z vnašanjem podatkov v karto južnega dela Poetovia in zbiranjem najstarejših literarnih podatkov za Emono. Vzporedno s terenskim delom je teklo tudi izpisovanje arheoloških podatkov in literature za urejanje dokumentacije in arhiviranje. Arheološka terminologija. Izpisovanje strokovnih izrazov, redakcija gradiva, obdelava gesel in izbiranje ilustracij je teklo v mejah možnosti po programu, kajti delo zahteva precej redaktorskih in tehničnih priprav, hkrati pa je odvisno od zunanjih strokovnih sodelavcev in specialistov za arheološki geslovnik. Dokumentacija arheološkega gradiva in arhivov se je nadaljevala z tisa nje m gradiva z Magdalenske gore, ki je shranjen v Naravoslovne!!1, muzeju r.a Dunaju, Za histcriogrsfijo arheologije so dokončani regesti h kopijam arhiva Historičnega društva za Kranjsko in Muzejskih društev za Kranjsko in Slovenijo: končuje se tudi izdelava regesta k arhivu Narodnega muzeja v Ljubljani. Arhivski fond se je sproti urejeval — elaborati topografije in problemskih sondiranj. Centralna arheološka kartoteka Nadaljevali smo popisovanje akcesije knjižnice PZE za arheologijo in knjižnice Narodnega muzeja, sproti izpisovali arheološko literaturo za naše in italijansko ozemlje v knjižnici v Kopru in uredili stvarno kartoteko o najdiščih na našem ozemlju, o katerih hranijo podatke v Avstriji in na Madžarskem, KataiogiziraN smo zhrano gradivo in sproti dopclnejvali stvarno luknjičasto kartoteko. Inititutsku knjižnica InštiLutska knjižnica je v letu 1982 pridobila 1179 enot. Na dom smo izposodili 576 zvezkov, v čitalnico pa 1533. Razširili smo zamenjavo, s katero pridobimo pretežni del nove literature. Celoten knjižni fond smo na novo uredili in pri serijskih publikacijah puščali zadostne vrzeli, da nekaj časa ne bo treba premeščati knjig. Opažamo že pomanjkanje knjižnega prostora. Inštitut in delavci vzdržujejo stike z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami, muzeji, strokovnimi društvi in posamezniki. Vedno bolj nas obiskujejo domači in tuji strokovnjaki in študentje, ki se pri nas izpopolnjujejo. Raziskovanja, ki so jih f okviru programa inštituta opravili zunanji sodelavci Inštitut je v letu 1982 vodil in usmerjal tudi raziskovanja iz sredstev Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti, katerih izvajalci so bile zunanje ustanove s svojimi sodelavci in posamezniki. Vsa poročila in elaborati so v arhivu inštituta: Arheološka topografija Slovenije (izv. Inštitut za arheologijo z zunanjimi sodelavci); Dolnji Lakoš, sistematično izkopavanje bronastodobnega naselja (izv, Pokr, muzej V Murski Soboti); Kostel ob Kolpi, sondaža prazgodovinske naselhine (izv, Pokr, muzej v Kočevju); Brinjeva gora pri Zreča h, priprava objave (izv. Pokr, muzej v Mariboru): Ormož, priprava ohjave žarnogro-biščne naselbine (izv Pokr. muzej v Ptuju); Most na Soči, sistematično raziskovanje naselbine (izv. Goriški muzej v Novi Gorici): Rifnik. sondiranje prazgodovinske nekropole (izv. Pokr, muzej v Celju); Novo mesto, priprava objave nekropol (izv. Dolenjski muzej v Novem mestu): Smarata, sondaia I atenske naselbine (izv. Kraška muzejska zbirka v Postojni); Zahnica, sondaža rimske vile (izv. Loški muzej v Skofji Loki in Zavod za spomeniško varstvo v Kranju); Molnik, Izkop prazgodovinske gomile (izv. Mestni muzej v Ljubljani); relikviarija iz Kopra in Pirana (izv. Pokr. muzej v Kopru); Kobarid, sondaža lizv, Zavod za spoin. varstvo v Novi Gorici); Antični pisani viri o slovenskem prostoru (izv. Marjeta Šašel-Kos). Delo delavcev initilula Znanstveni svetnik dr, inž. Demetrij Brodar vodi terenska in notranja paleolitska raziskovanja. Vodil in usmerjal je izkopavanja (Divje babe), sondiranja in rekognosciranja potencialnih jamskih objektov v zvezi z naselitvijo ledenodobnega človeka. Obdeloval je izkopano gradivo iz Podrisovca 1n Jame v Loži pri Postojni. Skrbel je za sprotno vodenje stvarne in avtorske kartoteke paieolitske literature in za predstavitve materialne kulture doma in v svetu, še posebej za vključitev naše ledeuudohne dediščine v evidenco moderne evropske znanosti. Dokončal in pripavii je za tisk monografijo o stratigrafski in kulturni sliki Potočke zijalke, visokoalpske postaje aurignaclenskih lovcev na Olševi. Do oktobra je vodil delo v inštitutu kol njegov upravnik. Je član Znanstvenega sveta inštituta, namestnik predsednika sveta ZRC SAZU v ustanavljanju in član Sveta za znanost republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Znanstveni svetnik dr. Jaroslav Saše! se je aprila j kol visiting member) vrnil s študija v Princelonu iz ZDA (The Institute lor Advanced Study), Kot epigrafik je v programskem sklopu delal pri lnscrtpiione\ Latinae quae tn lugoslavia rep. in pri Inscnptitmes Slorenieie; kot antični zgodovinar pripravlja Arbeološko-historični priročnik in atlant. preučeval je grške in latinske literarne vire do obdobja cesarja Avgusta, vire za Slovane na Balkanu v 5. in 6. stoletju na podlagi evidentiranja prcdslovenskega toponomastičncga gradiva, in dokončal komentar k Linhartovi zgodovini Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov. Delal je številne epigrafske analize in analize virov, povezanih s prostorom Balkana in Slovenije (npr. pri latinskih napisih v mozaičnih tleh emonskega baptisierija iz S. stoletja, pri nekaterih problemih v Dardaniji. pri gradbenem napisu iz Pretorija Latobikorum, pri problemih Celeje itd,j, Pripravil je nekaj predavanj, napisal nekaj kritik in prikazov, opravil iomljenc korekture za Arheološki vestni k (11), ki je izšel letos. Sodeloval je pri ohlikovanju nekaterih strokovnih projektov doma in na tujem, prevzel nekaj konzultacij in se udeležil znanstvenega mednarodnega srečanja v Ogleju. Znanstveni svetnik dr. 1-raneo Lehen vodi programsko raziskovanje starejših prazgodovinskih obdobij ■ neolitika, cneolitika in zgodnje hronaste dohe. Vodil je izkopavanja holocenskih sedimentov v I. ukenjski jami nad izvirom Prečne in odkril eneolitsko in zgod-njebronastodobno zapuščino s človeškimi kostnimi ostanki. Obdeloval je gradivo iz Velikega zjota in skrbel za delo na kulturni in kronološki razvrstitvi neolitskega in eneolitskega gradiva iz Ciganske jame in Moverne vasi Posvetil seje študiju novoodkritih prazgodovinskih plasti v jamah na Krasu in arheološki zaščiti Škocjanskih jam z okolico. Dodelal je avtorsko in stvarno kartoteko literature jamskih najdišč slovenskega ozemlja in sosednjih pokrajin in arheološko karto ncolitskih in eneoiitskih najdišč na področju jugovzhodnih Alp in reševal kulturno in kronološko problematiko po srednjeevropski shemi, Strokovno in tehnično je uredil 32 (1981) letnik Arheološkega vestnika, uredil in pripravil za tisk 33 (1982) letnik, uredil Razprave I. razr. SAZU XI11/2, 1981 (I. Puš, Prazgodovinsko žarrio grobišče v Ljubljani}, uredil Dela SAZU 24, 1983 (S Brodar in M. Bodar, Potočka zijalka. visokoalpska postaja aurignacienskih lovcev). Sodeloval je pri Krajevnem leksikonu Slovenije S z arheološkimi gesli za Furlanijo in Cioriško pokrajino, Bil je ocenjevalce za znanstvena in strokovna napredovanja in se udeležil znanstvenih simpozijev s predavanji. Je član republiškega odbora gibanja Znanost mladini, kjer vodi arheološko komisijo. Znanstveni sodelavec dr. Janez Dular raziskuje kovinska prazgodovinska obdobja. Skupaj s Pokrajinskim muzejem iz Murske Sobote je vodil sistematska izkopavanja bnona-Modohne naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu. Za poselitveno sliko jugovzhodnih Alp v prazgodovini je rekognosciral predel ljubljanske regije in sondiral višinske naselbine v domžalskem topografskem območju. Za topografijo Bele krajine je pripravljal tekst, dopolnjeval katalog najdišč in izbral slikovno gradivo za objavo topografskega zvezka. Delo je osredotočil tudi na študijo o halštatski keramiki in urejanju prazgodovinskega gradiva in grafične dokumentacije za monografijo Kučar pri Podzemlju. Opravil je tudi študijsko potovanje v Avstrijo in po Hrvaški. Dne 29. aprila 1982 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani t disertacijo Grobna keramika halštatskega obdobja v Sloveniji. Od oktobra dalje je upravnik inštitutu. Asistent mag. Slavko Ciglcnečki raziskuje obdobje pozne antike in preseljevanja ljudstev ter vodi po programu akcije arheološke topografije Slovenije, Sistamtično je sondiral na Korinjskem vrhu in odkril sledove prazgodovinske poselitve, zlasti pa obsežne arhitekturne ostanke in zanimive drobne najdbe iz časa preseljevanja ljudstev. Vodil je tudi specialna sondiranja na Donački gori, kjer je odkril poznoantično neutrjeno naselbino, in nadaljeval z arheološko topografijo v celjski regiji med Planino in Jurkloštrom. Največ dela je posveti! terenskim raziskavam poznoantičnih naselbin v Vzhodnih Alpah I Nemčija, Avstrija, Italija), kjer je odkril zanimive postojanke zlasti v južni Tirolski, Sproti izpopolnjuje kartoteko zgodnje krščanski h objektov na jogoslovanskem in jugovzhod« oalpskem prostoru in se posveča študiju in dokumentaciji poznoanličnega drobnega gradiva in ostankov arhitekture s KuCarja pri Podzemlju, Studijsko je potoval po jugovzhodnih Alpah m Hrvaški. Bil je mentor arheološkim nalogam v okviru gibanja Znanost mladini. Asistent mag. Andrej Pkterski programsko raziskuje obdobje zgodnjega sredn jega veka in h i sto rio grafi j o arheologije. Vodil ie (skupaj s programskim sklopom PZE za arheologijo) izkopavanja staroslovanske naselbine na Pristavi pri Bledu in opravljal arheološko topografijo dela celjske regije (Strmec. Vojnik, Skofja vasi. Prvenstveno se je posvečal preučevanju retrogradne analize pisanih virov za Blejski kot ter njeni pričeval nosti o staroslo-vanski agrarni družbi in izdeiavi prikaza prostorske in časovne delitve grobišča na Ptujskem gradu v programu raziskovanja plastovitosti grobišč alpskih Slovanov. Bil je mentor arheološkim nalogam v okviru gibanja Znanost mladini in svetovalec pri strokovnih geslih za slovar sto venskega knjižnega jezika. Precej delovnega časa je po rab i i ¿a opravljanje funkcije predsednika izvršnega odbora Osnovne organizacije zveze sindikatov ZRi.' SA-ZU. Višji strokovni sodelavec Ivan Turk je izkopaval v jami Divje babe I in sondiral v jami Divje babe II in v jami ob vznožju Mokrice v Kamniški Bistrici. Rekognosciral je še šest drugih jam, obhodil vsa najdišča sileksov na Ljubljanskem barju, opravil arheotoško topografijo dela celjske regije (Vransko, Tabor, Gomtlsko, Itraslovče) in pri tem odkril pet novih postojank. Preuredil je ves arhiv arheoloških najdišč s topografskimi zapiski in elaborati, začel voditi institutsko kartoteko negativov in diapozitivov, sodeloval pri izpisovanju paleoliLske literature in se podrobneje posvetil študiju paleolitika. Obdeloval je favno z nekaterih novoodkritih najdiič (Mamula, Divje babe, Bled-Pri-stava, Spaha, Stari grad nad Podbočjem) in izdelal elaborat izkopavanj v jami Divje babe. Strokovni sodelavec Dragan Hožič je opravljal vsa tekoča dela v zvezi s knjižnico Sproti je kaialogiziral novo pridobljene knjižne enote, nadomeščal stare katalogne lističe z novimi, izposojal knjige, skrbel za nakup literature z dopisovanjem v več jezikih, širil mrežo tistih, s katerimi naš i niti t ut zamenjuje publikaeije ter skrbel za kompleti ra nje revij, S pomočjo delavcev inštituta je premestil celotni knjižni fond po zaporednih signaturah. Opravljal je korekture prispevkov za Arheološki vestni k, strokovno ocenil nekatere članke in prevzel uredništvo Arheološkega vestnika s 34. letnikom. Postal je tajnik Slovenskega arheološkega društva in kot član sveta razstave Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije sodeloval pri izboru predmetov, ker je po stroki specialist za la ten s ko obdobje. Sodeloval je krajši čas pri izkopavanju keltskega grobišča v Brežicah in naselbine na Korinj-skem vrhu. Udeležil se je strokovne ekskurzije po Liki in si ogledal več arheoloških izkopavanj. Strokovna delavka Dragica Knific-Lunder dela na grafični arheološki dokumentaciji. Risala je artefakte iz Ciganske jame in Divjih bab, koščene konice iz Potočke zijalke, gradivo z Dolnjega Lakoša, koščene najdbe iz Triglavce, najdbe s Tinja in Korinjskega vrha. Risala je načrte najdišč, geografske skice in kronološke razpredelnice ter oblikovala table slikovnega gradiva. Oblikovno in tehnično je popravljala slikovno gradivo prispevkov za Arheološki vestnik in pomagala pri preureditvi inštitutske knjižnice. Stažistka Andreja Dolenc opravlja od 1. marca dela dokuineutalistke. Izpisovala je literaturo za zbirne mape arheoloških najdišč, zbirala literaturo za tekoče leto in dopolnjevala najdiščne podatke. Tekoče je urejala arhivski fond elaboratov arheološke topografije in problemskih sondiranj ter sodelovala pri preureditvi knjižnice. Risala je proTile m planume za monografijo o Potočki zijal ki Sodelovala je pri izkopavanjih v Dolnjem Lak oš u in na Klirinškem vrhu in si studijsko ogleda ki druga izkopavanja s programskega sklopa. Nadaljevala je z izdelavo geslovnika arheološke terminologije. Administrativna tajnica Breda Justin je opravila veČino pisarniških poslov in usklajevala finančno poslovanje z računovodstvom. Skrbela za sprotna administrativno obveščanje, po potrebi pa je pomagala pri določenih delih programskega sklopa in internih delih inštituta. Udeležba na znanstvenih srečanjih in potovanjih J a rosi a v Saše I se je aprila vrnil s študija v ZtJA, kjer je bil večmesečni gost (vis iti ng member) na ustanovi The Institute for Advanced Study (School o T H isto rica I Siudies) v Princetonu. Konec aprila in v začetku maja je sodeloval na sestanku Setlimana di Aqui-leia, kjer je imel uvodno predavanje (o dogajanjih za časa vladarja Maksimina Tračana). Oktobra je študijsko potoval v Split, na flrai in Pag, kjer je delal v bibliotekah in kontroliral številne rimske napise. i-ranče Leben se je septembra udeležil znanstvenega srečanja Hrvaškega arheološkega društva v Puli s pred a vanjam o novoodk ritih prazgodovinskih plasteh v jamah na Krasu, Septembra je bil v organizacijskem odhoru mednarodnega simpozija o zaščiti krasa ob lt>D-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam in predaval o arheološkem prispevku k zaščiti Škocjana in okolice. Janez Dularje študijsko potoval v Klemklein (ogled izkopavanj), v Gradec (študij gradiva i -L Slovenije, ki ga hrani tamkajšnji muzej) in v Mcdjimurje in Podravino (muzeji v fakoveu, Varaždina in Koprivnici) Skupaj s S. Ciglenečkim sta prisostvovala tudi na znanstvenem srečanju HAD v Puli- Stavko Ciglenečki je opravil tri daljša in več krajših študijskih potovanj po Avstriji, Nemčiji in Italiji (rekognoseiranje p ozn oa nt i fin i h naselbin) in obiskal razstavo O Sv. Seve-rinu v finnsu Ogledal si je gradivo v muzejih v Cakovcu in Varaždinu in se udeležil simpi-Tija zgodnjesrednjeveške sekcije Zveze arheoloških društev Jugoslavije v Novem Sadu z referatom (Železno orodje z utrjenih višinskih naselbin v Sloveniji v času preseljevanja ljudstev). Simpozija in strokovne ekskurzije po Vojvodini seje udeležil tudi Andrej Pleterski. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Znanstveni svetnik dr. Pavle Blaznik se je v letu 1982 odločil, da odide v pokoj z 31. 12. 1982. Dr. Blaznik ni bil samo eden od najbolj aktivnih delavccv pri dosedanjih nalogah inšrituta. ampak je njegovo sodelovanje tudi zdaj nujno potrebno pri historični topografiji in pri drugih načrtih inštituta. Zato mu je inštitut hvaležen, ker je pripravljen še sodelovati pri tem delu: meni, da ho mogoče najti primerno obliko za to sodelovanje. Z njegovo upokojitvijo se bo število delavcev v stalnem delovnem razmerju v inštitutu zmanjšalo od šest na pet. Zato je bilo razpisano mesto asistenta za zgodovino Slovencev v novem veku. Za to mesto je prosil kot edini kandidat Vincenc Rajšp, kustos-zgodovinar v Narodnem muzeju v Ljubljani. Znanstveni svet inštituta je na svoji seji 16. 11. 1982 predlagal njegovo namestitev, razred ga je izvolil na svoji seji 13. 12. 1982 in predsedstvo je tO potrdilo na svoji seji 16. decembra, tako da je ob konen koledarskega leta mogoče računati z njegovim skorajšnjim nastopom službe. Kar se tiče reelekcij in napredovanj, je bil strokovni svetnik Božo Otorepec na seji razreda 20, I. 1982 izvoljen za višjega raziskovalnega sodelavca, kar je potrdilo predsedstvo SAZL1 na svoji seji 21. 1. 1982. Asistent z magisterijem Stane Grands je bil na istih sejah reelegirán. Asistentka Darja Mthelič je bila reelegirana na seji razreda 13. 12. 1982. kar je potrdilo predsedstvo SAZU na seji IS, 12. 19R2. Število delavcev v rednem delovnem razmerju je majhno v primeri z nalogami, ki si jih je zastavil inštitut, zato je pri svojem delu zelo odvisen od zunanjih sodelavcev: zelo skromna so pa tudi njegova finančna sredstva. Posebej je treba omenili, da inštitut nima delavca za tehnično delo. zato so z njim obremenjeni znanstveni in strokovni delavci. Za bodoče razširjeno delo je nu jno potrebno, da bi dobil inštitut 5e nove prostore. Publikacije. V letu 1982 je izšla publikacija Historična topografija Slovenije, I, Ivan Zel -ko: Prekmurje do leta 151>0, publikacija, ki je bila že prej odobrena za objavo in oddana v tiskamo- Ta publikacija je sestavni del načrta izdaje topografije slovenskega ozemlja; v določenem oziru je to nadaljevanje elaborata t;a Kranjsko, nedokončanega dela profesorja dr. Milka Kosa (Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije, za Kranjsko do leta 1500. I- HI. Ljubljana 1975); vendar je pa bil Kosov elaborat razmnožen samo za interno uporabo strokovnjakov in ni na knjižnem trgu, medlem ko je to delo izilo v tisku kot izdaja SAZU in v založbi Pomurske založbe. Za tisk je odohrena in v tiskarno oddana dr. Hitlerjeva izdaja cerkvenih vizitactjskih poročil iz 16, stoletja za del slovenskega ozemlja, ki bo verjetno izSla v seriji virov za slovensko zgodovino. Za izdajo je že pripravljen in odobren za objavo rokopis Najstarejša piranska notarska knjiga 1281-87/89. delo D. Miheliče-ve, rešili je treba le Se nekatera denarna vprašanja Delo na virih in bibliografiji za slovensko zgodovino. Višji raziskovalni sodelavec B. Oto-repec je pri delu za centralno kartoteko srednjeveških listin za Slovenijo dokončal kopiranje, transkripcijo in strokovno obdelavo lislin iz kronološke zbirke listin Arhiva SR Slovenije v Ljubljani za čas od 1471 do 1500: pregledano je bilo ISO listin in obdelano iz imeni starejših listin od 1253 do 1470) 240 listin, ki so bile opremljene s podatki v eventualnih dosedanjih objavah, omembah v historični in drugi literaturi, podrobnimi opisi pečatov in dnr/.alnih notic itd. Centralna kartoteka je bila dopolnjena z novimi podatki iz okrog 140 listin samostana v Pleterjah za čas od 1. 1304 do 1500, ki so bile vrnjene lugoslaviji in jih hrani Arhiv SR Slovenije: preverjena je bila predvsem pisava topografskih in osebnih imen, na novo popisani ohranjeni pečati in zabeležene hrbtne opazke na listinah. V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani je bilo pregledano in obdelano 48 listin iz obdobja med L 1350 i it 1400. Pri pripravljanju edicije fevdnih knjig Celjskih grofov iz let 1436 do 1456 smo preskrbeli iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu fotokopije tretjega rokopisa celjske fevdne knjige [Spezialarchiv CilB, Schuber 3, Nt. 12), ki obsega 190 strani: čeprav je nastala po smrti zadnjega Celjana 1456, vsebuje važne podatke o usodi celjske posesti; začeli smo transkribirati ia rokopis, identificirati t o po ni me in Celjske vazale po dosegljivem It-slinskem gradivu. Na prošnjo Hislorische Landeskornmission fur Sleiermark je B. Otore-pec pregledal okrog 200 tipkanih strani rokopisa registra osebnih in krajevnih imen k Regesten d t-s Hcrzogtums Steiermark, I. Band, 1308—1319, t. Lieferung, Graz 1976, ki ga pripravlja za tisk dr. A. Redikova, in ji posredoval obširne pripombe k identifikaciji in pravilni pisavi slovenskih krajevnih imen v tem registru, Kar se tiče v letu 1981 začetega študija virov za zgodovino slovenskih kmečkih puntov do vključno punta leta 1515 in nekaterih drugih vprašanj slovenske srednjeveške zgodovine. Hi bilo mogoče lega študija (pregled in kopiranje listinskega gradiva in gradiva iz kopiainih in računskih knjig Gori-ško-Tirolskih in Habsburzanov) v letu 1982 nadaljevati in končati, ker ni bilo deviz niti dinarskih sredstev. Kar se tiče ostalega dela na virih za starejšo zgodovino, jc bilo že omenjeno, da sta rokopis za Izdajo najstarejše piranske notarske knjige, delo asistentke 1?. Mihelič, in rokopis vizitacijskih poročil iz 16- stoletja, delo dr. H6flerja,že pripravljena za objavo, Asi-sient Janez Sumrada jc nadaljeval z delom za objavo srednjeveških piranskih statutov (kar je začel pripravljati že pokojni dr. M, Pahor), koladomral je vse tri prepise fragmentov statuta iz 1274, deloma pa statuta 1307 in 1332, začel izdelovati konkordančno tabelo in primerjal de Franceschijevo objavo tržaške vrste piranskih statutov s preverjenimi prepisi statutarnih knjig, ki jih hranijo v Piranu. Od dveh knjig dodatkov k statutom je tran-skribiral prvo v celoii, Pripravljamo pa še druge načrte v zvezi z vtri. Dr. P. Blaznik je skupaj s Sv Grando in J, Sum rado študiral določene vrste virov, npr. imenjske knjige, fevdne knjige in urbarje. D, Miheličeva je sestavila načrt za nadaljevanje objavljanja piranskih notarskih knjig; skupaj s prof. F, Gestrinom je sestavila načrt za objavo piranskih listin Iz predbeneškega obdobja; kritično je obdelovala tudi tisto zapuščino Marka Han-ziča, ki se nahaja v Zagrebu. Asistent z magisterijem Stane tiranda je nadaljeval evidentiranje in kopiranje težko dostopnih virov za zgodovino revolucije leta 1848/49 pri Slovencih (lepakov, brošur, uradnih razglasov, člankov itd.), izdelal kartoteko .skoraj 200 takih arhivalij in delal tudi v gra-škem Deželnem arhivu, kjer je bilo narejeno 184 posnetkov. V tem letu ni bilo mogoče uresničili načrta za enomesečno bivanje v Leningradu, kjer se nahaja velik del zapuščine Henrika in Elbioa Henrika (.'osle. Pač pa je bil raziskan listi de! zapuščine, ki se nahaja v arhivih v Sloveniji in tu je bilo med drugim ugotovljeno, da je Se okrog I. 1930 obstajal v Koči vasi dnevnik, ki se je pozneje izgubil. V program evidentiranja in izdaje zapuščine slovenskih politikov spada tudi evidentiranje izredno bogaEe zapuščine Ivana Mumika. ki se nahaja še v privatni lasti; ta zapuščina je bila doslej (z malenkostnimi izjemami) neuporabljena. v njej je del Toma nove zapuščine, več Blei weis ovi h in eno Costovo pismo. St. Granda in Marjan Drnovšek i z Zgodovinskega arhiva Ljubljana sla delno ie evidentirala zapuščino Ivana Hribarja, ki je še v privatni lasti, je pa vsaj deloma ohranjena. Kar se tiče Bleiweisove korespondence, je ohranjeno več, kakor smo pričakovali; zdaj se raziskujejo razne zasebne zapuščine v Arhivu Slovenije, verjetno pa je, da se pisma nahajajo tudi v Zagrebu. Pragi in Leningradu. Kar se tiče zapuščine dr Henrika Tume (korespondenca, rokopisi, težko dostopne objave), se je tudi v tem letu pokazalo, da je gradiva več in da bo delo zahtevalo več časa. kakor smo pričakovali. V tem letu so se nadaljevala pripravljalna dela (pregledovanje, urejanje, Tot ok opiranje in preiipkavanje), kar sta opravljala asi ste ni-magister St. Granda in strokovna sodelavka Eva Holz; po njunem predvidevanju se bo to delo nadaljevalo še v letu 1983 do jeseni. Docent tržaške univerze dr. Jože Pirjevec, ki je od dediča in našega inštituta predviden za urednika izdaje, ima do jeleni 1983 druge obveznosti. Tako predvidevamo, da bi v jeseni 1983 pripravljali izbor gradiva, komentarje in sploh rokopis za tisk. Med naloge inštituta spada tudi izdajanje tekoče in retrospektivne bibliografije za slovensko zgodovino, saj se brez nje ni mogoče orientirati v množici publikacij, ki izhajajo. Tekoča bibliografija publikacij, ki so izhajale do 1. 1972, je bila objavljena v Zgodovinskem časopisu, glasilu Zgodovinskega društva za Slovenijo kot delo več delavcev pod redakcijo univ. prof. dr. V. Melika. Bibliografijo do 1. 1977 je izdelala prof. Olga Jansa-Zom in je pripravljena za tisk: za naslednja leta do I. 1981 pa jo bo pripravila — po posvetih z njo strokovna sodelavka Eva Holz: tudi ta del je v glavnem ie pripravljen za izdajo. Objavljanje je zastalo iz finančnih razlogov, ker niti SAZU nili Zgodovinsko društvo nimata denarja za to in najnovejše reforme samo poslabšujejo položaj; vprašanje tiska je potrebno nujno rešiti. Retrospektivna bibliografija je pregledana, razporejena po geslih in se sedaj ureja po abecednem redu v okviru vsakega posameznega gesla; vsa ostala vprašanja pa so še odprta. Historična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja, Ze leta 1975 je izšel rokopis dr. M. Kosa o historični topografiji Kranjske do leta 1500. ki ga avtor sam ni imel za končni rokopis, in sicer kot interna publikacija za strokovnjake. Leta 1982 je izšla februarja ie omenjena publikacija o historični topografiji Prekmurja do leta 1500; njen avtor je dr. L Zelko. delavci inštituta .so mu le pomagali z nasveti in pri tehničnih opravilih; to delo moremo že označiti kot definitivno izdajo. Zdaj je glavna naloga izdaja podobnega dela za Slovensko Štajersko in jugoslovanski de) Koroške, kar ie leta pripravlja predvsem dr. P. Blazni k. V letu 1982 je dopolnjeval zbrano gradivo s pritegnitvijo objavljenih virov t Jak seh, Wiessner, Mlinarič, Redik) in arhivskih virov iz centralne kartoteke srednjeveških listin v našem inštitutu, reševal nekatere odprle lokacije zlasti s pritegnitvijo katastrskih map in začel pripravljati dokončno redakcijo izredno obsežnega gradiva. V tem okviru je D, Miheličeva izdelala kartoteko tujih oblik krajevnih imen. Ob lem delu je mogel dr. Blaznik, ob delu pri listinah pa tudi B. Otorepec, dopolnjevati in preverjati ie prej zbrane podatke iz historične topografije -Slovenske Štajerske in tudi Kranjske. Historično topografijo za Slovenska Pri morje (tj. za ozemlje med rapallsko mejo in današnjo drlavno mejo) je začel pripravljali J. šum rada, ki je pri tem upošteval gradivo, ki ga je zbral dr. M, Kos, od njega objavljene urbarje za Slovensko Pri morje in drugo urbarialno gradivo. Ob lem je začela nastajati razprava o opustelosti Krasa konec 15. in v 16, stoletju. Vprašanje historične topografije za slovensko ozemlje izven Jugoslavije je še odprlo. Gospodarska in družbena zgodovina Sto vencev. Delo na teh prodročjih je koncentrirano okrog serije publikacij pod skupnim naslovom Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, kjer je obravnava enciklopedična po panogah; doslej sta izšli dve publikaciji ood skupnim naslovom Zgodovina agrarnih panog, prva s podnaslovom Agrarno gospodar- 11vo z letnico 1970 in druga 4 podnaslovom Družbena razmerja in gibanja z letnico 1980. Delo je doživelo mnogo priznanj, posebej na okrogli mizi o njem 14. 12. 1982, a tudi neupoštevanje listih, ki so dolžni spremljali znanstveno produkcijo pri Slovencih. Kar se tiče nadaljevanja tega dela, je bil v letu 1982 dosežen histven napredek le v tem, da se je oblikovala delovna skupina, katere končni cilj je publikacija o zgodovini prometa na slovenskem ozemlju. Njeno delo vodi univ, profesor dr. Ferdo Gesirin. njen prvi sestanek je bil 18-5, 1982. določena so hila tudi gesla in teme, ležišče dela je seveda pri zunanjih sodelavcih. Predvideva se, da bo delo traíalo več let. glavna ovira bodo druge obveznosti sodelavcev, pa tudi nujno potreben denar. Drugi načrt naj bi bil zgodovina mer, uteži, denarja in po možnosti tudi cen in mezd, kar bi bilo koristno ne le samo po sebi, ampak bi omogočilo uporabo kvantitativne metode pri skoraj vseh panogah gospodarske zgodovine. S tem delom še nismo mogli začeti, ker doslej še nismo rešili vprašanja vodje te delovne skupine. Monografsko obdelavo teh vprašanj za določeno ozemlje predstavlja študija D. Miheliče-ve o neagrarnem gospodarstvu Pirana do srede [4. stoletja, ki jo avtorica pripravlja za tisk. Delo temelji v glavnem na arhivulijah iz piranskega arhiva, uporablja kvantitativno metodo in zajema vsa področja neagramega gospodarstva ter posebnosti družbene in narodnostne strukture Pirana v obravnavanem obdobju. Delo ;a druge publikacije- Poleg dela pri publikacijah, ki so bile že omenjene, in biografskih in bibliografskih podatkov za člane akademije in delavce v rednem delovnem razmerju z inštitutom, ki se v tem Letopisu navajajo drugod, je treba omenili še delo pri nekaterih drugih publikacijah. Sem spada predvsem obsežen rokopis Antični novci v SR Sloveniji, delo magistra Petra Kosa, pri katerem se zavzemamo, da bi ga izdali v k o produkciji z Inštitutom za antično zgodovino na univerzi v Frankfurtu, ker bi to omogočilo, da pride delo v roke tistih, ki se zanj zanimajo. Toda to vprašanje še ni rešeno ob koncu koledarskega leta. Dr. I. Zelko je tudi po izidu svoje knjige povezan z našim inštitutom, rezultat njegovih raziskovanj v Budimpešti je doslej razprava Turška oblast i1 Prekmurju (v publikaci ji Stopinje 1983, Murska Sohota, str. 132—137), rezultatov drugih svojih raziskovanj v Budimpešti leta 1982 pa še ni objavil. Od delavcev na inštitutu je E, Holčeva dokončala svojo magistrsko nalogo o nacionalni problematiki uradništva na Kranjskem in Goriškem v drugi polovici 19. stoletja. St. Grands se pri svojem delu o nacionalnih problemih v 19, stoletju ni omejil na že omenjeno zbiranje in evidentiranje virov, ampak je izdelal vzporedno tudi več monografij o lej problematiki. Prav tako je J. Šumrada oh že omenjenem delu o historični topografiji Slovenskega Primorja dela! tudi na monografiji o opustelosti Krasa konec IS, in v 16.stoletju. Sestanki. Tudi v letu 19S2 so se nadaljevala pogajanja i. Avstrijo zaradi izvedbe arhivskega sporazuma iz leta 1923 in restitucije kulturnih predmetov, odnesenih z jugoslovanskega na avstrijsko ozemlje med drugo svetovno vojno. V dneh od 26, do 30, aprila je bil v Ljubljani sestanek druge mešane skupine izvedencev, ki je kompetentna za jugoslovanske zahteve do Deželnega arhiva v Gradcu: Sestanka so se udeležili tudi akademika Zwitter in Grafenauer, znanstveni svetnik dr. P. Blazni k in višji raziskovalni sodelavec B. Otorepec, Dr. Blazrtik seje pozneje v tej zvezi mudil v Celovcu, kjer je z Avstrijci obravnaval odprta vprašanja v Deželnem arhivu in Deželnem muzeju, v dneh od 13. do 1K. decembra pa na Dunaju kot član nase delegacije za restitucijo. V dneh od 3, do 14. maja je bil gost S AZU i n Filozofske fakuilete v Sloveniji dr. Walter Markov, upokojeni redni profesor Univerze Karla Marsa v Leipzigu, sin očeta Slovenca in matere Dunajčanke: 4. maja je imel v slovenščini na S AZU predavanje o skrajni levici v francoski ravolueiji, 6. maja v Zgodovinskem društvu predavanje o zgodovinski znanosti v N DR in 13. maja na oddelku za zgodovino filozofske fakultete predavanje o Tržaški industrijski družbi 177? 1785. Asistent magister St. Granda seje udeležil sestanka Mpdinci (zgqdovi narj i sosednjih pokrajin Jugoslavije. Avstrije in Madžarske), ki je bil to leto v Gradcu, Skoraj vsi člani sveta in delavci inštituta so se udeležili XXI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo od 29. septembra do 2. oklubra v Celju, J, Sumrada in E. Holčeva sla imela velik delež tudi pri njegovi organizaciji. Na dan devetdesetletnice rojstva Milka Kosa, po katerem se imenuje inštitut, je bil v Novi Gorici občni zbor tamkajšnjega društva zgodovinarjev in slovesnost. Akad. Grnfenauer je imel predavanje o Milku Kosu, akad. Zwitter pa je odkril njegov spomenik. Organizacija, uprava in biblioteka Znanstveni svet inštituta se v letu 1982 ni spremenil; v iem letu je imel dne 24. junija svojo 24., dne I is. novembra pa svojo 25. sejo (računano od ustanovitve instituta in imenovanja prvega sveta leta 1972), Za zgodovinarje je važno, da je v tem letu oživel nekdanji Študijski center za zgodovino slovenskega izšel jen stva, zdaj pod imenom Znanstvenoraziskovalni center za slovensku izšel jenstvo, Vendar ima ta center multidisciplinami značaj, podrejen je predsedstvu SAZU in ne razredom, zato govori o njem posebno poročilo. Tajniške posle za inštitut je vse leto opravljal asistent mag. Granda. kije imel mnogo dela, posebno z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in pripravami za teorganizacijo SAZU- Delo s knjižnico je bilo poverjeno strokovni sodelavki Evi Holz, V letu 1982 je biblioteka prejela Í8Ú novih knjižnih enot; notranjih obiskovalcev je bilo 149, izposodili so si 415 knjig; zunanjih obiskovalcev je bilo 82 in so si izposodili 27} knjig; medbibliotečne izposoje ni bito, Zaradi napeljave centralne kurjave je bilo delo v biblioteki nekoliko moteno in poškodovane so hile tudi nekatere knjige (Annales d'histoire economique et sociale. Pariš 1938. št, 49, 50. 51). Posebno delo delavcev rtu inštitutu. To delo je v glavnem ie zajeto v tem poročilu, deloma pa razvidno iz njihovih bibliografij za leto 1982. Posebej oaj omenimo višjega raziskovalnega sodelavca B, Oto rep ca, ki je v iem letu zaključil zbiranje gradiva za razpravo O pečatih in grbih slovenskih mest in trgov v srednjem veku: za študente zgodovinskega in umetnostnozgodovinskega oddelka filozofske fakultete je predava! o pomožnih zgodovinskih vedah in imel posebne vaje za dva študenta podiplomskega študija; za člane Zgodovinskega društva Ljubljana je imel dne II. U, 1982 predavanje o problematiki virov za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. Je že trideseto leto član uredništva Kronike in rudi član njenega izdajateljskega sveta, Asistentka D. Mihelič je bila predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana in je vodila priprave z:a posvetovanje jugoslovanskih gospodarskih zgodovinarjev o problematiki zgodovine gozdarstva, ki naj bi bilo V letu 198.1, Asistent mag. Oranda je bil tudi član uredništva Kronike, mnogo časa so mu vzeli tajniški posli in reorganizacija SAZU. Strokovna sodelavka F. Holz je bila blagajničarka Zveze zgodovinskih društev Slovenije. LMF.TNOSTNOZGODOVlNSKl INŠTITUT FRANCETA STELETA Raziskovalno delo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta je bilo usklajeno s programom Temeljne raziskave slovenske umetnostne preteklosti, ki zajema izbrana, dosedaj le delno ali še neobdelana poglavja umetnostnozgodovinskega razvoja na Slovenskem oz. naloge skupinske narave, ki so želje umetnostnozgodovinske stroke kakor npr. izdaja virov, atlanta in podobno. Nosilec programa dr, Emilijan Cevc in sodelavci so bili zadolženi s posebnimi nalogami: E. Cevc z raziskavo slikarstva 17. stoletja na Slovenskem. dr. Damjan Prelovšek z arhitekturo 19. stoletja. Vera baloh z raziskavo začetkov knjižne ilustracije in karikature na Slovenskem, Aleš Roječ in Ana Lavrič z zbiranjem in redigiranjem virov. Vida Urek z vodstvom inštitutske biblioteke, vsi pa so sodelovali pri dokumentacijskem delu in zbiranju gradiva za atlant. Večletna raziskava slikarstva 17. stoletja je bila to leto zaključena. V konceptu je zarisana I ud i monografija, ki obsega položaj in razvoj oljnega in stenskega slikarstva od konca 16, stoletja do začetka 18. stoletja, lorej slogovno zorenje od poznega manierizma čez zgodnji barok do zrelega baroka 18. stoletja. Pri tem so bite upoštevane vse glavne plasti te umetnosti od poljudne do meščanske in plemiške, sakralne in profane. Dela tujih mojstrov, ki so nastala pri nas. ali tista, ki so bila importirana, so bila upoštevana po njihovi pomembnosti in odmevnosti, posebno poglavje pa je posvečeno vplivom grafičnih listov in zlasti pomenu Valvasorjevega umetniškega kroga in njegove grafične delavnice. Problematika seveda še ni popolnoma izčrpana, verjetno pa bodo glavne stil no razvoj ne smeri in njihova periodizacija, kakor so bile ugotovljene, le obveljale. Letošnje dopolnilne raziskave so zajele še nekatere doslej nepregiedane objekte na terenu, opravljena pa je bila [udi revizija nekaterih vidnejših delavnikih skupin- Ugotavljanje grafičnih predlog je pokazalo v zadnji četrtini 17. stoletja predvsem na francoske mojstre, Primerjalno gradivo je osvetlilo tudi nekatere doslej slabo dokumentirane mojstre, med katerimi naj omenimo npr. Sarto-lomeja RambschOssla, Ruperta Vallauerja. Almanacha in Jurija Bnhiča. Nekatere slikarje, ki so veljali poprej le za obrtniške mojstre (kot pleskarji, polihromalorji ipd,) so grafike v Valvasorjevi grafični zbirki v Zagrehu razkrile tudi kot figuralike. Slikarije v Lutrovski kleti v Sevnici so potrdile močne slogovne in ikonografske inovacije od furlanske in beneške strani. Arhivski viri so dopolnili predvsem biografije umetnikov, meti katerimi pa celo nekateri najpogosteje imenovani ie niso našli dokumentiranega in ohranjenega opusa. Kolikor je bilo mogoče, smo zhraii tudi fotografsko dokumentacijo o spomenikih, ki so v zadnji h letih propadli (freske v uničenih gradovih, grajske zbirke slik, za katerimi se je zabrisala sled ipd.j. Raziskava arhitekture I1), stoletja na Slovenskem, ki je bogata slogovnih prehodov in variant, se je usmerila predvsem na kompleks neok lasi cistični h stavb, pri čemer je arhivsko delo potrdilo zlasti velik delež priseljenih furlanskih stavbarjev. Za nekatere najvidnejših ljubljanskih arhitektur te skupine se je posrečilo ugotoviti tudi imena stavbarjev. Po ohranjenih dokumentih je bilo mogoče določiti tudi socialno strukturo domačih mojstrov in zidarjev, ki so se le redko mogli dvigniti tned slogovno odločujoče- Med redkimi, ki so vid-neje posegli v razvoj, je bil npr. sin baročnega stavbenika Lovrenca Prage rja, ignac, ki je z otrdelo baročno govorico nadaljeval domačo stavbno tradicijo še daleč v 19, stoletje, medtem ko so novosti prihajale od drugod, predvsem iz Furlanije, Furlan je bil tudi eden pomembnejših klasicističnih ljubljanskih mojstrov, Anton Cragnolini. Zgovorna so dognanja o stavharskih zvezah med Ljubljano in Trstom in o urbanističnem razvoju poznobaročnega (terezijanskega in jožefinskega) Trsta. O tem so spregovorili ie ljubljanski arhivi, podobo pa je dopolnil še študij v tržaških arhivih. Delno so bile raziskane nekatere vidnejše arhitekture s konca preteklega stoletja, kar so narekovale tudi aktualne potrebe spomeniškega varstva. Zaradi stilnorazvojne kontinuitete pa je bilo treba poseči med spomenike 18, stoletja in določiti njihovo odmevnost v poznejših arhitekturah, Ker se kompleks arhitekturnega razvoja zaključu je in usmeri v nove stilne tendence šele na začetku našega stoletja, je raziskovalno delo pritegovalo v svoj okvir tudi pionirje novih arhitekturnih smeri, predvsem arhitektov Fabianija in Plečnika. Poseben poudarek je bil na zbiranju in dokomentiranju Plečnikovega opusa, zlasti tistega, ki ga hranijo zasebniki. Isto velja tudi za nekatere Fabianijeve načrte. Raziskava začetkov knjižne opreme, ilustracije in karikature na Slovenskem se je nadaljevala s študijem vzrokov in pobudnikov, ki so tej likovni vrsti pri nas pripomogli do uveljavitve. Pregledano, katalogizirano in fotografirano je bilo veliko Število knjig, revij, časopisov, serij razglednic, reklamnih tiskov itd. Med ilustratorji, ki se dvigajo nad poprečje in nad mnogokrat posplošene kritične sodbe, je tO leto veljata posebna skrb opusu slikarja Antona Koželja, katerega bibliografski katalog ilustracij je v delu. Vzporedno so bila registrirana tudi dela drugih umetnikov. Priprave in redakcija virov za umetnostno zgodovino Slovenije: Kot dopolnilo k Ci-1-preasusu je bi! obdelan Delničarjev Nucleus selectarum inseriptionum vetemrn ei nova rum. Za rokopis Marianate Carniotiae je bila dokončana primerjava z drugimi viri in tematsko sorodnimi deli. Drugo arhivsko delo se je usmerjalo v pripravo nadaljnjih zvezkov virov, obsegajočih koledarske zapiske škofa Tavčarja, matrike ljubljanskih bratovščin 17. stoletja in starejših matičnih knjig ljubljanske stolne župnije. Sistematično je bil pregledan tudi del iz Avstrije vrnjenega gornjegrajskega arhivskega fonda. Zbiranje dokumentacijskega gradiva je napredovalo z izpisovanjem iz starejše periodike, z dopolnjevanjem topografske in umetniške kartoteke in s terenskimi akcijami. Posebej naj omenimo pregled umetnostnozgodovinskih spomenikov Beneške Slovenije. Pri teh se je pozornost usmerila predvsem na umetnostnogeografsko situacijo srednjeveškega stenskega slikarstva in tiste gotske arhitekture, ki je povezana s stavbarstvom osrednje Slovenije in Gorenjskega, Razen nadiškib dolin so raziskave zajele ludi del ozemlja terskih Slovencev Izkazalo se je. da se »kranjski« arhitekturni tip izrazito omejuje na tamkajšnje slovensko etnično ozemlje, Na cerkvi sv. Trojice pri Dolenji Čameji je bil ugotovljen napis stavba rja Mihaela izleta 1517. Izpopolnila seje zbirka arhivskih načrtov, tlorisov itd. in zelo seje povečata fototeka. Delo pri pripravi a tla nt a za umetnostno zgodovino Slovenije seje omejevalo na sestavo parcialnih kart posamičnih stilnih, delavnikih, ti po loški h (predvsem srednjeveških) skupili spomenikov iz vseh področij umetnosti. Da hi to delo hitreje napredovalo, bi bil potreben poseben sodelavec s temeljitim poznavanjem spomenikov in terena. Vsa raziskovanja in redakcijska dela so usmerjena v predvidene objave: v monografijo o slikarstvu 17. stoletja in o arhitekturi 19. stoletja, v kataloge del pomembnejših ilustratorjev, v izdaje virov in atlanta. Dr, Emilijan Cevc se je juli ja študijsko mudil v Porenju in Westfaliji, kjer se je osredotočil zlasti na študij p red romanskih spomenikov in na plastiko gotskega in renesančnega časa, specialno pa še na opus kiparja Leonharda Kerna in slikarstvo 17. stoletja Dr, Damjan Prelovšek se je poleti udeležil mednarodnega simpozija o arhitektu Giuliu Romanu v Vicenzi in Mart to vi. S predavanjem o začetkih terezijanskega in j ože finskega Trsta je sodeloval v Trstu na simpoziju, ki so ga priredile tržaška, dunajska in ljubljanska univerza. Kot štipendist RSS je delal tri tedne v tržaškem Mestnem arhivu in v Državnem arhivu. V Narodni galeriji v Ljubljani je predaval o beneškem baročnem arhitektu G. Massariju, Strokovna sodelavka Vera Baloh je predavala o ilustraciji in karikaturi na Slovenskem ob prelomu stoletja na XVI II. Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Kot stažistka je začela delati v inštitutu IS. maja 1982 diplomirana umetnostna zgodovinarka Ana Lavrič. Knjižni fond inštituLske biblioteke, ki jo vodi Vida Urek, je letos narasel za 13 4 knjig in 232 zvezkov revij in druge periodike, kar je zaradi pomanjkanja sredstev, predvsem deviznih. znatno manj kot prejšnja leta. V celoti je bila katalogi tirana knjižna zapuščina po-dobarske družine Vurnik. Prostorska stiska, ki prizadeva knjižni in dokumentacijski fond. je dosegla letos vrh, ker smo zaradi napeljave centralnega gretja izgubili precej polic in omar. MLJZIKOI.OfiKI INŠTITUT Raziskovalni program Muzikološkcga inštituta ZRC SAZU z naslovom Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti je del usmerjenega raziskovalnega programa Raziskovanje slovenske glasbene umetnosti. Sodi pa tudi v program Slovenske akademije znanosti in umetnosti Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in je bil po delu v letu 1982 z njim v celoti usklajen. Inštitut je svoje delo usmeril predvsem v načrtno evidentiranje, zbiranje in preučevanje, rokopisnega, natisnjenega in zvočno posnetega glasbenega gradiva, ki se, doma in v tujini, nanaša na preteklost slovenske glasbe. V letu 1982 so pri tem delu sodelovali akademik dr. Dragotin Cvetko, višji znanstveni sodelavec dr. Danilo Pokom, asistent Jurij -Snoj in kot zunanja sodelavca prof dr. Jože Sivec in dr. P.do Skulj V okviru evidentiranja glasbenih virov v domačih in tujih nahajališčih in njihovega katalogiziranja, zelo pomembne in hkrati tudi izrazito dolgoročne dejavnosti inštituta, se je v letu 1982 nadaljevalo ugotavljanje in zbiranje gregorijanike na našem ozemlju. Evidentiranje srednjeveških glasbenih rokopisov je potekalo v ljubljanskem Škofijskem arhivu, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v Arhivu Slovenije, v rokopisni zbirki NUK. v nekoliko manjši meri tudi v Semeniški knjižnici v Ljubljani, v arhivu župnije sv. Petra v Ljubljani, v Trubarjevem antikvariatu, v biblioteki SAZU in v eni zasebni zbirki. V celoti je bilo v letu 1982 ugotovljenih 189 srednjeveških fragmentov z glasbenim zapisom, večidel lakih, ki doslej v muzikološki literaturi še niso bili obravnavani. Deloma je bilo to gradivo tudi fotografirano in deloma kseroksirano. Rokopisi so katalogizirani v kartoteki instituta, ki je urejena po nahajališčih in daje zdaj podatke o že 238 srednjeveških glasbenih virih, med katerimi je nekaj popolnih knjig, ostalo pa so fragmenti. Fotokopiji in kseroksne kopije so ka-talogizirane v biblioteki SAZU. Nadalje je bila v letu 1982 kseroksirana in popisana obsežna in mednarodno zanimiva /.birka glasbenih rokopisov iz 18. stoletja, ki izvira iz nekaterih štajerskih gradov in je dali 209 nes v plujski študijski knjiinici. Pa izvirnikih, ki jih hranijo knjižnica Gesellschaft der Mu* sikfreunde na D j naju. glasbena zbirka Avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju in biblioteka konservatorija Giuseppe Verdi v Milanu, je bilo posneto tudi 40 skladb v Ljubljani rojenega skladatelja Franca Pollinija (176!! 1846). sorodnika Žige Zoisa, pretežno njegova klavirska dela, a tudi operi /j/ časnemj nei hnsrhi in // gen in insuhre, kantata Štaben mater in še nekaj manjših vokalno-instrumentalnih skladb. Vse to gradivo obsega 2,510 strani, urejeno in vloženo je v inštituta in tu dostopno. Zaradi evidentiranja drugih glasbenih virov je bil inštitut v pismenih stikih šc z arhivom Slovaške matice v Martinu, z Državnim arhivom v Ceskem Krumlovu, z glasbenim arhivom frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Gorici, z Zavodom za mu Ekološka hstraži vanja JAZU v Zagrebu in z Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Po predhodno opravljenih pripravah se je začelo delo na transkripciji obsežne zbirke motetov Opus musicum Jakoba Gallusa. Sredi februarja so bila na sestanku rednih in zunanjih sodelavcev inštituta izoblikovana in sprejela načela, po katerih naj se ravna transkripcija glede ključev, taktnte, redukcije, lig a t ur, noti r arija in tolmačenja akcidenc ter modulov. Na tej osnovi je doslej t ran s k ribi ran prvi razdelek prve knjige, ki obsega 26 osem-, šest-, pet- in štiri-giasnih motelov adventnega časa. Celotno delo bo trajalo seveda več let-Inštiiut načrtuje ohjavo te monumentalne Galiusove stvaritve, ki obsega štiri knjige s 374 kompozicijami, v zbirki SAZU z naslovom Monumenta a rti:t musicae Slnveniae In sicer v vee stopnjah od lela 1986, ko bo minilo 400 let od izida prve knjige izvirne izdaje v Pragi, do jubilejnega leta 1V91. ko bodo minila štiri stoletja od skladateljeve smrti. Nadaljevale in deloma so se tudi že sklenile raziskave skladate!jskih opusov Dameia Lagkhnerja {¡7. stol.) in Amandusa Ivančiča t IS stol,). Načrtovana objava razprave o prvem teh dveh avtorjev izpod peresa prof. dr. J. Sivca je bila realizirana v mesecu novembru 1982 kot publikacija Razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU v obsegu 99 strani. Domala povsem pripravljena za natis v zbirki Monumenta anis musieae Sloveniae je ludi Lagkhnerjeva zbirka Soholes musira iz leta 1602. ki obsega 28 štiri- do osem glasnih motetov. \'otni del predloge je v celoti izdelan in pripravljen za notografiranje, redakci ja uvodnega besedila z revizijskim poročilom pa je v sklepni fazi. Raziskave opusa Amandusa Ivančiča se bodo nadaljevale še v prihodnje leto. ko naj bi bil pripravljen za natis tekst monografije o tem avtorju. Spartiranje njegovih kompozicij se je po orkestrskih nadaljevalo z deli iz njegovega komornega opusa. Rekonstruirane so bile partiture treh sonat a tre za flavto, violo in bas (v G, D in C duru), pi> izvirnih rokopisih, ki jih hrani glasbena zbirka v Badi&ehe Landesbibliothek Karlsruhe. Z dodatnim denarjem, ki sta mu ga v ta namen dodelili Kulturna in Raziskovalna skupnost Slovenije, je inštitut pripravil in izvedel mednarodni simpozij z naslovom Sloven-.\ka opera f evropskem okviru, To znanstveno srečanje je bilo 20- in 21 oktobra 1982. Na njem je sodelovalo z referati 13 domačih in tujih avtorjev. Inštitut je do začetka simpozija oskrbel natis referatov v zborniku z istim naslovom. Pripravil je tudi razstavo, kije bila od 21. oktobra do 5. novembra V Prešernovi dvorani SAZU in je sistematično prikazala ves razvoj slovenske opere od njenih začetkov do danes. Prav tako v zvezi s simpozijem je inštitut poskrbel za vokalno-instrumentalni koncert 19. oktobra v Narodni galeriji, na katerem je ansambel Consortium musicum v novem času večidel prvič izvede! skladbe Janeza Krstnika Dolarja in Jakoba Franca Zupana. V širši okvir simpozija je inštitutu uspelo uvrstiti še izvedbo opere Veronika Desenilka Danila Svare, ki jo je 20. oktobra uprizorila Opera SNG, in promocijo najnovejše izdaje produkcije plošč in kaset RTV Ljubljana. albuma s posnetkom opere Marjana Kozine. Simpozij je v javnih občilih in v strokovnih krogih naletel na zcio ugoden odmev. Prispeval je k nadaljnjemu znanju o razvojnih poteh slovenski opere in njenih problemih, hkrati pa tudi spodbudil k njenemu nadaljn jemu raziskovanju. Inštitut je slednjič dopolnjeval tudi knjižni in notni fond svoje biblioteke. To note k e in ustreznih kartotek. V teh prizadevanjih ga utesnjujejo skromno odmerjena finančna sred stva in prostorske možnosti. Pridobi! je 26 knjig, 84 zvezkov periodike, 10 gramofonskih plošč in 13 partitur, slednje kot darilo Edicij Društva slovenskih skladateljev. Danilo Pokom je pripravil stalno razstavo v muzeju skladateljev Ipavcev v Šentjurju in razstavo 200 let slovenske opere, ŠAZU, 21. 10,-5, i I. S Delal je kot predsednik programske komisije mednarodnega lestivala komorne glasbe v Radencih, kot član redakcije jugoslovanske glasbene revije ZVUK in kot član uredniškega odbora za glasbo pri Enciklopediji Slovenije, Jurij Snoj je sodeloval pri Terminološki komisiji s pripravljalnim delom za redakcijo terminov s področja glasbene teorije. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEI>E Inštitut je vključen v multidisciplinarni raziskovalni program SAZU Naravno in kulturna dediščina slovenskega naroda in v usmerjeni program Raziskovanje slovenske književnosti, književne teorije in primerjalne književnosti v skupnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije s programskim sklopom, ki ima naslov Raziskave ; lirerarnozgodovin-skih in teoretičnih področij. Predmet teh raziskav je slovenska literatura z različnih vidikov od biografskega, bibliografskega in dokumentarnega do sintetičnega literarnozgodovinske-ga, primerjalnega in literarnoteoretičnega. V tem Okviru se usmerjajo na posamezna ožja področja, katerih izbor določajo današnje stanje in razvojne potrebe literarne vede na eni ter specifične možnosti skupinskega institutskega dela na drugi strani. Glede na to so združene v naslednje vsebinsko zaključene temalske sklope: Raziskovanje tematike NOR v slovenski umetniški prozi; Izdajanje gradiva s področja slovenske literature — starejših slovstvenih tekstov, rokopisov, korespondenc in literarnozgodovinskih del: Literarni leksikon — sklop temeljnih raziskav iz literarne teorije; Slovenski biografski leksikon — sklop temeljnih biobibliografskih raziskav z dokumentacijo. Raziskave so dolgoročne oziroma večletne in zahtevajo angažiranje večjega števila zunanjih sodelavcev. Njihovi rezultati se objavljajo v ustrezni obliki, bodisi kot temeljna leksikalna dela, monografije in znanstvenokritične izdaje tekstov bodisi kot razprave v strokovni periodiki, v katerih so sproti formulirana dognanja o posameznih problemih. Delo je organizirano po inštiutskih sekcijah, ki obravnavajo posamezne tematske sklope. Sekcija za slovensko literarno zgodovino Tematski sklop raziskav, ki nosi naslov Tematika narodnoosvobodilnega boja r si o ven ski umetniški prozi, se je v letošnjem letu odvijal po p red vid enem načrtu, in to na dveh ravneh. Nadaljevala in zaključila se je analiza proznih del starejših pisateljev, rojenih pred letom 1900. Generacijski vidik obravnave seje na konkretnem gradivu pokazal kot ploden in naravnost nepogrešljiv pri širšem tipuloškem prikazu naše povojne proze. Kljub nekaterim stičiščem, ki povezujejo pripovedna dela starejših avtorjev na temo narodnoosvobodilnega boja, je raziskava ugotovila med njimi tudi bistvene razločke, kar samo potrjuje idej-notematsko raznolikost slovenske vojne pripovedne umetnosti. Tako se je izkazalo, da prevladuje pri Hcvku narodnoosvobodilna razsežnost vojnega dogajanja, prav tako pri D. Lokarju, medtem ko stopajo pri J, Kozaku, pa tudi pri M. Snudertu ob narodnoosvobodilnem gibanju v ospredje socialnorevolucionarni, predvsem ideološki motivi boja, pri Šnu-derlu že tudi najdemo etično perspektivo pripovedovanja, medtem ko je za Prežihovega Vo-ranej močno značilna, kolikor ta pisatelj ne posega v taboriščno tematiko, kot osrednja estetska izkušnja njegova velika pozornost do ntortifikacijskih motivov, do prizorov mučenja in ubijanja. Seveda raziskava ni pozabila na slogovno usmerjenost pisateljev, ki je kljub pripadništvu isti generaciji različna, saj imamo na eni strani poljudno realistični način pripovedovanja P. Bevka, v nekem smislu tudi Prežihovega Voranea, na drugi strani pa zasledimo že poskuse modernejše intelektualne proze J, Kozaka ali celo proze z neutajljivi-mi prvinami ekspresionizma pri D. Lokarju. H* 211 V letu 1982 je bila dokončana in objavljena daljša razprava Poskusi slovenskega nvelikega teksta« ali junaške epopeje, ki obravnava Gazvaj tega pojma pripovedne proze V naši literarni kritiki in publicistiki, nato pa razčlenjuje ustroj treh najholj obsežnih romanov (nedokončane i etra log i je Miška Kranjca Za svetlimi obzorji, trilogije Toneta Svetine Ukana in trilogije Vladimirja Kavčiča Žrtve). Ti naj bi bili uresničitev »velikega teksta«, toda izkazalo seje, da 50 ostali samo obsežna fahulizirajoča besedila, ki hočejo literarizirati zgodovinske dogodke. Po tem sintetično zaokroženem poglavju se je raziskava osredotočila na in terpnetativno branje del Bena Zupančiča, v katerih prevladuje tematika NOB, Analiza je pokazala, da obstajajo v njih motivne in idejne konstante, ki so se pojavile že v pisateljevih mladostnih novelah. Kljub modifikacijam pripovedne tehnike s pomočjo nekaterih prvin modernega pripovedništva so te konstante ohranjene &e v Zupančičevih zadnjih romanih, ki so obdelave in razširitve prvotnih novelističnih motivov o medvojni stiski predmestnih malih ljudi, Nadaljevalo in zaključilo se je tudi interpretativno branje približno JO pripovednih del s tematiko NOB. ki so izšla med letoma 1967 in 1970 in so jih napisali pisatelji različnih generacij, Največje pozornosti so bila deležna dela Matevža Haeeta. Karla Gra-beljška in Iva Zo rmana, ker se v njih pojavljajo etično poudarjeni motivi med vojnega kmetstva. ki so pri drugih avtorjih večinoma zapostavljeni. Zato pomenijo ta dela razširitev slovenskega pripovedništva s tematiko NOQ Tudi letošnji načrt za Izdajanje gradiva s pod meja slovenske literature je v celoti uresničen. Izšla je druga knjiga znanstvene izdaje Pisem Frana Govekarja, ki z obširnim komentarjem osvetliujeio vrsto vprašanj slovenske literarne in gledališke, pa tudi splošne kulturne zgodovine v prvih desetletjih lega stoletja, Urednik izdaje akademik D, Moravec je že v septembru dokončal rokopis tretje oziroma zadnje knjige z vsem potrebnim znanstvenokri-tičnim aparatom ter kronološkim in imenskim kazalom za vse tri knjige. Tretja knjiga pisem, ki se že slavi v tiskarni, je po objavljenem gradivu najbolj razčlenjena in raznorodna, saj obsega največ naslov Ijentev, med katerimi prevladujejo zlasti Govekaijevi gledališki sodelavci in znanci, čeprav tudi izrazito literarni ustvarjalci med njimi niso redki. Vrednost zaključene, znanslvenokriticne izdaje Govekarjeve pisemske zapuščine ni samo v novi osvetlitv i avtorja, ki je bil v slovenskem kulturnem dogajanju prisoten več kol pol stoletja, temveč nam zbrana korespondenca odkriva tudi podobe Govekarjevih sodobnikov, narisane iz njegovega zornega kota. približa pa nam zdaj h olj zdaj mani pristransko tudi kult a r-nopolitične razmere pri nas od devetdesetih let preteklega stoletja in t ankarjeve dobe do časa med obema vojnama in celo do prvih povojnih let. Znanstveni sveEnik dr. France Berntk je imel naslednja strokovna predavanja in referate: Preiihova proza na temo druge svetovne vojtte(n& X. zasedanju plenuma kulturnih delavcev {J! 21. maia v Ljubljani J. Modema in njeno mesta v slovenski literaturi (na mednarodnem simpoziju Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi I, julija v Ljubljani). Cankar in Aškerc (rta strokovnem posvetovanju slovenskih slavistov 14. oktobra v Titovem Velenju), Recepcija simbolizma v slo venski književnosti {na mednarodnem simpoziju Odnosi, susreti i komunikacija jugosl»venskih književnosti u prvo.j polovici 2(1. sto I ječ a K), novembra v Zagrebu). Nastopil je tudi v oddaji Naši znUnstveniki pred mikrofonom 6 decembra (Radio-Ljubljana, III. programi in \ TV oddaji Knjiga, I. program, 21. decembra- Je glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, član uredniškega odbora Slavistične te vije in član upravnega odbora in založniškega sveta Slovenske matice. Asistent mag. Marjan Dolgan je na X. zasedanju plenuma kulturnih delavce\ OP 21,5, predaval o temi Pripovedništvo Vladimirja Kavčiča z vojna tematiko, sodeloval je v oddaji TV Ljubljana V znamenju o X, plenu mu kulturnih delavcev OF 21. maja, za radijsko oddajo S knjižnega trga je napisa! ocene del L Kovačiča Pet fragmentov, L Zormana Kdo bo meni prižigal sveče. V. Zupana Levita«, I. Križa no vskega in M. Pavlina Spomini črnogledega humorista, E. Fritza Minevanje, A. Strlndberga 'Zagovor blazneža in I. Cesarja Poetika pripovedne proze Cink j Kosmača, Je član ocenjevalne komisije za slovensko književnost pri tekmovanju Znanost mladmi. delegat v delegaciji za zbor združenega dela SAZU (do konca marca) in delegat Kulturne skupnosti Slovenije v založniškem svetu DZS. Sekcija ra literarno teorijo Glavna naloga sekcije je pripravljanje ¡11 izdajanje Literarnega leksikona, ki bo pošlo-poma obdelal temeljne probleme literarne teorije v vrsti vsebinsko zaokroženih, toda metodološko poenotenih Študij, katerih vsaka formulira dognanja samostojnih raziskav o izbranem problemu. [lelo v lelu 1982 je teklo v skladu z dolgoročno zastavljenim načrtom, Po dolgotrajnih Vorekuirnih postopkih, ki postajajo zaradi nižjega standarda tiskarskih storitev Čedalje bolj zahtevni in zamudni, so izšli štirje zvezki Literarnega leksikona (št, Ifi 19): Anton Oevirk, Pesniška podaba-. Dušan Ludvik. A litera cija in aiiteracijski verz: I >¡ mirni Rupel. Literarna sociologija; Vlasui Pacheiner-Klander, Staroindijska poetika. S temi študi jami, ki so bile predstavljene javnosti na tiskovni konferenci 24 II. 1982 na SA7.U, so bila v Literarni leksikon vključena nova, doslej še neobdelana snovna oziroma tematska območja, obenem pa se z njimi sistematično nadaljujejo doslej zastavljene obravnave temeljnih literarnoteo-retičnih problemov, kot npr, stila, teorije verza in verznih oblik, temeljnih opredelitev na rave literarne umetnosti, njenih vrst in zvrsti ter idejno-metodoloških usmcrite\ literarne vede. Poleg lega so bili v letu 1982 dokončani in pripravljeni za lisk rokopisi treh študij: Janko Kos, Roman; Miran Hiadnik, Trivialna literatura: Jože Munda, Knjiga. V zadnji fazi izdelave pri avtorjih so študije o eksistencializmu v literaturi, o literarni kriilki. o dramatiki absurda, o sentimentalnem romanu, pripravljajo p.i se tudi še nadaljnje študije z¿i poznejše zvezke Literarnega leksikona, Za uresničevanje celotnega načrta skrbi uredniški kolegij, ki ima te stalne naloge: organizirati vse delovne postopke, potrebne za njegovo izvajanje, ga sproti prilagajati novim strokovnim vidikom in dejanskim možnostim realizacije: iskali zunanje sodelavce avtorje posameznih razprav, usklajevali njihovo delo z zahtevami enotno zasnovane publikacije, vsproinih konzultacijah spremljali in usmerjati potek njihovih raziskav in pisanje študij; pregledovati in ocenjevati izdelane rokopise, kontrolirali podatke v njih, pregledali potrebne dopolnitve ali sprememhe; vsebinsko, jezikovno in tehnično pripravljali za objavo rokopise z dodatno opremo vred (bibliograllja, kazala); skrbeli za korekture in spremljati tisk do izida Vzporedno so tekla druga nujna študijska, dokumentacijska in organizacijska dela. Večina dokumentarnega gradiva, zbranega ob pripravah za Literarni leksikon, je urejena iij. postavljena v kartoleki slovenskih liicrarnoleoretičnih terminov in v kartoteki tujih literarnih avtorjev v slovenskem periodičnem tisku. Obe sta dostopni sodelavcem Literarnega leksikona, raziskovalcem, študentom jn drugim zainteresiranim uporabnikom. Gradivo se je dopolnjevalo / izpiski 17 srednješolskih iz vest ij (tudi iz izdaj v tujih jezikih); pridobljenih je bilo 1240 lislkov iz S2 letnikov, tako daje ta skupina periodike obdelana približno do dveh tretjin. Poleg legaje v pripravi geslovnik pojmovne kartoicke. V času od 27. do .10. septembra v okviru medakademijske izmenjave obiskal inštitut dr. Lndre Boj Lar z I i terarn «znanstvenega inštituta madžarske akademije znanosti, Seznanil se je z delom sekcije za literarno teorijo in sekcije za slovenske literarno zgodovino in zbiral informacije o naši literarni vedi. Posamezni delavci sekcije so opravljali naslednje raziskovalne in druge naloge; Raziskovalni sodelavce mag Darko Dolinar je sodeloval prt korekturah za 16. 19 zvezek Literarnega leksikona in kol član uredniškega kolegija pri redukcijskih pripravah za nadaljnje zvezke, zlasti prt Študiji M, Hladnika o trivialni literaturi. Na tiskovni konferenci 24. novembra je predstavil študijo D, Ludvika o aliteraciji in alilcracijskem verzu, — le lajnik inštituta. - V času od 5, do 22, maja je v okviru izmenjave z akademijo znanosti Nemške demokratične republike obiska! osrednji inštitut za literarno zgodovino v Berlinu, kjer se je seznanjal z novejšimi usmeritvami v nemški literarni leoriji in z organizacijo inštitut skega dela. Sodelavcem literarnoteoretične sekcije berlinskega inštituta je predaval o razvoju slovenske literarne vede. Od 25, do 29, oktobra je v državni biblioteki v Milnchnu pregledoval novejša dela o hermenevtiki za potrebe Literarnega leksikona. — Udeleži! se je mednarodnega simpozija Obdobje simbolizma v slovenski literaturi in kulturi 1.—4. julija v Ljubljani, kjer je imel referat o razmerju med slovensko literaturo in literarno vedo v dobi moderne, in delovnega srečanja jugoslovanskih književnih prevajalcev 9, oktobra v Kranjski gori z referatom o mestu prevoda v literaturi. — Urejal je revijo Primerjalna knji- /einost. Na oddelku z a primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete je i odil proseminar o tehniki literarne vede. - Je vodja delegacije delavcev ZRC SAZU za delegiranje v zbore združenega dela, član programskega sveta usmerjenega programa Raziskovanje slovenske književnosti, literarne teorije in primerjalne književnosti. Član programskega sveta raziskovalnega programa SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda ter podpredsednik Društva za primerjalno književnost S RS. Strokovna svetnica Majda Stanovnik-Blinc je med tiskanjem Literarnega leksikona opravljala korekture za 16,, deloma tudi za 17. in 18. zvezek- Na tiskovni konferenci je predstavila 16. zvezek, Kol članica uredniškega odbora je sodelovala pri pripravah za nadaljnje zvezke, enega izmed nji h pripravlja tudj kot avtorica, - 8. aprila je sodelovala pri okrogli mizi o prevajanju na 111. programu Radia Ljubljana. Opravljala jc dela in naloge pomočnice individualnega poslovodnega organa — direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v ustanavljanju, Delala jc kot članica Odbora za družbeno ekonomske odnose in planiranje RS5, Je članica nadzornega odbora v Društvu za primerjal no-književnost S RS, članica uredniškega odbora revije Pri me rja 1 na književnost in članica sveta te revije. Višja strokovna sodelavka Vlasta Pacheiner-Klander je sestavila stvarno in imensko kazalo, napisala povzetek in opravila korekture študije Staroindijska poetika, ki je izšla kot 19. zvezek Literarnega leksikona. Sodelovala je tudi pri sestavljanju bibliografij in kazal in pri korekturah nekaterih drug i ti zvezkov Literarnega leksikona. Za prilogo Dela Književni listi dne 29. julija 1982 je pripravila izbor odlomkov iz Staroindijske poetike in napisala Besedo avtorice, Na tiskovni konferenci dne 24, novembra 1982 ob izidu letošnjih zvezkov Literarnega leksikona je predstavila svoj zvezek. Nastopila je v televizijski oddaji Knjiga dne 31. avgusta 1982 v zvezi s prevajanjem staroindijske književnosti in ob izidu študije Staroindijska poetika. V Slovenskem orientalističnem društvu je dne 12. januarja 1982 predavala a temi Pogled staroindijske poetike na pesniško delo. Pripravljala je gradivo za geslovnik pojmovne kartoteke in posredovala uporabnikom informacije iz kartoteke tujih literarnih avtorjev in kartoteke literarnoteoretičnih terminov. Pripravila je gradivo O delu Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede za javno predstavitev raziskovalnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda 23. decembra v Prešernovi dvorani SAZU. Je delegatka V združeni delegaciji 7.RC-" IsAZU za samoupravne interesne skupnosti, članica iniciativne skupine za ohlikovanje UR P Raziskovanje iivenevropskih kultur, tajnici! izvršnega odbora Društva za primerjalno književnost SRS, članica nadzornega odbora Slovenskega orientalističnega društva in članica sveta revije Primerjalna književnost. Stažistka-raziskovalka Jola Skulj je nadaljevala zhiranje in redakcijsko obdelavo dokumentarnega gradiva za kartoteko slovenskih literarnoteoretičnih terminov in za kartoteko tujih literarnih avtorjev, Pri nemško in francosko pisanih virih je upoštevala tudi gradivo o slovenskih avtorjih. Za potrebe Literarnega leksikona je pripravila bibliografijo o rabi slovenskega termina roman, sodelovala pa je tudi pri korekturah 16, zvezka Literarnega leksikona Nadaljevala je podiplomski študij na Filozofski fakulteti, Opravila je doslej predvidene izpitne obveznosti, njeno delo pri magistrski nalogi, ki obravnava problem formiranja modernih proznih struktur v slovenski in evropski literaturi, je prešlo v osrednjo fazo, k raziskavi pojma modernizem in modernističnih koncepcij romanopisja. Pripravila je daljšo oddajo o postmoderuističnem ameriškem romanu za tretji program Radia Ljubljana 20. septembra 1982. S sklepom s veta Fi lozofske fakultete z dne 24, junija 1982 je dobila naziv asistent primerjalne književnosti, Sekcija za biografi k«, bibliiijjrafiji) in dokumentacijo Delo je bilo tako kot prejšnja leta osredotočeno na pripravo Slovenskega biografskega leksikona, in sicer na njegov 13, zvezek. Pridobljenih in redigiranih je bilo še zadnjih 11 člankov in celoten rokopis je bil jezikovno in tehnično pripravljen za tisk. Rokopis so pO naročilu II. razreda SAZU recenzirali akademik Dušan Moravec ter dopisna člana Janez Logar in Janko Kos. Pripombe je uredništvo realiziralo v sporazumu z njimi. Ko sta rokopis sprejela na svojih sejah 11. razred (13, aprila) in predsedstvo SAZU (22, aprila), je bil oddan v tiskarno in je 13. zvezek po obsežnih tiskarskih korekturah izšel konec decembru. Obravnava 370 gesel od Trubarja do Vodama na 296 straneh. Članki o nekaterih pomembnih osebnostih so prerasli v študije, npr. Primož Trubar, Henrik Turna, Matija Valjavec, Ja- nez Vajkard Valvasor. Jurij Vega, Josip in Milan Vidmar, Pri zvezku je sodelovalo 116 sodelavcev, v glavnem akademikov in znanstvenikov z univerze in drugih raziskovalnih zavodov, nad .10 člankov pa so napisali člani uredništva. Število sodelavcev je veliko bolj na videz kot v resnici Med njimi je namreč 24 ie pokojnih, tako da ostaja vprašanje sodelavcev še naprej kij učno- Uredniški odbor, ki tvomo deluje dve leti, je sooblikoval 13. zvezek z gesli iz črke V. Sestavljajo ga poleg glavnega urednika predstavniki predsedstva SAZU in njenih razredov: akademik Robert Bline (predsedstvo), akademik Fran Zwitter in dopisni član Anton Trstenjak (I. razred), dopisni član Janez Logar (II, razred), akademik Ivan Vjdav (iti. razred), akademik Ivan Rakovec(IV. razred), prof- Peter Borisov (Vi. razred) in dopisni član Janko Kos kot upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede, Na seji 8. decembra je odbor obravnaval izid 13- zvezka in prečiščeni alfabetari j za 14. zvezek, pretresal dvomljiva gesla in sugcriral avtorje za neoddane članke Spričo intenzivnih priprav na izid 13, zvezka, pošiljanja korektur sodelavcem in uredniškega branja korektur z raznih vidikov je moglo biti drugo delo uredništva skromnejše. Pridobili smo 14 člankov za naslednje zvezke SB L, sestavili alfabetarij za zadnji, 15, zvezek, vzpostavili prve stike z avtorji za 14, zvezek, ki bo predvidoma obsegal gesla od Vode do Wutte. Nadaljevali smo z zbiranjem biobibliografckega gradiva za potrebe leksikona, pri čemer redno pregledujemo in izrezujemo ustrezne prispevke iz dnevnikov Delo, Dnevnik, Večer in Primorski dnevnik. Polovica dokumentarne kartoteke je preurejena in vložena v kovinske omarice. Informacije, ki jih uredništvo zajema iz svoje dokumentacije, priročnikov in druge literature, so bile posredovane več posameznikom in ustanovam, mdr, Narodni galeriji, Filozofski fakulteti. Narodni in univeizitetni knjižnici, Goriškemu muzeju. Slovanski knjižnici, Johannu Laschoberju (o Josipu Stritarju). Za svoje potrebe pa smo osebno ali pismeno iskali informacije v mnogih domačih in tujih arhivih in knjižnicah. Osebna kazala za pomembna dela, s katerimi se uredništvo sistematično oskrbuje, so bila izdelana za knjige: Krajevni leksikon Slovenije. 1 IV; Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, [11; Emilijan Lilek. Slovenski v tujini službujoči šolniki; Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861 — I9IK: Lavo Čermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo, Spomini na moja tržaška leta ter Med prvim in drugim tržaškim procesom. Tipkopisi teh in drugih kazal so na voljo v uredništvu SBL, Poleg rednega dela za SB L so delavci sekcije opravljali tudi druge strokovne in družbene naloge: Strokovni svetnik Jože Munda je bil član odbora za kadrovsko problematiko in informat i ko pri RSS, član dclegacije 7RC SAZU za zbor izvajalcev v RSS, član sveta usmerjenega programa Raziskovanje slovenske književnosti, književne teorije in primerjalne književnosti pri RSS, član komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, komisije za strokovne izpite te stroke in izpraševalec za predmet bibliografija, član slovenske redak-ci.ie Bi bi tog ra 11 je ras prav a i čl a na k a {Zagreb i, izdajateljskega sveta Jezika in slovstva. Udeležil se je več strokovnih bibliotekarskih in slavističnih sestankov ter posvetovanja Društva bibliotekarjev Slovenije 15. oktobra v Tolminu, Strokovna svetnica Nada Ospan-Prašelj so ureja slovenski delež pri ediciji Oesterre ichisch es biographisches Lexikon (Dunaj). V okviru medakademijske zamenjave je bila 13, 20. junija gost Avstrijske akademije znanosti na Dunaju; zbirala je gradivo o Konstantinu Wurzbachn v Nacionalni knjižnici, Mestni dunajski knjižnici in Državnem arhivu (pridobila je mdr. nekaj kopi.j pisem iz Wurzbachove korespondence) in pregledala rokopisne spomine Jožefa K. Erherga, V Gradcu je 25.— .10. oktobra v Deželnem arhivu. Deželni knjižnici loanneura, Univerzitetni knjižnici ¡n arhivu zbirala gradivo o več osebah, ki so aktualne za SBL. Asistentka mag, Metka Pavčič se je udeležila 21, kongresa Antropološkega društva Jugoslavije 26,-29. maja v Tuzli in imela referat Utjecaj genetskih faktora na pojavu menar-he kod ljubljanskih srednjoškolki. Bila je delegatka v splošni delegaciji ZRC SAZU za zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Cenier. Asistentka Franca Buttolo je bila l.jan,—1. aprila na študijskem dopustu. Preuredila je osebno kazalo k trem Cenmeljcvim knjigam. V okviru podiplomskega študija je opravila izpitne obveznosti m oddala magistrsko nalogo. lnsthuiska liliji/IIk'a in tajništvu V Se tu 198 2 se je knjižni fond povečat za 820 knjig in zvezkov revij. Vse nove knjige smo katalogizirali, jim določili vsebinska gesla in jih uvrstili v list kovni signaturni katalog. Naročene strokovne kn jige v tujih jezikih smo v glavnem dobili Odpovedati pa smo morali § inozemskih strokovnih revij, kar je velika škoda, saj bo s tem prekinjena dolgoletna kontinuiteta dragocenih revij za literarno stroko, Od starega knjižnega fonda smo določili stvarna gesla 55 knjigam. Pri nadaljnji reviziji abecedno imenskega kataloga so bile pregledane črke L do O. Nadaljevali smo s prestavljanjem in čiščenjem knjižnega fonda. Za vezavo smo pripravili 100 knjig in letnikov revij. Knjižnico je obiskalo 1173 domačih in zunanjih uporabnikov, l/posodili so si na dom ali ogledali v knjižnici skupaj 3727 knjig in revij. Angela Turniek. višja knjižničarka-referentka je bila dne 15. in 16. oktobra na posvetovanju slovenskih knjižničarjev v Tolminu. Kot predsednica stanovanjske komisije pa se je dne 16. in 17. novembra udeležila seminarja Urejanje stanovanjske problematike v združenem delu. Bila je član združene delegacije SIS za zdravstveno varstvo. Tajnica Alenka Maček je poleg rednih administrativnih in tajniških del opravljala tudi dela \ skladu s programom vseh treh sekcij inštituta ter za interno uporabo sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo izdelala imenska kazala k priročnikom Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, lil: Emilijan Lilek, Slovenski v tujini službujoči šolniki, in Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem Ifibl —1918, ter tehnično izdelala osebno kazalo h Krajevnemu leksikonu Slovenije. INSTITUT V,\ SLOVENSKO NARODOPISJE Sekcija za ljudsko slovstvo I kscerpiranji; gradiva za načrtovane izdaje slovenskega pripovednega gradiva v prozi iz časopisov je v letu 1982 zajelo Slovenca od 1883 —1890 in Ljubljanski dnevnik 1954 —1957. kar je dalo skupaj 640 izpiskov, Delo, ki je bilo začrtano v programu, pa je opravljeno tudi v večjem obsegu, kolikor omogočajo trenutne ugodne priložnosti za pridobivanje gradiva na terenu S posredovanjem Zveze kulturnih organizacij (D- Rreskvar) smo dobili naslove (560) glasil po delovnih organizacijah in jim poslali ustrezno prošnjo za gradivo s terena, Na našo pobudo je bila podobna prošnja razposlana tudi osnovnim in srednjim šolam (300 in I60j v Sloveniji, kar je organiziral Zavod S RS za šolstvo. Objavljena pa je bila tudi v Mentorju (Mentor, II), I9K2/7, 7S-79). Naslovljena je tudi na bralce Glasnika SE D in Jezika tn slovstva (v tisku), s posredovanjem profesorjev dr. J. Koruze in dr. G. Kocjana in M. Potrate pa je dosegla tudi študente slavislike na Filozofski fakulteti in na pedagoških akademijah V Ljubljani in Mariboru, S posredovanjem mag. J, Bogataja so bili angažirani tudi študentje etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V tej zvezi je bila razpisana tudi raziskovalna tema Zbirajmo slovenske folklorne pripovedi za osnovnošolce v Pionirju [Pionir, okt. 1982, 12 15) in tema, ki bo po dogovoru iz omenjenega področja ožje določena, v gibanju za srednješolce Znanost mladini. - O končnih rezultatih teh pobud bo mogoče poročati šele naslednje leto ali celo pozneje, saj bo trajalo zbiranje dalj časa. Povsod so naletele na lep sprejem in upamo, da bo tudi na terenu odziv vsaj zadovoljiv. Vse to delo vodi asistentka Marija Stanonik. Ta raza dela v zvezi s pripravami za izdajo slovenskih povedk je zelo pomembna zato, ker bomo na njeni podlagi dobili vsaj kolikor mogoče realno predstavo, koliko tn kako slovstvena folklora danes še obstaja v življenju samem konkretno, kako funkcionira v njem, kako odmira (tudi s tem je treba pač računati), kako morda nastaja nova in ne nazadnje, na podlagi podatkov o nahajališčih bo mogoče dobili gradivo ali ga preverjati v oblikovno neokrnjeni podobi, kar je pri zapisanih ali že tiskanih virih velikokrat vprašljivo, ker so ga zapisovalci večkrat prirejali, saj je bil dobeseden zapis prenaporen brez tehničnih pripomočkov (magnetofon idr.) M. Mat i četo v je sredi leta, po lepem sprejemu režija nske bibliografije 1927— 1979 (izšle na prelomu 1981/82 v Vidnuj in po vztrajnem spodbujanju strokovne javnosti, češ da ne gre le za nujno dopolnilo, ampak za temelj poznavanju Rezije, vzel v roke starejši de! rezijanske hibliografije 1604- 1926, Gradivo za ta dei je v bistvu pripravljeno, za kar so bili potrebni i enodnevni obiski v goriški Mesini knjižnici, dva dni dela v tržaški Mestni knjižnici, dan dela v Zagrebu fvseučiiiška knjižnica in Arhiv JAZU) in dvakrat po štirje delovni dnevi v videnskih knjižnicah (občinski, semeniški, Furlanskega filoloskega društva) in arhivih (Državni. Planinskega društva idr.). Le še tuinlam je kakšna enota, ki jo ho treha preverili, kar bo opravljeno na samem začetku leta 1983. Število enot v tem (prvem) delu ho približno enako (istim v drugem (z letnico 1981 natisnjenem) delu, komentarji, kritične pripombe in predgovor pa bojo to pot celo daljši in bolj pretehtani, ker ni več v ozadju priganja vea — petdesetletnice, zaradi katere je tezijanska bibliografija 1927 1979 sploh nastala. Ker smo že pri Reziji, bodi tu mimogrede povedano, da je celo ob pri iožnostnih srečanjih z Rezijani (v sami Reziji, v Trstu, V Gradišču, v Ljuhljanil bilo zapisano precej mikavnih pesmic, ugank, pregovorov, šaljivih zgodhic, rekel, besedi, kar kaže, kakšna škoda hi bilo zaradi kakršnekoli »višje sile« opustiti terensko delo v tem narodopisnem eldoradu. V družbi z Rezijani je Matlčetov v letu 1982 prebil skupaj 12 dni. Najpomembnejša »pridobitev« leta pa je bilo srečanje in izposoja doslej neznane zbirke listin, ki sc nanašajo na spore med občinama [lila in Njiva. Zbirka, natisnjena neznano k je ok. 3 784, vsebuje pomembno gradivo iz petih stoletij (1382 1784). Že ob prvem branju je Matičelov v nji našel med drugim: vei ko 110 krajevnih imen. v Reziji doslej neizpričann besedo »župan« (1499 Zupan, 1503 Zuppano) in pričevanje, da so furlanski pravniki deklarirali rezijansko govorico za »lingua ¡llirica« že leta 1503, ko »Phihipairidus Illirieus« P. Trubar ni bil niti še rojen. Od nadrobne analize zbirke pa je seveda moč pričakovati še marsikaj mikavnega. Med sadovi teoretičnih premišljanj asistentke Marije Stanontkove je treba omeniti njen referat za zborovanje slovenskih slavistov v Titovem Velenju z naslovom Slovstvena folklora med terenom in kabinetom: nato prispevek za naslednjo številko Traditiones z naslovom Otroška slovstvena .folklora, in misli ob branju doktorske disertacije, ki jo je A. Go-Ijevšček objavila pri Slovenski Matici — Mit in slovenska ljudska pesem Iz zgodovine folklori s Like je M. Stanonik letos pripravila prispevek M. Vatjavec kot slovstveni folklorist, namenjen za posvetovanje o vzporednicah hrvaSke in slovenske etnologije in folklonstike v Varaždinu decembra 1982. V okviru znanstvene teme Slovensko NO& pesništva 1941 — i 945 (središče je na Filozofski fakulteti), kjer M. Stanonik že vrsto let sodeluje organizacijsko in mentorsko, je letos pripravila prispevek Ženski lik i> slovenskem NOB pesništvu i941 — 1945, ki je bil namenjen za eno od zadevnih posvetovanj v Makedoniji (Kumanovo) in oceno knjige jugoslovanske revolucionarne poezije 1941 1945 Svitanja, Vsekakor pa je največ moči posvetila magistrskemu delu, za katero je oblikovala prvi dve teoretični poglavji in pripravila in uredila večino po predvidevanju potrebnega gradiva za nadaljevanje. Predavateljsko, razstavno in drugo delo. M. Matičetov je za prireditev Rezija md — ti si makoj md v »kulturski hiši« na Ravan-ei 6. febr. zvečer prispeval uvodni nagovor (po rezijansko. knjižnoslovensko in italijansko), nato pa predstavitev pesnikov Renata Quaglie, Silvane Paletti in kuntavtorju Rina Ctaine-seja, katerih besedila je pred tem presadil v knjižno slovenščino iit italijanščino. - Naslednji dan — 7. 2, — na ponovitvi rez.ijanskega večera v kulturnem domu v Tralu (Prešernova proslava) je ostalo vse isto, le italijanski del je odpadel. — Udine, 25. febr,, predavanje v prostorih videnske Akademije znanosti, literature in umetnosti: It pOsiaggio dalfa poesia di tradizione orale alta poesia di autore in Vat Resia. 21. maja: na povabilo rezijanskega kulturnega krožka v Vidnu je Matičetov sodeloval v debati po predavanju univ. prof. A. Ivanova II retrosrena slavo delia qitestione resiana. Oglej, 22. maja: kot član slovenske delegacije na srečanju Furlani in Slovenci, dva naroda dve kulturi sodeloval s predavanjem. -- 25. maja: v Celovcu na predstavitvi druge knjige Slovenskih ljudskih pes mi spregovoril posebej o rezijanskem deležu v tej zbirki. Na mednarodnem narodopisnem kongresu v Gorici sodeloval kot koordinator na enem izmed zasedanj (27. avgusta), ki mu je bila tema Jezik narečje — jolklora in šola. — Lugano, 22. septembra: na pogovoru [sklicala ga je RTV italijanske Švice j o predvideni predstavi Ivi popolnih in drugih redkih obrtnikov alpskega loka je Matičetov predlagat vključitev rczi jan.sk i h brusačev. Že oh obiska na Solbici 5. novembra je našel dva, ki bi bila pripravljena nastopiti. - V želji, da bi prišel do novih ikonografskih pričevanj o legendarni, hagiografski in v bistvu pravljični temi AT 1910 (Medved ali volk prisiljen delati namesto živinčeta, ki ga je ubil in snedel), seje Maiičeiov na poti iz Švice ustavil v Milanu, kjer je v baziliki S. Eustorgio hotel posneti triptih iz 15. stoletja s to zgodbo: žal pa je lahko le ugotovil, da so slika rje v o delo februarja 1982 — ukradli. Pač pa je v isti baziliki ohranjena reliefna upodobitev omenjene zgodbe v kamnu iz 9. stoletja (kap i tel enega osrednjih stebrov: zaradi višine, čudne perspektive in potrebe po posebni osvetljavi bo treba delo zaupati poklicnemu fotografu.) — Sežana, 22, oktobra: S Kosovelovo knjižnico je Matičetov pripravil gradivo za razstavo publikacij o Reziji in iz Rezije (22. oktobra—28- novembra). Na začetku razstave je Matiietov spregovoril na temo Rezijani-lastovice in njih gnezdo Rezija, medtem ko je J, Strajnar zavrtel in glosiral dokumentarni film Rezija — deveta dežela, kt ga je 1. 1962 posnel Uroš Krek, spremno besedilo pa prispeval V. Vodušek. Pri javni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi 24. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani je Matičetov sodeloval z nagovorom režijanskim pevkam in s kratko predstavitvijo pesnice Si Ivane Palcu i. — 13, decembra je bil posnet intervju urednice oddaje glas Rezije po tržaškem radiu pri Mat i četo v cm v Ljubljani, za prvo rezijansko oddajo v novem tetu 1983. Oh sodelovanju odbora je M, Matičetov uredil zbornik LSN Traditiones 7 9 (1978-1980), ki je izšel v začetku poletja 1982. Sekcija za ljudske šege in igre Ob urejanju in analiziranju gradiva o ženitovanjskih šegah na Dolenjskem in v Beli krajini in ob ie zastavljenem konceptu za delni elaborai so se odprti novi vidiki, ki dosedanjo pTakso in gledanje na tovrstno obdelavo gradiva konstruktivno dopolnjujejo in ji dajejo širši pomen, Zato se je mag. Helena Loža r-Pod logar odločila, da ne bo vztrajala pri izdelavi delnega elaborata o ženitovanjskih šegah na Dolenjskem, ker se v konceptu ne bi razlikoval od že izdelanih in bi nujno prišlo do nezaželenega ponavljanja. Ob natančni razčlenitvi posameznih sestavin ženitovanja in ob primerjavi gradiva za tri obdobja (pred prvo svetovno vojsko, med obema vojskama in po drugi svetovni vojski) se je namreč pokazalo, da so posamezne sestavine vsaka zase imele v določenem družbenem okolju posebne funkcije, ki so se potem z leti spreminjale in danes — vsaj na videz — služijo le še zabavi, Svatba pravzaprav pomeni nekakšno ljudsko gledališče, ljudje se pri njej, ne da bi se tega zavedali, dramsko izražajo, vsi so igralci in gledalci obenem. Ob iskanju teh dramatskih prvin v poteku ženito vanja, ob njihovi plastični razčlenitvi in primerjavi in ob pregledovanju literature pri nas in pri sosednjih narodih, je Helena Ložar-Pod logar prišla do sklepa, da je ta gledališkost le funkcijski delček ženitovanjskih šeg, ki se je razvijal do današnje oblike iz določenih potreb in namenov in ki danes na podeželju mnogokje še živi, v urbana naselja pa so ga z režijo umetno prenesli za različne turistične prireditve, Ce pa gledamo vsako prvino v šegah generično, poiščemo razvojne plasti vsakega elementa, tahko sestavimo okvir oziroma nekakšno »kupo I on ženitovanjskih šeg na Slovenskem nasploh, vertikalno sestavljeno iz posameznih elementov, horizontalno pa bi pod njo lahko uvrstili pokrajinske posebnosti, ki bi se pomensko vključile v celotno podobo slovenskega ženito vanja v preteklosti in danes, vključno s turističnimi prireditvami. Do teh ugotovitev smo prišli prav ob razčlenjevanju gradiva z Dolenjske in ob želji, da bi ženitovanjske šege prikazali drugače, kot so bite prikazane do sedaj. Ker pa zaenkrat ni znano, da bi jih kdo že obdeloval na tak način, niti pri nas piti drugod, se bo Helena Ložar-Pod logar morala opirati na lastna razmišljanja in poglabljanja v gradivo. V tej zvezi se kajpada zavedamo, da se hO s tem nekoliko spremenil naš srednjeročni plan, vendar le v taki meri, da ne bomo več izdelovali delnih elaboratov, ampak osnovo za enotno študijo, ki bo prodrla globlje do pomena ženitovanjskih šeg v življenja človeka na Slovenskem, S področja šeg ob rojstvu smo zbirali gradivo v Ziljski dolini in na Kočevskem, po posredovanju naše i rt format o rte pa smo dobili še gradivo iz okolice Slovenj Gradca. Naš stažist Jurij Kikfak je pri študiju zgodovine raziskovanja šeg na Slovenskem pregledal osnovno evropsko literaturo iz teorije šeg, Pri tem je prišel do spoznanja, da sta bist- vena dva vidika: pslhološko-komunikacljski, po katerem so šege del družbenega življenja (kulture), in psitiološko-simbolični, po katerem so šege del duhovne kulture. S tem je bila tudi rešena osnovna dilema, kam šege po svoji naravi sodijo. Glede (ermbiologije ostajamo pri že ustaljenih in uveljavljenih pojmih šega in navada, ki se na Slovenskem pojavljata od samega začetka prikazovanja ljudskega življenja. Morebitni novi pojmi vedenjski obra-zec-vzorec. ritual, običaj (le pogovorni termin) so enostranski in enopomenski. Razmejitev med šego in navado ima Jurij Fikfak /a smiselno (nasproti M. Vodopiji: Etnološko od red-jenje pojma običaj): šega je pomensko-simbolično polna, navada je pomensko-simholično izpraznjena, komunikacijsko pogojena oblika (nasproti zasebnim oblikam vedenja). Iz obravnavanega obdobja (konec 18. stol.) je J. Fikfak razčlenil Linhartovo Zupanovo Micko in ugotovil vključevanje šeg tedanjega podeželskega okolja v veseloigro. Iz zgodovine raziskovanja šeg je nastal Fikfakov referat o delu Jakoba Volčiča v Istri, kakor se kaie iz objav v Novicah I Ril — 1881; referat je bil prebran na posvetovanju Paralele med slovensko in hrvaško etnologijo in folkloristiko 1848— 1945 decembra 1982 v Va-raždinu. Za raziskovanje življenja gozdnih delavcev na Notranjskem žal ni sofinanciranja. Vendar so bili pregledani letniki Gozdnega gospodarja GG Postojna, kjer je nekaj pomembnih pričevanj o šegah (posebej o pustu in smrti, pa tudi ob obletnicah). Tekoča dokumentacija. Za fototeko in arhiv je bilo zbrano novo gradivo in sicer: v Gorenji vasi šege o Veliki noči, birmi i o sprejemu v Zvezo mladine: v Postojni šege ob maturantskem obhodu mesta in šole; v Obrovu šege o pustu. Ob petdesetletnici zadnje izvedbe Drahosnjakovega Pasijona v Knstanjah. na Koroškem smo dokumentirali letošn jo izvedbo z. dne 19. maja. Udeleženci: mag. Helena I ožar-Pod logar, Sinja Zemljič-Golob in Jurij Fikfak, kije napisal članek Primerjava izvedbe teta 1932 in 1982 in Ugotovil, daje dana.Šnja funkcija Pasi jo na narodnostno združevalna, v preteklosti pa je bila predvsem religiozna, ! emu primemo je bilo tudi različno poseganje — spreminjanje osnovnega Drabosnjakove-ga besedila. Urejanje graške arhivske Mrke. Dr. Niko Kuret je končal inventarizacijo Narodopisne topografije Slovenske Štajerske pred 1848 (po v p rasa I ni ca h Gotha in nadvojvode Janeza) in uredil izpiske dr. V, Gerambu iz zbirke, ki jo hrani graški narodopisni muzej. Potem, ko je v graškem arhivu prevzel še manjkajoče enote iz Gothove topografije, primerjal Vse dvomljive primere in jih kontroliral ob izvirnikih ter uredil tabele, naj bi bila zbirka zdaj kompletna, s tem pa se za inštitut odpira nova raziskava, o kateri je dr. Kuret že predčasno obvestil ZRC SAZU. Pod strokovnim vodstvom direktorice Štajerskega narodopisnega muzeja iz Gradca smo si ogledali razstavo o življenju in delu nadvojvode Janeza, pobudnika Gtitbovc topografije (1782-1859). Udeleženci: dr, Angeios Bas, mag. Helena Ložar-Podlogar in Jurij Fikfak. Slovenska redakcija za Demos: mag. Helena Ložar-Podiogar je delovala kot glavna urednica za Slovenijo pri strokovni reviji Demos in s sodelovanjem Sinje Zemljič-Golob pošiljala referate, Udeležila se je tudi glavne redakcijske konference v Brnu, kjer je poročala o delu slovenske redakcije ter o spremembah v zvezi z ustanovitvijo ZRC SAZU, ki jth bo treba upoštevati tudi pri tiskanju časopisa Demos. Stažistu Juriju Fikfaku smo zaradi strokovnega izpopolnjevanja omogočili udeležbo na kongresu Zveze društev folklorisiov Jugoslavije na H v aru (18- 20. oktobra), Sekrija za g lastno narodopisje Raziskovalno delo: Ljudska glasbena in plesna kultura Slovencev kol del programskega sklopa Raziskave slovenskega narodopisnega izročila. Slovenske ljudske pesmi 3, knjiga bo obsegala drugi del legendarnih pesmi in balade socialno-kritične vsebine. Rokopis zanjo je v glavnem končan. Kazala po vzorcu prejšnjih dveh knjig bomo lahko sestavili šele med tiskom oz. ob prelomu. Trenutno pripravlja V. Vodušek dopolnila in popravke, ki so nujno potrebni pred oddajo rokopisa v tisk. Za 4. knjigo, ki bo obsegala predvidoma ljubezenske in družinske balade, je že pripravljeno nekaj tipov Iti pregled doslej zbranega gradiva, V letu 1983 se bo to delo nadaljevalo. tako da bi bil rokopis vsaj v grobem pripravljen do decembra 1983. Tudi v tem letu je izšla Jahresbihhographie der Volksballadenfarschung, zv, M /1981, ti je publikacija komisije za ljudsko pesništvo pri S I. E, K (= Societč Internationale S in geografske katedre mariborske PA dne I. oktobra v Ljutomeru u tematiki regulacij io komasacij na Sčav-nici z referatom o proučevanjih poplavnih področij v Sloveniji v okviru Geografskega inštituta Antona Melika. Une 17. septembra 19&2 je hi! na slovesnosti dneva Univerze v Mariboru imenovan za častnega doktorja Univerze v Mariboru, Dop, član prof. dr. Ivan Gams je v letu 1982 sodeloval pri izvajanju inštitutskega raziskovalnega programa pri vsakoletni analizi Triglavskega ledenika, pri preučevanju hribovskih kmetij (o kmetijah na SlovenjgraSkem Pohorju je referirá I na posvetu o geografskem proučevanju slovenskega podeželja 19. nov, 1982 v Ljubljani), pri geomorfološki karti Jugoslavije in regionalizaciji Slovenije. Poleg u pravniški h poslov v Inštitutu vodi organizacijski odbor /.a simpozij o ogroženosti slovenske zemlje, začasni odbor za monografijo Slovenije, je nosilec raziskovalnega sklopa Preučevanje geografskega okolja v okviru Inštituta, vodi priprave za zasedanje mednarodnih delovnih skupin avgusta 1984 v Ljubljani. Je predsednik programskega sveta in koordinator URP Preučevanje geografskega okolja Slovenije, V l. 1982 je bil izbran za častnega člana Srbskega geografskega društva. Znanstveni svetnik dr. Drago Meze je nadaljeval raziskovanje samotnih hribovskih kmetij na Slovenskem. Po že ustaljeni metodi za preučevanje tovrstne tematike se je leta 1982 lotil hribovskih kmetij v Logaško-žirovskih Rovtah. ki so tipično področje samotnih kmetij. Te so na gosto posejane po dinarskem hribovju in planotah Logaških Rovi, kjer je 117 kmetij združenih v 12 naseljih in v predalpskih Zirovskih Rovtah z 22 naselji in 21 I kmetijami, skupaj torej 428 kmetij v 34 naseljih. S tem je razširi! lanskoletno preučitev hribovskih kmetij v Polhograjskem hribovju z bližnjim sosedstvom na zahod do meje z idrijsko občino po razvodnici med Cmim in Jadranskim morjem; na sever je segel do Sore in njenega levega po v i mega kraka Hobovščice, na jug pa na celotno hribovsko področje logaške občine. V letu 1982 je izvedel anketo skoraj na vseh kmetijah (nekateri manjkajoči podatki bodo dopolnjeni spomladi) in zbral podatke na matičnih uradih, katastru, zadrugah in gozdnih gospodarstvih. Podatke je obdelal in pripravil za vključitev v standardne tabele, analiziral pa jih je tudi že za sintetično tabelo z naslovom Klasifikacija kmetij. Pomembnejše predhodne rezultate je podal v letnem poročilu RSS, Manjka še izračun nagnjenosti kmetijskega zemljišča in izdelava kompleksnega zaključnega poročita. V celoti je zbral in analiziral gradivo lani začete raziskave hribovskih kmetij v Polhograjskem hribovju in bližnji okolici in na tej osnovi pripravil elaborat s pripadajočimi 8 tabelami in karto nagnjenosti kmetijskega zemljišča. IVa posvetovanju Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja ob 60-letnici GtJS je poročal o brihovskih kmetijah in tržni proizvodnji. Rezultate je posredoval tudi v enourni oddaji o hrihovskih kmetijah v Sloveniji na prvem programu Radia Ljubljane (1!, 10, 1982 v sodelovanju z I Gamsom in M, Orožnom Adamičem). Kol glavni urednik Geografskega vestnika je uredil 54, letnik (četni po vrsti). Je član uredniškega odbora Geografskega zbornika in programskega sveta Preučevanje geografskega okolja Slovenije. Znanstveni svetnik dr. Milan Sifrer je v I. 198-2 nadaljeval preučevanje poplavnega sveta ob Savi med Krškim in Bregano ter ob spodnji Sotli. Za relief, ki je zdaj poplavni svet ob Savi je ugotovil, da se je razvil ob eroziji po zadnji ledeni dobi. Prekinile so jo vsaj tri akumulacijske faze. Ustrezna nasutim se je ohranila v treh vršajskih terasah, od katerih je \saka nižja mlajša ter se razširi nekoliko niže navzdol ob Savi. V nasprotju z wiinnsko prodno ravnino prekriva te terase še debela plast peska in tudi prod v njih se loči od pretežno karbonatnega w0finskega po večji primesi peska, silikatnih kamnin in zaobljenosti. Pod Dobovo wtlrmska nasutina potone pod holoeensko naplavino in tudi višinska razlika med posameznimi holocenskimi terasami se močno /manjša. Z.ato je tudi poplavno dolinsko dno ob Sotli zelo enostavno in skoraj brez teras. Najstarejše naši panje je ranoho-locensko. Naslednja akumulacija pripada domnevno rimski dobi; ustrezna ravnina se dviga pri vasi Urege le okrog 0,? 1 m nad tedanjo strugo, Najmlajše naši panje je iz močne ohladitve podnebja z obilnimi padavinami v prvi polovici 17. in 19. stoletja. Tedanje katastrofalne poplave soeelo uničile nekatera naselja (npr. vas Gabrje in Zasavje), sočasno hitro prestavljanje struge Save pa izpričujejo karte. Sistematično je preučil oblike izrabe poplavnega sveta. Poplave in močno nasipanje Save v prvi polovici 1?, in 19 stoletja so zavrle intenzivnejšo izrabo tal. Ob izboljšanju podnebja V drugi polovici 19. .stoletja je prišlo do obsežnega krčenja gozdov in širjenja pašnih površin t vaške gmajne), pa tudi njiv To pa so omogočili tudi najrazličnejši tehnični posegi, kot so regulacije, melioracije itd. Intenzivnejšo izrabo poplavnega sveta je prinesla kasnejša delitev srenjske zemlje na posamezne kmete, po zadnji vojni pa prehod v družbeno last, ko so tudi na tem svetu nastale velike živinorejske Ta rine. nasadi topola, sadnega drevja itd. Po zadnji vojni je Sava zaradi regulacij, propadanja mlinov in žag ter zaradi gradnje novih cest in naselij čedalje bolj hudourniška. Poplavna voda je začela z njiv odnašati rodovitno prst. Danes so te njive kol depresije sredi travnatega površja, kjer je nasipanje še v teku. ker poplava škoduje tudi poljskim pridelkom, so začeli najbolj ogrožene njive opuščati in jih spreminjati v travnike. Poleg tega je Sifrer preučil učinke katastrofalnega neurja, ki je dne 29. junija 1932 zajelo osrednji in vzhodni del Ljubljanske kotline ter povzročilo na poljskih pridelkih in sadju veliko gospodarsko škodo. V dneh 25. in 26. septembra je vodil redna vsakoletna opazovanja in merjenja Triglavskega ledenika. Ta je imel podoben obseg kot v letih najmočnejšega taljenja pred letom 1960- Brez snega je bila vsa zgornja polovica ledenika in tudi na spodnjem koncu se ga je ohranilo prav malo. Letos ni skopnel samo sneg iz zadnje redilne dobe, ampak tudi iz preteklih let (1960— 1980), ko so bile snežne razmere veliko ugodnejše. Tako se je med lanskim in letošnjim opazovanjem stanjšala snežna odeja na vzhodnem koncu ledenika pod Kredarico za 9 m. Skopnelaje tudi nabreklina na njegovem spodnjem koncu, kar je potrdila tudi primerjava lanskoletnega in letošnjega prečnega profila. V dneh opazovanja je RTV Ljubljana posnela po scenariju Milana SfiTretja film o Triglavskem ledeniku. Za 22. številko Geografskega zbornika je pripravil študijo o geomorfološkem razvoju Škofjeloškega hribovja. Med 25. in 31. oktobrom 1982 je bil skupaj s Karlom Nalkom na Madžarskem v Hudimpešli, kjer je bil gdst geografskega inštituta madžarske akademije znanosti in se je udeležil terenske ekskurzije. Raziskovalni sodelavec Milan Orožen Adamič je vodil delo kartografskega oddelka in geolotolaboratorija. Dokončal je preučevanje poselitve in prometa na Ljubljanskem barju v okviru raziskave Geografija poplavnih področij na Slovenskem. Pripravil je poročilo o opazovanju ledenika pod Skuto- Začel je s terenskim delom v okviru preučevanja hribovskih kmetij v Škofjeloškem hribovju na levi strani porečja Poljanščice. V okviru preučevanj naravnih katastrof v Sloveniji seje lotil katastrofalnih poplav leta I9fl2 v Poljanski dolini. Na posvetovanju ob 60-letnici Geografskega društva Slovenije je imel referat z naslovom Poskus oblikovanja modela poselit ^ no izvenmestnih območjih (na primeru ljubljanskega barja). V okviru tega posvetovanja je vodil ekskurzijo po Ljubljanskem barju. Je organizacijski sekretar pripravljalnega odbora posvetovanja O ogroženosti slovenske zemlje po naravnih nezgodah. le član uredniškega odbora Geografskega zbornika in revije Naše okolje. Opravlja dolžnost predsednika delegacije zbora izvajalcev (ZRC SAZU) za RSS in je član sveta ZRC SAZU v ustanavljanju. V okviru sveta ZRC SAZU je vodi! komisijo za pripravo novega Pravilnika o delovnih razmerjih. Vodil je organizacijske priprave za razstavo Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Bil je izvoljen v izvršni odbor Geografskega društva Slovenije, v katerem je pripravil dvoje predavanj. Asistent Karel Nalck je v letu 1982 nadaljeval t detajlnim geomorfološkim karlira-njem za list Celje V merilu I :IOO.OOO. Letošnje preučevanje je zajela cs. 350 ktir ozemlja med Konjiško goro in Bohorjem. Izdelano je pet listov rokopisne geomorfološke karte v merilu 1 :2i-000, m sicer Slovenske Konjice, Grobelno, C elje ter deloma Senovo in Sevnica, Pri preučevanju je posvetil posebno pozornost odvisnosti pestre lito loške in tektonske zgradbe ter neoteklonskih procesov. Izdelal je vzorčno gcomorfolosko karto Ložniškega gričevja v merilu i;25,000 ter karto nagnjenosti pobočij za gcomorfolosko karto Slovenije list Celje v merilu 1:100,000, Med štirimesečnim študijskim dopustom in pozneje je pripravljal magistrsko nalogo z naslovom Metode in uporabnost detajlne geomorfološke karte, ki je tik pred oddajo. V nalogi SO obdelane možnosti za uporabo detajlne geomorfološke karte v znanstvenih in aplikativnih dejavnostih, V 2vezi s tem je izdelal vrsto posebnih kart, izpeljanih iz splošne geomorfološke karte. Končal je preučevanje Ložniškega gričevja in pripravil ugotovitve za objavo v 23. številki Geografskega zbornika. Preuči! je posledice katastrofalnega neurja s tofo, ki je 29, t>. 1982 prizadelo več kot fiO km dolg pas od Letuša v Spodnji Savinjski dolini prek Šentjurja pri Celju in Bistrice ob S ot I i do Hizeljskega in povzročilo za več kol K65 milijonov din škodt. Na terenu je s karti ra I obseg prizadetega območja, učinke na posameznih kulturah ler zbral podatke o oceni škode po občinah, V pripravi je poročilo o katastrofi, ki ho objavljeno v 23, številki Geografskega zbornika, Sodeloval je v svetu mentorjev mladinske raziskovalne akcije SAVA K2 in pri pripravi geografskega dela pmgrama akcije, ki je v teku- Med odsotnostjo mag. Orožna Adamiča je vodil zbiranje gradiva GlAM za razstavo IV. razreda SAZLI Skupaj 2 dr. Milanom Šifrerjem je bil od 25. -JI. oktobra v goste h pri Geografskem inštitutu Madžarske akademije znanosti, kjer je izmenjal izkušnje v zvezi z geomorfološkim kart i ranjeni in se seznanil z madžarskimi metodami dela. Aktivno je deloval v izvršnem odboru ljubljanske podružnice GOS, kjer je kot poverjenik za ekskurzije organiziral strokovno ekskurzijo v Velenje (27.3. 1982), v Liko in na VclehiKII. 12.9.1982) Strokovni svetnik Milan Natek je preučeval hribovske kmetije v jugovzhodnem delu Spodnje Savinjske doline. Za tamkajšnjih 141 kmetij je zhral osnovno statistično gradivo za velikost in sestavo zemljiške posesti, število ljudi ter o tržni usmerjenosti. Izračunal je osnovne topografske značilnosti kmetij: nadmorsko višino doma, spodnjo in zgornjo mejo obdelovalnega zemljišča ler njegovo povprečno strmino. Opravljal je dela in naloge tajnika inštituta. Jeseni se je udeležil dveh posvetovanj: Vpliv regulacij in melioracij na komasacijo zemljišča ob spodnji Sčavnici (Ljutomer) ter Dvajset let socialne geografije v Sloveniji (Ljubljana) Do izteka mandatne dobe (v novemhru) je bil podpredsednik Geografskega društva Slovenije in predsednik njegove Znanstvene sekcije. Vodil je pripravljalni odbor za izvedbo posvetovanja Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja ter odbor za odkritje spominske plošče prof. F Hašu v Kamenčah pri Braslovčah v Spodnji Savinjski dolini. Je tudi član uredniškega odbora Geografskega vestnika in Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Znanstvenoraziskovalni program je potekal po programskem sklopu SAZU št. 10 z naslovom Temeljne raziskave krasa Raziskave v letu 1983 obsegajo nadaljevanje srednjeročnega programa 1981- 1985 na dveh poglavitnih področjih in nekatere druge raziskovalne naloge. Speleogeološke raziskave krasa. Osnovno delo je obsegalo odkrivanje in raziskovanje ter dokumentacijo kraških pojavov Slovenije, V kataster, ki šteje trenutno 5136 kraških jam. je bilo na novo vključeno 83 enot in dopolnjeno 252 jamskih načrtov in zapisnikov, pri tem so bile posebej preverjene lege kraških votlin na širšem območju Sežane. Pomemben napredek v preglednosti in uporabnosti tega temeljnega vira informacij o našem krasu smo dosegli s shranjevanjem podatkov v računalnik. Zaenkrat so tako shranjeni podatki o tretjini vseh kraških votlin, V celoti za območje Gorenjske in Dolenjske ter delno za Notranjsko in Primorsko, Spcleogeološki in speleohidrološki problemi so bili študirani na Notranjskem, Primorskem in v Alpah. Vertikalno prenikan.je padavin smo redno opazovali na standardnih postajah v Planinski jami.v Škocjanskih jamah in Dimnicah ter v Pivki jami. kjer smo dodatno študirali sam oči sli I no sposobnost. Fizikalno-kemične lastnosti kraške vode smo študirali v Košanski dolini. Rakovem Skocjanu in na Idrijskem. Podatki kažejo na različno intenzivno zakrasevanje in odlaganje sige ter kvaliteto kraške vode v klimatsko različnih kraških regijah, izpeljani sklepi pa pomagajo pojasnjevati tamkajšnje hidrološke sisteme. Preučevali =.mo speleogenezo Íkoeiatiíkih iam. Dimnic in Divaške jame in delno sestavili njihove razvojne stopnje v pleistocenu na podlagi podrobnega kartiranja površja in podzemlja. Vzorčevali smo jamske sedimente v Planinski. Postojnski in Divaški jami ter analizirali njihove paleomagneme lastnosti. Dobljeni rezultati dopolnjujejo ge o kronologijo našega krasa v kvanarju. Na krasu med Planinskim poljem, Rakovim Škocjanom in Cerkniškim poljem smo podrobno preučili Ittoioško sestavo kamnin in zamotano tektonsko zgradbo, pregledali vrtače tn udomict ter relief na posameznih listih topografske podlage 1:5,000. Opredelili smo hidrogeološko bolj in manj prepustne cone, kjer se pod površjem morejo pretakati vode iz Cerkniškega polja in Javornikov na Planinsko polje, Geografske raziskave krasa so bile usmerjene v preučevanje recentnih fluvialmh sedi-mentov Notranjske Reke. Kačne jame in brkinskih ponikalnic. Izdelano je bilo poročilo o rečeni ne m odpadanju sige v Predjami. Rezultati govorijo o transportni energiji kraških rek in ponikalnic ter o vplivu klime na razpadanje jamskega okrasja v vhodnih delih kraških jam. Na Dolnjem Krasu med Kazljami in Tomajem ter drž.uvno mejo smo preučevati naravne možnosti za kmetijsko izrabo površja. Ta je v zadnjih desetletjih nazadovala zaradi depopulacije in deagrarizacije. Obdelovalne površine v bližini naselij so vezane na kred-ne apnence in apnene skrilavce z roženci ter na preperelino spodnjekrednega dolomita. Pretežni del obravnavanega krasa je skalnat, po prejšnjih pašnikih se vedno bolj razraščata gozd in grmovje. Drugo raziskovalno delo je prikazano v poročilih, elaboratih, ekspertizah in recenzijah hidrogeo loške in spe leo loške vsebine in je bilo opravljeno po naročilu organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Sem sodijo speleohidrotoške raziskave Movraške in Smokavske vale v zvezi z načrtovanjem melioracij poplavnih območij ter sledenje odpadnih in kraških voda v Rakitniku, v Košanski dolini. Trnovskem gozdu in na Peci. Spremljali smo nenadno izginotje Notranjske Reke v novem požiralniku pri Vremah in izdelali tehnične osnove za ureditev turističnih poti v Škocjanskih jamah. Mednarodno sodelovanje je potekalo pri raziskavah na Peci ter pri sestavljanju raziskovalnega programa in sledilnega poskusa v Grčiji v okviru aktivnosti mednarodnega odbora za sledenje podzemel jskih voda 5. SUWT. Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo jc bilo povezano z drugimi inštituti 7.RÍ. SAZU, s fakultetami Univerze El v Ljubljani, s Hidrometeorološkim zavodom SRS, z Geološkim in Geodetskim zavodom, z Inštitutoma Jožef Štefan in Boris Kidrič, s Slovenskim etnografskim muzejem, z Narodnim muzejem in z Zavodoma za spomeniško varstvo v Lju- Hljani in Novi Gorici. Uspešno je bilo sodelovanje z Jamarsko zvezo Slovenije, s T HO Postojnska jama, z Razvojno projektivnim centrom v Idriji in z Ekonomskim centrom na Ravnah, s skupščinama občin Postojna in Sežana ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi V Postojni in Ljubljani, med katerimi naj omenimo posebej republiški in občinski kulturni in raziskovalni skupnosti. Raziskovalni program je usmerjal Znanstveni svet inštituta pod vodstvom akademika prof. dr. S. Ilešiča. ki je vodil tudi uredniški odbor Krasoslovnega zbornika — Acta Carso-togiea. Izšla je 10. številka zbornika za leto 198(¿v tisku pa je ti. številka v obsegu 10 pol, ki obravnava ugotovitve letošnjih raziskav. Navedeno znanstveno raziskovalno delo so vodili in opravljali redno zaposleni raziskovalci dr. P. Habič, dr. R. Gospodarič, mag. Janja Kogovšek, mag. A. Kranjc, F. Sušter-šič. A. Mihevc in I. Kenda ter J. Čar in Martina Zupan kol zunanja sodelavca. Pogodheni sodelavec L Premer je obdeloval speleobiološko gradivo do svoje smrti 4. 2. 1982. Za njim je ostala pomembna praznina v spel en biološke m programu inštituta. Pomembno raziskovalno in strokovno delo je bilo opravljeno pri Kraški muzejski zbirki. posebni delovni enoti inštituta. Zajelo je registracijo in dokumentacijo naravnega in kulturnega bogastva krasa ?a bodoči Kraški muzej, pri čemer je bil ustrezni elaborat dopolnjen s poglavji o jamskih sedimentih organskega izvora, hidroloških in kemičnih osnovali za k rase vanja in kraškem podzemlju pri nas in v svetu. Zaščitna arheološka izkopavanja so bila opravljena v Ilirski Bistrici in na L'laki v Starem trgu, sondirano je bilo grobišče v Š m ara 11 ter opravljeni zaščitni arheološki nadzori v postojnski in sosednjih občinah. Restavrirarto je keramično gradivo iz nekropole Trnovo in Sinje gorice, Pridobljena je okrog 200 let stara posoda za olje in urejen arhivski propagandni material Postojnske jame. Dokumentirano je 150 enol mnzealij, enot dodatnega gradiva za Kraški muzej in preparirani primerki podzemeljskih živali. Prirejeni sta bili dve izvirni razstavi, za razstavo Kraško podzemlje pri nas in v svetu pa je bil tudi natiskan ustrezni Vodnik št. 7. V prostorih zbirke sta gostovali dve tu ji razstavi, naše pa so bile predstavljene še v Preslranku. Pivki, Ilirski Bistrici, Ljubljani, Idriji, Logatcu, Novem mestu in Preboldu ter v Pordenonu v Italiji. V okviru kulturnih in naravoslovnih dni v usmerjenem izobraževanju smo predavali in vodili po razstavi učence iz Postojne, Pivke, Prest ran ka. Unca, Ljubljane ter iz drugih krajev Slovenije in inozemstva. Razstave in zbirke v Postojni je obiskalo okrog VO00, izven Postojne pa prek 15.000 obiskovalcev. Delo Kraške muzejske zbirke je vodila Mehtilda Ur-leb s sodelavcema Francem Malečkarjem in Jurijem Ha j no ter drugimi sodelavci inštituta. Pogodbena dela pri zbirki so opravljali Kristina Čepek kot dokumentalistka, Karlo Veber kot vodnik po zbirkah in Rozaiija Vidmar kot snažilka. Upravne posle so opravljali upravnik dr. P. Hablč in njegov pomočnik dr, R. Gospodaric ter Mehtilda Urleb kot vodja KMZ, Pri ZRC SAZU so bili delegati dr. R, Gospoda-rič in dr P. Habič. pri OO sindikata pa Marjan Luzar in Ivan Kenda. Dr. Peter Hahič, znanstveni svetnik, je preučeval geološke in geomorfološke osnove za kmetijsko rabo kraškega površja in možnosti za razvoj jamskega turizma na Dolnjem Krasu. S sodelavci je speleološko ovrednotil celotno sežansko občino, sodeloval pri inže-nirsko-geoloških raziskavah Okroglice in pri načrtovanju novih turističnih poti v Škocjanskih jamah, pri raziskavah novega požiralnika Notranjske Reke v Vremskl dolini, pa tudi pri speieohidroloških raziskavah Movraške in Smokavske vale ter Jame pod Krogom. Organiziral je barvanje požiralnikov, ki so se odprli ob zimski suši v strugi Strfena pri Raki-tniku. ter kombinirani sledilni poskus na Vodicah in v Črnem vrhu nad Idrijo. Izdelal je več strokovnih smernic za zaščito krasa in kraških voda, za tisk pa pripravil tri razprave o izvirih Vipave, o kraških pojavih v Krškem hribovju in o speleohidrologiji kraških val pri Movražu in Gračišču. Vodil je skupino na mladinskem raziskovalnem taboru v Doberdobu in njihovo ekskurzijo na Postojnski kras. Udeležil seje sestanka in strokovne ekskurzije na kras Peleponeza, kjer mednarodna skupina za sledenje podzemeljskih voda pripravlja obsežen poskus tudi s sodelovanjem inštituta. Opravljal je naloge upravnika inštituta in sodeloval pri urejanju Krasoslovnega zhornika št. 1!. Po jamah in krasu je spremljal domače in tuje strokovnjake, predvsem iz Kitajske, Ce bosi o vaške in Francije () strokovni tematiki je predaval v jamarskih in v geološkem društvu ter aktivno delal v občinskih in republiških strokovnih organizacijah Dr. Rado Gospodarit, znanstveni svetnik, je študiral geologijo in speleogenezo območja Škocjanskih jam. Na novo je ugotovil geološko zgradbo, stratigrafsko zaporedje jamskih sedimentov ter razvoj udornic in rovov v pleistocenskem obdobju. Za kronološko interpretacijo je vzorčeval profile v Divaški jami, Dimnicah, Postojnski jami. Planinski jami in v Križni jami ter jih s pomočjo inštitutskih in zunanjih sodelavcev v Kanadi in V DR Nemčiji radiomelrično in paleomagnetno analiziral, S tem v zvezi jc bil v okviru medaka-demijske zamenjave na enotedenskem študijskem obisku v Potsdamu pri ustreznem inšti-tu|u akademije znanosti. Na ozemlju Rakovega Skoejana je ugotavljal podrobno litostruktumo sestavo ler iskal propustne in nepropustne cone med Cerkniškim in Planinskim poljem. V ia namen je tudi leto dni sistematsko spremljal kraške izvire v tej kotlini. Rezultate jc pripravil za chja-vo v Acta carsologica 11. Raziskovalno-organizacijsko delo je opravljat v skupini strokovnjakov, ki je preučevala hidrogeološke razmere Pece ler tod izvedla kombiniran sledilni poskus. Sestavil je poročilo o teh raziskavah, ki so prinesle zanimivo ugotovitev, da se padavine iz Pece raztekajo v dolino Podjune in Meže. Material je obdeloval pri Inštitutu za hidrogeologijo in geoter-rnijo v Gradcu, kjer je bil štirinajst dni na študijskem izpopolnjevanju v okviru medakade-rnijske zamenjave, V mednarodni ekipi strokovnjakov za pripravo 5. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda je aktivno sodeloval na sestankih v Munchnu in Gradcu ter v grškem Tripolisu, kjer bodo v naslednjih letih potekale zadevne raziskave, sledilni poskus in simpozij. Na inštitutu je opravljal posle pomočnika upravnika, zadolžitve vodje strokovnega sveta pri KMZ. delegatske dolžnosti pri ZRC SAZU, RSS in ORS ter pri spremstvu tujih in domačih gostov po našem krasu in jamah. Mag.Janja Kogovšek, raziskovalna sodelavka, je med letom sklenila opazovanja odlaganja sige iz prenikujoče vode v Pisanem rovu Postojnske jame in rezultate opisala v Acta carsologica 11 Nadaljevala je z rednimi vzorčevanji v Škocjanskih jamah in Dimnicah ter o ugotovitvah delno poročala na simpoziju o zaščiti krasa ob 160-letnici Škocjanskih jam v Lipici, V Pisanem rovu Postojnske jame je ugotovila skozi vse leto enakomerno raztapljanje in izločanje apnenca, v Škocjanskih jamah pa občutna nihanja v prenikanju vode in izločanju sige. Samočistilno sposobnost prenikajoče vode skozi prst in kamnino je študirala v Pivki jami. dobljeni podatki pa zaenkrat še ne zadoščajo za sklepanje o učinkih samočiščenja. Sodelovala je pri hidrokemičnem preučevanju voda v Košan.ski dolini in v kraškem zaledju Divjega jezera in Podroteje, Mag. A. Kranjc, raziskovalni sodelavec, je opazoval lebdeči in plazeči tovor v ponor-nem sistemu Notranjske Reke in brkinskih ponikalnicah, v rpvih Kačne jame in Dimnicah. Končal je opazovanje odpadanja sige v Golobji jami pri Pred jam i, o čemer je sestavil razpravo Za lisk. Pri dokumentaciji kraških pojavov je izpisal in vnesel v računalnik podatke o 373 jamah osrednje Dolenjske, občasno pa pomagal pri vrednolenju kraških votlin na Sežanskem in vnašanju bibliografskih podatkov na magnetoskopske trakove. S tem v zvezi se je udeležil tečaja za program 1B1S v Ljubljani. Za namene Kraške muzejske zbirke je študiral zgodovino spclcoloških raziskav v Sloveniji ter pomen Wiljema Puticka in Franceta Bara pri teh raziskavah. Po krasu je vodil dr. P. Uankwitza in R- Maire-a ter skupino dunajskih limnologov in geografov iz Regensburga. Kot zunanji sodelavec Geografskega inštituta A. Melika ZRC SAZU je preuči! poplave na Cerkniškem polju, na željo Biološkega inštituta ZRC SAZU pa fizično geografijo ribniško-kočevskega sveta. F. Sušteršič, asistent, je študiral relief Notranjskega podolja s kvantitativnimi matematičnimi metodami represije, korelacije in filtracije- Rezultati so mu pokazali, daje podolje vzdolžna depresija starejšega reliefa, v katerem imajo manjše enote kot npr |3abno polje in Planinsko polje neotektonsko zasnovo in razvoj, Na te oblike in neote k tonsko aktivnost med pl i ocen o m in holocenom so vezana kraška porečja in speleološki pojavi podolja. Metode in rezultate preučevanja je delno objavil v dveh razpravah, celotno gradivo pa podrobneje obdeluje v doktorski disertaciji, ki je skoraj zaključena. Za Kraško muzejsko zbirko je skupaj s F. Malečkarjem pripravil razstavo Kraško podzemlje pri nas in v svetu in njen vodnik. Delal je pri speleohidroloških raziskavah pri Gračišču in pri Inženirskogeo-ioških analizah udornice Okroglice v Škocjanskih jamah. Bil je aktiven pri strokovnih organizacijah in pri Občinski raziskovalni skupnosti v Logatcu. A. Mihcvc, asistent, je opravi] večino raziskovalnega dela pri valorizaciji kraških jam na Sežanskem ter pri zbiranju in popravljanju njihovih osnovnih podatkov. Podrobneje je speleološko preučeval Kačno jamo, jame okrog Matavuna in Jamo pod Krogom ter pomagal pri lehnično-speleoloških raziskavah udornice Okrog lice. Sodeloval je pri vzorčevanju prenikanja padavin ter pri sledilnih poskusih. Študiral je tretjo stopnjo geografije in aktivno usmerjal jamarsko aktivnost v Logatcu. V drugi polovici leta je bil zaradi prometne nesreče na bolniškem dopustu. Mehtilda Urleh, strokovna svetnica, je uresničevala strokovni, raziskovalni in finančni program K M Z, poleg lega pa vodila zaščitna arheološka izkopavanja na Trojici pri Ilirski Bistrici, sondiranje latenskega grobišča v Smarati ter sodelovala pri zaščitnih posegih na Ulaki pri Starem trgu. Sestavila je ustrezne elaborate in objavila druge članke arheološke vsebine. Opravljala je strokovni nadzor nad zaščitenimi arheološkimi tereni v Postojni in sosednjih občinah skupaj s spomeniško službo v Ljubljani in Novi Gorici. Lldeležila seje več posvetovanj v Ljubljani In Celju ter predavala v Ilirski Bistrici o tamkajšnjih arheoloških spomenikih. Franc Malečkar. strokovni delavec, je s F, Sušteršičem zasnoval razstavo Kraško podzemlje pri nas in v svetu, jo oblikovno, vsebinsko in grafično uresničil ter napisal besedilo za Vodnik št, 7. Mnogo je delal pri siceršnji razstavni dejavnosti KMZ, pri urejanju razstavnega gradiva in pri selitvah razstav po Sloveniji, skrhcl za zadevno opremo in administracijo ter za vodenje po zbirkah in razstavah. Imel je 16 javnih predavanj in objavil nad 30 krajših prispevkov o krasu in speleoiogiji v dnevnem in strokovnem časopisju. Speleolo-ško je preučeval jamo Dimnice in odkrival njene vodne rove za sifoni, o čemer je sestavil obsežno poročilo. Pomagal je pri merjenju Okrog lice in organiziral odpravo v 1000 m globoko jamo Lamprechtsofen v Avstriji. V drugi polovici leta je bil dalj časa na zdravljenju zaradi prometne nc.sreče. I. Keiida. višji strokovni delavec, je skrhel za kataster kraških pojavov, za registracijo in izmenjavo podatkov o jamah z Jamarsko zvezo Slovenije. V kabinetu je pripravljal osnovne podatke o jamah in jih vnašal v računalnik v Ljubljani, na terenu pa preverjal njihove lege, Vodil je zahtevno i z mero udornice Okrog lice, sestavil na novo izmerjeni načrt Škocjanskih jam ter sodeloval pri izmeri volumnov podornih dvoran v Postojnski jami in pri meritvah drugih jam na matičnem Krasu. Pomagal je pri številnih hidroloških opazovanjih, pri gospodarskem urejanju inštitutske stavbe in opreme, v okviru sindikata pa skupaj z M Luzarjem skrbel za počitniške hišice SAZU na morju. Pri civilni zaščiti v občini Postojna je sodeloval kot strokovnjak pri uničevanju eksplozivnih teles v jamah. J. Hajna, višji strokovni delavec, je opravljal konzervatorska dela na muzejskih eksponatih, izvajal fotolahoratorijska in dokumentacijska ter tehnična dela pri raziskovalnih nalogah, stalnih zbirkah in razstavah, Sodeloval je pri raziskovanju kraških jam, pri arheoloških izkopavanjih in drugih strokovnih ekskurzijah v okviru inštituta in Jamarskega kluba Luka Ceč v Postojni Maja Kranjc. višja knjižničarka-referenika, je skrbela za knjižnico inštituta Dopolnjevala je obstoječe kataloge, stvarne kartoteke in zbirala literaturo za posebne bibliografije, kjer je treba omeniti izvlečke speleoloških člankov za Slovenijo, Knjižnični fond je pridobil 735 enot, od tega 517 revij in 178 novih knjig oziroma kopij. Urejala je izposojo s sodelavci instituta (206 enot J in drugimi obiskovalci (43 enot) ter bibliotekami (18 en olj. Sodelovala je pri vnašanju bibliografskih podatkov v računalnik In se v ta namen udeležila petdnevnega seminarja v Ljubljani, Popisala jc knjižnico pokojnega Egona Pretnerja, 16 dni je opravljala tajniške posle in prevajala za potrebe inštitutskih sodelavcev. Božena Kafol, tajnica, je opravljala personalne, tajniške in administrativne naloge. Zabeležila je 1600 prispelih in oddanih dopisov ter vodila različne evidence. Marjan Luzar. tehnični sodelavec, je sodeloval pri hidrokemičnih raziskavah, skrbel je za opazovalne postaje v jamah, vzorčeval vodo in jo v kemičnem laboratoriju analiziral. Opravljal je še druga tehnična dela na inštitutu. Leon Drame, ki seje tia inititutu zaposlil 15-januarja kol višji tehnični sodelavec, je opravljal risarska dela za dokumentacijo, za objave in razstave. Skrbel je za kartografski arhiv in pomagal pri terenskem delu. Alojz Vadnjal, jamski vodnik, je pomagal pri terenskem dein, opremi in hišniških opravilih Po prometni nesreči meseca julija je na zdravljenju in okrevanju. Kongresi, simpoziji in posvetovanja Strokovni obisk G muc G ¡gum t in univerze v Trstu (ti. Premer. R. Gospodaric, Janja Kogovšek. L Ken da. M. Lazar). Posvet o hidrogeoloikem. karllränju In hidrogeoloSkem katastra, Stublike toplice (P. Ha bič}. Sestanek mednarodnega odbora 5. SUWT, München 1R. Gospod ar tfi). Mednarodno posvetovanje o obalnem krasa. Perpignan. Francija {A Kranjci. Sesluntk mednarodnega odbora S, SUWT in ürokovna ekskurzija na PelepOnezu, Grčija (P. Habič, It. Ij os podarit), Posvetovanje Ohranjanje pramiine kulturne dediičine, Ljubljana (M. Urleh). 12. zborovanje slovanskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Novo mesto i P. Habič. A. Kranje, Maja Uro nje, F- Maietkai). Stadij ill i obisk pri Institut fur Hydrogeologie und Gcolhermie, Graz, Avstrija Gospodarji). Strokovni seminar za program IBIS. Ljubljana. I A. Kranje. M Kranje. I Kendn) Mednarodni simpozij o zašiiu krasa ob liiO-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam. Lipica (P, Habič. R. Gospodarit, J Kogoviek. A, Kranje. h. Maletkar I Tlrame. M, Lazarji Proslava ob 100-letniei muzeja, Celje (M L'rleb). Studijski obisk pri ZtntraliFHtitUt für Physik der K rde DAW, Por sila m, NDR (K. Gospodarit). .Vložnosli izrabe ludroenergije v Sloveniji. Ljubljana (P. Habič). Stud ij.sk i obisk pri In.slitui tur Hydrogeologie und Gcolhermie. Graz, A vsi ri j a (R. Gospodarit). Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja. Ljubljana (P. Habič). Sestanek redakcijske komisije za Vodnik mednarodne ekskurzije po Dinarskem krasu. Beograd (R - Gospodartč). 20. I. 20.—21 22.-24 15. —17 15,—23 18, 19, 12 -¡i. iS.—23. 7. 27.97. 9. I 10. 1(1, 12.-15. 9,—II. 17,-18. IM.-24. 19. II. 25. II. ID II. II. 11. Ha z s tu ve Fehruar: Marec: April: Junij: September: Oktober: November: Obiski 9. 4. IX. 4 10. 5. 12, 5. 1, 6. 7. 6 a. 6 ID. S. 16. S. 6 9,-16.9. 24. 9. (t. 10. 11. 10. 19 10. 7. II 12. i 4. 6. Kras v svetu, jamarska tehnika nekoč in danes: Ilirska Bistrica. Kras v sveiu; Pivka, Logatec. Kras v svetu; Prebold, Idrija. Beneški likovni umetniki - SpettrSlovenov; Poslojtia. Kulture neuvrUenih deiei i Postojna Jamarska tehnika ne kot in daoei; Idrija Jamarska tehnika ne kot in danes: Pordenone Stavbarstvo v življenju Orehovcev; Prest rane!: Jamarska tehnika nekof in danes: Novo mcslo. KraJko podzemlje pri nas in v svetu: Postojna Jamarska tehnika nekot in danes; Ribnica Jamarska tehnika nekoi in danes, Kras v svetu: Ljubljana. Jamarska tehnika nekoi in danes; Logalec Predstavniki kitajske akademije znanosti, Kitajska. Prof Geyer in 15 Iludentov z univerze v Slullpanu. ZRN. Dijaki slovenske strokovne Sole iz Trsta, I talij«. Prof. Haii mm M urad h am Ahd ura h ma no v it z univerze v Samarkandu, SZ. Dr Peter Bankwitz iz Berlina. \DR. Margaret t. Marker. O* lord, Velika Britanija. Strokovnjaki za gradnjo jezov na krasu. Kilajsk» J.imai |i iz Provanse. Francija. I ag, Slači k. i/ Pribram a. ČSSR Richard Ma I re iz Nice, Francija. Si ude m i t Univerze v Mirtsku, SZ Jacques Choppy iz Pariza Francija. J met J t ka t i t. Brat islave. CSSR Prof. M. Bo be k in prof. H. Ldffler in Študenti z univerze na Dunaju. Avstrija Udeleženci II, mladinskga raziskovalnega tabora iz Gorice. Italija. Študenti Pedagoške akademije iz Ljubljane, Predavanja P. Habič: M Pi tlOSt i za nova odkritja med Postojno i rt Piani no Seminar za jamske vodnike. 20.-13- 10- udeležba K. Drobne na 52. zasedanju pakonloloJkega društva v Baslu, $ predstavitvijo dveh posterjev. 14." 16, 10 aktivno sodelovanje K Drobne na kompaktkursu o velikih foraminiferah v BaslU-3 — 10. II. Obisk F. ■Cimcrmana na nekaterih gcoioikih in paleontoloikLh ustanovah v Budimpešti (meda kade m i ¡s k a zamenjava). 26. H—4. 12. obisk F. Cimermana v parijkem naravoslovnem muzeju, kjer je Študira! rečeni ne fore- minifere u, zahodnega tlela Sredozemskega morja in jih primerjal i jadranskimi, 6,—12. 12. udeležba F. Cimermana in K Diobne na 28. zasedanju CIESM-e v Carmes-u s predstavitvijo 2 posterjev in J predavanj Obiski tujih znanstvenikov, namen obiska dr. H.Scyfricd, Geološki mitirui univerze. Berlin. skupne raziskave liasnih koral iz Španije. Jr. Laszln Bartcuieivics. Arhcozoološki inititut Madžarske akademije znanost i: meda-kakmij^ka zamenjava. Študij subfosiinih vretenčarjev dr. D. Jackson, Amoco Eurnpe I ncorporaied. tjonit™; ujilcd jurskih k ur« In ill grebenov. dr G, Stanley. Smithsonian Institute, Washington. ogled trt&snth koral in grebenov, prof dr D LeMone, GeoloSki institut univerze £1 Paso. medakademijska zamenjava, skupna obdelava k red niti koral iz Amerike, ogled Lnadnih grebenov Slovenije. V, Mongejar Marcbanle, Shell i: spa na N, V, i t Madrida; ogled zbirke foraminifer. Jf. S. Cambell in prof. dr 5 flolubič. Biološki oddelek univerze v Hostonu; skupne raziskave endolitov in toraminifer dr. V Zlatarski. Bolgarska akademija nauk, Solija; nttdaksdetnijska zamenjava, skupne ni /i s kave rasiiši korak Cladocora in foraminifer v Piranskem zalivu, prof. dr. E, RugeJ, Paicontoloiki intliiui univerze Hrlangen: ogled triadne favne in mi-krofaciesa. Zamenjava ZAMTES in DA A D dipl geol Ch- Enemt. Geološki inštitut univerze v Bochuma; ogled zbirke jurskih koral zii fidelftvo disertacije. Izobraževanje Na nas so se obrnili paleontologe i inSliiuii univerz v Berlinu. Erlangcnu in Staltjartu. da smo štirim njihovim diplomantom pomagali pri dcierminaciji koral, ki «o jih nabrali v Grčiji in Spaniji-Od 10, — 21. 5. smo imeli na delovni praksi iri dijake Srednje prirfldoslovne Me. Predavanja K. Drohnf, F. CiMtnnan iS. E. Ctiamphell, S. Golubič): Mitrohorings in Foraminlferdl Tests: tin ecological and paleontologija! cross-reference. Predavanje i posterjem na 52. zasedanju palconloloSkcga društva v Basi ti. oktoher 19X2, in na 2 S. ClESM v Cannesu. december 1982. K. prob*?, F, Ciitirrman r B Ogoiclec) Les zones vertkales des Fcitaminifira BenthitfUts deffalaises sous-marines dum lAdriniiijtie Predavanji s fttiterjem na 52. m sedanja paleontološktga druiiva v Baslu, oktober I9S2, in na 2 S. ClESM v Cannesu. december 1982 K. Cimerman (B. Ogwelec, M Milit, J FagAnelil: Sediments tjuateHieires Ju forage effeetat dans la Bate de Koper, Adriafitpte Hord, Yougoslavie. Predavanje n a 28 zasedanju ClESM v Cannesu. december 1982. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJ A Splošne ugotovitve. V letu 1982 je odšla v pokoj višja strokovna sodelavka Jelka Suhač, Na novo se je zaposlila kot višja znanstvena sodelavka dr. Darinka Trpin, Dr, M. Zupančič je bil izvoljen za znanstvenega svetnika. N. MTŠič je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo, Dr. I. Punce rje bil izvoljen za podpredsednika Ekološke sekcije skupnosti gozdarskih fakultet in inšlitutov v okviru mednarodne organizacije 1UFRO, Dr. I. Puncer je vodi! organizacijo entomoloike razstave našega inštituta v Mozirju. Dr. L. Marinček je s sodelavci organiziral mednarodno ekskurzijo Vzhodnoalps k o-dinarskega d rušiva za preučevanje vegetacije s temo Ilirski gozdovi belega gabra Slovenije in Hrvatske, V okviru istega društva sta organizirala dr. L. Marinček in dr. M Zupančič mednarodno delovno skupino za preučevanje alpskih bukovih gozdov v severozahodnem delu ilirske florne province in sočasno organizirala delovno ekskurzijo. Terensko in laboratorijsko delo. Raziskave polimorfizma in endemizma v flori Jugoslavije je vodil prof. dr, E. Mayer. Ekskurzije so bile usmerjene v tiste predele Dalmacije, Bosne, hercegovsko-čmogorskega obrobja. Srbije in Makedonije, kjer je bil po dosedanjih izkušnjah nabran rastlinski material za kasnejšo obdelavo. V ospredju so bili rodovi Ephedra. C'orydalis. Hypecoum. Genista. Cytisus, Eryngium, Cerastium, Diamhus, Euphrasia, Cen-muren. Carthtus, Cirsium, Serraruia itd. Za Crno goro sta bili ugotovljeni kot novi Aspleni-ttm lepi dum var. fissoides In AquUegia grata. Po Pančiču 1875 je bil spet najden Aster 21.-23. 1. 5.-12. 4. 2». -29,4 ¡0.-14. S. 7. 7.-7. 8. 9. 7. ,10. K.-5.9. 5.-20. 9. 4. !4, 10. Ulyricus. Revidirana je bila laksonomija in nomenklatura tak se na Sena/uiti radiata subsp cerinjensis. za nekatere redke vrste pa so bila odkrita nova nahajališča. Pomembna je ugotovitev, da vrste Helleborus cychphyllus ni v flori Jugoslavije. Kritične presoje sta bila deležna taksona Eryngium palma tu m in E. wiegandii. Za publikacijo Flora Bosnae et Hercego-vinae je bil obdelan obsežni tribus Cardueae s posebnim poudarkom na rodovih s poli-morfnitni agregati I? rodu Genista ¡e bila opisana nova vrsta 6. fukarekiana. Kritičen pregled starejših navedb je dal nove ugotovitve o rodu Corydafo v vzhodni Srbiji. Podobno je bila razčiščena problematika taksona Ephedra major\ Makedoniji. Posebna razprava je zajela začetke 11 oristike v Črni gori. Prikazane so prve rastlinske vrste, objavljene za to območje. dodano pa njihovo sedanje taksonotnsko tretiranje m poimenovanje, Taksonomsko na novo ovrednoten je takson Hypecoum pseudograndfflonim. Obsežen rastlinski material je prepariran in shranjen v herbarijskih zbirkah. Geobotanična skupina ie delala pri dveh tematskih sklopih. To so fitocenološka raziskovanja Slovenije in vegetacijska karta Jugoslavije. Oba tematska sklopa je vodil dr. M. Zupančič. Posamezne fitocenološke raziskave so vodili sodelavci geobotanične skupine. Dr, M. Zupančič je vodil raziskave smrekovih gozdov Slovenije, ki so zajele preučevanje fitocenoz Loreo-Piceclum, Sphagnu-Piceetum. Carici brizoides-Sphugrto-Piceeiunt, Aposeri-Pieeetum in Luzulo syivaticae-Piccctum. Na novo je pričel preučevati združbi Carici ulbae-Piceetum In Erica-Piceetum. V Istri preučuje skupaj z dr. I, Puncerjem in dr. I. Sugur-jem sekundarno asociacijo Molimo UtordBs-Quercetum pubescenti.i. Dr. t, Marinček je preučeval gozdove belega gabra v Sloveniji in gorske bukove gozdove Slovenije. Obravnaval je acidofilni gozd belega gabra Luzulo-Carpinetum in probleme ilirskih gozdov belega gabra na območju Slovenije. V zvezi s preučevanji teh gozdov je bila mednarodna ekskurzija .po Sloveniji in Hrvatski, ki je potrdila naše rezultate. Predvsem sintaksonomski pojem Carpinetum, našo emendacijo zveze Carpiniun illrricum in morebitno postavitev novih pod zvez po fitogeografskih območjih. Skupaj z dr. M. Zupančičem sta raziskovala subpa-nonski gozd helega gabra. Letos je začel dr, L. Marinček raziskovali visokogorske bukove gozdove Fagclum ¡alti) mantanum s. lat. in Fagftum . knjigi Letopis SAZU. V letošnjem letu pa je poglobila sodelovanje z naslednjimi: I si¡ lui u Bolan ico dell 'University Trieste, Hochschule für Boden kukur Wien, Botanički zavod Pri-rodno-matcmaličkog ta kulte ta Sveuf ¡Silla Zagreb, Institut za biološka isl raí i vanja Sinlša Stznko-vif, RepubliCki zavod zaz,vštitu prirode Titograd in MA!S!L ,[. Carnelutti je sodeloval v redakcijskem odboru M i/dajanje favne narodnega parka Huí m i I or. bil je piedsednik Slovenskega entorno loškega društva Štefana Miebielija, J. Carnclutti in P Ton k i sta sodelnvala kol mentorja pn raziskovalnem taboru v Sečovljah v okviru gibanja «Znanost mladini^.. Vodila sla cntomoloiki del, J, Carnclutti. B. Drovenik. ]. Puncer in !*. Tonkli so sodelovali pri postavitvi entomoloMcc razstave »Pisani svet žuželk« v Mozirja J Carnelutti. B. Drove ni k in P. Ton k Ii so sodelovati pri organizaciji enlomo loške razstave na Pedagoški akademij I V Mariboru lil ustanovitvi sckcije SEDÍM za Severnov¿ hodno Slovenijo- Sodelovati ¿o tudi na 9. mednarodnem srečanju enlomo logov sosednjih dežel v Ljubljani. B. Drovenik je sodeloval s PrirodoslOinirn muzejem Slovenije, bilje podpredsednik Slovenskega enlo- moloikega ¿rušiva Štefana M ich ic lija, sodeloval je z jamarskim d rufet vom Kamnik, t, Matjašič je predaval na Biotehniški fakulteti, hi I je urednik Efloloikcga vestni ka, deloval je v komisiji za varstvo okolja pri skupščini občine Kamnik, dO maja je bil predsednik raziskovalne skupnosti občine Kamnik in predsednik sklada za Brcjčcve nagrade, bil je i lan sveta Pri rodoslov nega muzeja Slovenije- I. M. Mundaje sodelovala z Botanical Institute na Memorial University of Newfoundland v Kanadi in s, The Marine Laboratories. H ay ling island, Portsmouth, Studijska potovanja r tujino B, Drovenik in P. Tonkli sla potovala v Mainz. Frankfurt. Troisdorf ir M Linchen, kjer sla pregledovala, primerjala in determinirala enlnmololki material v muzejskih in zasebnih zbirkah Obiski in gostovanja InStitUl je obiskalo veliko domaČih in tujih znanstvenikov. Iz ,1 ugoslavije jih je bilo 27, iz tujine pa S5. največ i Z Avstrije. Italije. Zvezne republike Nemčije. Madžarske. Romunije jn Švice. Poleg teti pa je bilo še S3 udeležencev mednarodne ekskurzije Vzhodnoalpsko-dinarskcga društva za preučevanje vegeiatije. Predavanja J. t arnelutti Vloga in pomen Jepidnpterov v pedofavni, S, simpozij o pedofavni Jugoslavije, Portorož. B. Drovenik Carabidae in Cieindelidae Durmilorja Simpozij Jugoslovanskega entomoloitkega d rušiva, Zabljak. K. Maye i. M, Zupančič Flora in vegetacija Slovenje In problem njune zaščite Simpozium florata i vcgetacijata na Jugoslavija i probiemol na nivnala zašli ta. Skopje. N. Vlrilč Klasifikacija deževni S k ih ceno? na podlagi no veja kos Fiel enla stopenj p rote nt ual ne podobnosti. 6 kongres blolugov Jugoslavije. Novi Sad. Morfološki tipi. vertikalna distribucija in sezonska dinamika vertikalne distribucije deževnikov v tleh, K simpozij o pedofavni Jugoslavije, Portorož. t. Munda The strueture and compnsitinn of Fucacean associatimis, I. i m,, uigological congress. ¡¡l. Johns, Ncw-faundland. Tlie effccts of diliertnt pollulants on benihie marine algae. J.1. fcongreh ('¡HMS, Canncs Bioaktivne snovi, fikokciloidi ¡n metali v morsV ¡h aij&H in njihova uporabnost l-jug- kongres o naravnih zdravilnih sredstvih, Dobrna. V. Puikoviak Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihovi prispevki k narodni kulturi. SAZU Ljubljana Naravoslovci, ki so iiveii in delovali v Idriji v preteklih stoleljih. Idrija. O Zdravilnih sredstvih rastlinskega izvora. Ljubljana. A. Se I i škar Prispevek k poznavanju vegetacije razredov LemiMJea in Poiamogttonetea v Sloveniji. 6. kongres biologov Jugoslavije, Novi Sad. Odnosi med tlemi in vegetacijo. -Seminarji za uiitelje srednji h Sol [4 predavanju]. Ljubljana. M. Zupančič Smrekovi gozdovi v delih V. BU-fsta. Simpozij ob sedemdeset km i ti rojstva akstd. V RlcCičii, TilOgrad INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Ker inttftut nima lastnih prostorov, so člani in zunanji znanstveni sodelavci nadaljevati z raziskavami na svojih delovnih mestih íunaj ZFtC SAZU, kar je razvidno iz njihovih poročil. Inštitut prireja diskusijske večere in pogovore za okroglo mizo, na katerih raziskovalci in povabljeni strokovnjaki medicinskih in sorodnih vej poroča jo o rezultatih svojega dela. Na diskusijskem večeru 25. februarja 1982 je dr, Dušan Mis, samostojni svetovalce Zavoda SRS za zdravstveno varstvo, predaval o temi Problematika medicinske ekologije. Na diskusijskem večeru 21. aprila 1982 sta bila predavatelja prof dr. I, Tadžer (Skopje j: Labekd p huelen: Stud íes on preparution and evaiuation in vi tu funehons in doc. dr, H, Sinzinger (Dunaj): indi um lll-laheled aumlogous ptateičts in atherosclerosis- Na diskusijskem večeru 21. aprila 1982 sla bila predavatelja prof. dr. 1. Tadžer (Skopje!: Laheled platelets: Studie.s on prepartttion ttnd evaiuation in vivo funetions in doc, de. H. Sinzinger (Dunaj): Indium i I t-lubeled autologous platelets in atheroseterosis. Na diskusijskem večeru 16. junija 1982 je primarij dr. Franjo Smerdu predaval o temi Slovenska zdravstvena beseda nekdaj in sedaj. Inštitut je priredil 27. oktobra 1982 pogovor za okroglo mizo na temo Samomor in Slovenci. Pogovor je potekal v dveh fazah: dopoldanski čas je bil namenjen vprašanjem samomori inosti nasploh, popoldanski pa vprašanjem samomorilnosti na Slovenskem Moderator je bil a kad. prof. dr. Lev Milčinki. Pogovora se je udeležilo I I povahljenib strokovnjakov. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV V INSTITUTIH ZA LETO 1982 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Martin Ahlin Povojna slovenska leksikografija. Leksikografija i leksikologija. Zbornik referata. Beo-grad-Novi Sad 1982, 3—9. Frančiška Renedik Valburga pri Smledniku . »7—92, Babno polje 54. Slavko C inten ti ki Rezultati prvih raziskovani na Gradcu pri Praprelnem. Arheološki vestnik 32, 198' (19821, str. 417-453. Staroslavanske naselbine. Arheološki vestnik 32, 1981 (1982), str. 591 -593. Loka pri Žusmu. VaPsfvo spomenikov 24, 1982, str, 185. Jaaez Dular Halštatska keramika i1 Sloveniji, Prispevek k proučevanju halštalske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem. Dela I razr, S AZU 23/12, 1982 (254 strani in 27 tabel). Problemi arheološke dokumentacije v Sloveniji, Arheološki vestnik 32, 1981 (1982), str. 559-561. Kučar pri Podzemlju. £ pa s eno arheološko blago Slovenije 194? — 1980. Ljubljana 19KI, str. 48 50. (Katalog razstave v Beogradu) Najstarejša zgodovina Vinice. Mladinska raziskovalna tabora Vinica '79 in "80. Ljubljana 1982, str. 3-9, träne? Lehen Pogled na kulturno mi sled je stanje praistorije, S pa se no arheološko blago Slovenije 1945 1980. Ljubljana 1981, str. i 10 (katalog razstave v Beogradu). Pričanja starejše zgodovine. Dražgoše. Vodniki po loškem ozemlju 4. Skofja Loka 1982. str. 25-29. Andrej 1'lclerski K skupini T lončevina ter k odnosu karaniansko-keitaškega kulturnega kroga Arheološki vestnik 32, 1981 (1982), sir. 590—591, Arheologija in materialistični svetovni nazor Arheološki vestnik 32, 1981 (I9H2). sir. 542-543. Starodovansko grobišče Diese pri Bodešeah. Arheološki vestnik 32, 1981 U982), str. 4S2—523 (soavtor T. Knific). Bled Pristava. Hodešče— Diese: Bodešče: Bodešče Križna gorica. Varstvo spomenikov 24, 1982, str. 190, 196, 213 (soavtor T, Knific ) Ivan Zelko; Prekmurje do leta 1500. Historična topografija Slovenije I. Murska Sobota 1982. Naši razgledi 31/21, 1982. str. fil L Jaro*lav Saše I Zur Inschrift eines Zollbedien Stenden aus dem Stadtgebiet des obermosischen Ufpiana. Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik 49, 1982. str. 211-213 (Koln). La fondazioht delle ciita flavit quak espressione di grätirudine pofilka. Izšlo v: La cittä anti-ca com: fatto di cultura, Atti del Convegno in memoria del bimillenario Pliniano, Como 1982. 13 strani. Pastorizia e trannimanza, Rivista storica dell1 antichitä 10. 1980 (19R2) str, 170 185, Bologna, Aquo, Aquonis, m., personifikacija in imensko izhodišče zu potok Voglajna, Li ng ms ti ca 20/ H, I9H0 (1983), str, 61-66 A mora un Caesemius Aquilese Aquileia Nostra 52. 198 J (1982). sir, 165 168. Hordama, Furti e Ponlii. Sirili s lil mondo antico in memoria d i Fulvio Grosso (Univcrsita di Muce rata). Pubhlicazioni della Fal. di Leti. e FiL 9. 1981. str. 587 594. Arheologija in njene naloge v zgodovinopisju. Arheološki vestnik 32, 1981 (1982), str. 546 -547. Andrds Al/oldi <1895-1981). Arheološki vestnik 52, 1981 (1982), str. 611 -61.V Ante Sonje (¡917-1981). Arheološki veslnik 32. 1981 (I9S2). str. 614-616, Komentar k I. knjigi Aniona Linharta. Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dete/ južnih Slovanov Avstrije. Ljubljana, Slovenska malica 1931, str 351 374 Jürgen Untermann: Trümmersprachen zwischen Grammatik und Geschichte. Berlin 1980, Arheološki veslnik .12, 1981 (1982), str. 664 Com une dt Rimini. Anali s i di Rimini antica: storia e archeologia per un ntuseo, Rimini 198t). Arheološki vestnik 32. 1981 (1982), str. 668 670. And ras Mäcsv: Zur Entstelung und Eigenart der Nordgrenzen Roms. Opladen 1978. Arheološki vestnik 32. 1981 (1982). str. 670. Stane Stražar: Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979. Arheološki vestnik 32, 1981 (1982), sir, 670-671 Zet Mudita: Studime Dardane. Priština ¡979. Arheološki vest ni k 32, 1981 (1982). str. 671 -672- Vludislav Vidman; Psdno do kamene. Praha 1975. Arheološki vestnik 32. 198 i (1982), str, 676-677. Mate Križnar: Antička svjedočattstra o Istri. Pula— Rijeka ¡979. Arheološki vestnik 32, 1981 (1982), str, 677-679. Quellen zur Geschichte der Alamurtneii 1. II. III. IV f Heidelberger A kad- der Wiss.). Sigmaringen Arheološki vestnik 32. I9g| (1982). str 685 686. 1y«i Türk Divje habe nad Reko. Varstvo spomenikov 24, 1982, str, 133—138 (soavtor J. Dirjec). ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Pavle Blazni k Kolonizacija slovenskega ozemlja s posebnim bzirom na loško in tolminsko gospostvo. XV!J. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 5. 15, julij 1982, (Zbornik predavanj). Ljubljana 1982, str. 207 221. Puštalsko zemljiško gospostvo in njegova posest znotraj loškega teritorialnega gospostva v času rektifikacije, Loški razgledi 29. 1982, str. 11 — 19. + Profesor dr. Josip Žontar, Loški razgledi 29. 1982. str, 141 — 142, Slane Grand a Dr. Janez Bkiveis in Slovenska matica. Glasnik Slovenske matice 6, 1982, str. 2- 5. časopis za zgodovino in narodopisje, JV V. /J. 198!. Kronika 30, 1982, str. 63 64 (ocena). Časopis za zgodovino in narodopisje, N.V. 16. 1981, Kronika 30. 1982. str. 64—65, i ocen a). Agrarna reforma na veleposestvu Oskar Kozler -Ortnck. Kronika 30, I9S2, str. 152— 159. Usoda zapuščine Henrika m F.tbma Henrika Coste. Zgodovinski časopis 36, 1982, str. 95- 102, Eva Hal z Acta ecciesiastica Sbveniae 2. Maksimiran Jezernik, Friderik Baraga Zbirka rimskih dokumentov. Ljubljana 1980. Zgodovinski časopis 36, 1982, str. 162 — 163 (ocena>. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2- 4. Zgodovinski časopis 35, 1981, str. 162-163 (ocena). Vlad ti Vukričit. Rezka Traven ei a!.. Ljubljanske ulice, ljubijana 1981. Kronika 29, i98i, str. 126 (ocena). V hi dr> Valenčič. Ljubljanska trgovina od začetka i ft. do \rede 19. Stoletja, Ljubljana I Vri/. Kronika 30, 1982, sir. 69- 70 (ocena). Zbornik za zgodovino naravoslovja m tehnike J. Zgodovinski časopis 36. 1982, SIT. 161 (ocena). Darja Vlilielič O nagrajevanju dela in uslug i1 srednjeveškem Piranu. Ada historico-oeconomica !u gosi a viae H, Zagreb 198], str. 81 - 93. Ena najbolj slovenskih knjig. Ljubljanski dnevnik, 22.5, [982 (poročilo). Slovensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave, if 4 5. Koper 1981. Kronika 30, 1982. str. 65-66, (poniiilo). Božo Otnrcper Da s Wappenbuch C des Kdrntner Umdesarchivs, herausgegeben van W Neumann, Das Kdrnt- ner Ijindesarchiv, i. Bd,. Klagenfurt 1980. Arhivi 4, 1981, str. 191 (ocena). Srednjeveški pečatniki iz zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani, K ronika 29. 198 f, sir, 250 - 254 A" zgodovini gradu Brdo prt Kranju. Kronika 30, 1982, str. 3 — 5. Doneski k zgodovini Ribnice m okolice t' srednjem veku, Kronika 30, 1982, str. 79—87, W.Smith. Zastave in grbi sveta. Delo — Globus 1982, Delo 5. VI. 1982 (ocena). ■Jane/ Siimrada Janko Orožen - 9t)-letnik Kronika 29, 198i, str, 282 - 283 Nada Klaič. Zadnji knezi Celjski i' deželah s ve le krotit?. Celje 1982 (urednik). UMETNOSTNOZCODOVINSM INSTITUT FRANCETA STE LETA Vera Hal ob Slovenska knjižna ilustracija i rt karikatura ob prelomu stoletja. XVI11. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Zbornik predavanj). Ljubljana 1982, str. 257—273-Slovenski biografski leksikon. 13, 1982. Napisala geslo: Vavher Hugo, Krnili jan Cev« Slovenski biografski leksikon, 13, 1982, Napisal gesla; Tuše k Janez Anton, Vallauer Rupert, Veider Janez, Ve it (izdelovalec oklepov), Veil (slikar), Vrbnik Janez, Verbmk Matej, Vinceuc iz Kastva. Damjan Prelovšek Schinkltrvo potovanje skozt naše kraje, Sinteza 44/46, 1982, str, 73 — 84. L lnjlusso deU ambiente di (trnz nella jormaztone deli' art hilelto DAronco. Alti del Congresso I n tern a zi on tile di Studi su Rainiondo D'Aronco c i! suo tempo Udine 1982, str, 25 — 27. Jože Plečnik. Geslo v: Macmitlan's Dictionary of ArhiteCts. Slovenski biografski leksikon, 13. 1982, Napisal gesli: Vancaš Josip pl. Požeiki, Valentinčič Janez. MUZIKOLO&KI INSTITUT Danilo Pokom Odmev poezije Josipa Murna-Aleksandrova v sloivnski glasbeni literaturi. Muzi ko loški zbornik XVM/2, 123 134. Ljubljana 1981 (izšlo 1982). Libreto t slovenski operi. Zbornik Slovenska opera v evropskem okviru, 43 55, Ljubljana 1982. Programska knjižnica XX. festivala komorne glasbe Radenci fl 2. Murska So hot a 1982. 20 str. Komentarji za koncerte Simfonikov RTV Ljubljana 13. S. 1982, 19.5 1982. 6. 10. 1982; za gramofonske plošče produkcije RTV Ljubljana (4): za radijske (41 in televizijske (2) oddaje RTV Ljubljana. Jurij Snoj Komentarji h koncertom Simfoničnega orkestra tiIV Ljubljana. KL SF 17. 2. 1982, 16. J. 1982. 24. 3, 1982, 7.4. i982, 9. S. 1982. Slovenski .skladatelji mladim violinistom I. DZS 1982 (spremna beseda o skladateljih). INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LliERARNE VKUE France Utrni k Preiihava vojna proza. Del o-Književni listi 4. junija 1982, str, .1. Moderna i1 slovenski literaturi. Delo-Književni listi 2, julija 1982, str, 3. M a rja Borinik Delo 13, avgusta 1982, str. 5 (nek roloji). Iz razprave. V; Levstikov zbornik Simpozij 1981, Slovenska matica 1982, str. 188—189 Modni tradicionalnega in model simbolističnega romana pri Slovencih. Jezik in slovstvo 28, 1982/83, št. I, str. 2-10. Franca liuttolo Slovenski biografski leksikon. 13, Ljubljana. 1982, Gesla: Vinko Turk, Anton Tur k uš, Fdo Turnher, Jožko Udovrč, Eina Ulitek, Eveliua Umek, Rudolf Užoik, Damjan Vahen, Milan Valant. Dare Valič, Ctril Velepič, Ciril Velkovrh. Josip Verginella, Marija Vilfan. Ol^a Vipotnik. Sfovenskn književnost. Ljubljana 1982 (Leksikoni Cankarjeve založhe: soaviorica. prispevala gesla za obdobje 1848-1895). Zanke i mreži naše zgodovine. Primorska srečanja, 6. 1982, št. 34. str. 232—233 (ocena 7, snopiča Primorskega slovenskega biografskega leksikona). Marjan Dolgan Poskusi slovenskega »velikega teksta" aH junaške epopeje. Slavistična revija 30, 1982, št. 3, str, 279-303. Slovenska književnost, Ljubljana, 1982 (Leksikoni Cankarjeve založbe: soavtor, prispeva! gesla za zamejske koroške aviorjc in za obdobje po i 1965). Matjaž Kmecl, Rojstvo slovenskega romana. Slavistična revija 30, 1982, št. 4, str. 492—496 (ocena), Ameriška monografija o Prešernu Delo 16. 3. 1982. str. 8 (poročilo). Umri je Romun Jakobson. Delo 4. 8. 1982, str. 5, Darko Dolimir Slovenska književnost. Ljuhtjana, 1982 (Leksikoni Cankarjeve založbe; soavtor, prispeval gesla o literarnih znanstvenikih.) Pozitivizem v družbenih vedah. Anthropos 1982, št, I—2, str, 225 — 227 (diskusijski prispevek). Stvarno kazalo. V: Dušan Ludvik, Aliteracija in aliteraeijski verz. SAZU-DZS, Ljubljana, 1982 (Literarni leksikon, 17), str. 64 68 (soavtor), Beseda urednika. Delo-Književni listi, Ljubljana, 29.7. 1982. str. 10 {ob objavi: Vlasta Pacheiner-Klander, Staroindijska teorija estetskega doživetja). potrebuje svoje glasilo. Ob jubileju revije Primerjalna književnost. Dnevnik, Ljubljana, 26. 8. 1982, str. 6 (pogovor; zapisal Milan Dekleva). Primerjalna književnost. S, 1982, St. 1, 1 {glavni in odgovorni urednik), Nada Gspar-Praselj Oesterreichisches biographisches Lexikon I SI.S— IS 50. 39, Dunaj, 1982, Gesla: Dinko Pue, Ivan Pueelj, Rudolf Puff, Milan Pugelj, Josip Puntar. Slovenski biografski leksikon, 13, Ljubljana, 1982. Gesla: Božidar Tumpej, Pavel Tu mer, Frane Vatovec, Jela Vilfan. JoŽC M lind a Becken pri nas. V; Samuel Beckett, Murphy. L j uhlja na 1982, sir. 396—398 (bibliografija). Ca ne i li pri nas. V: Flias Canelti, S It p i te v. Ljubljana 1982, str, 574 (bibliografija) tarducci pri nas. ViGiosue Carducci, Izbrane pesmi. Lju b lj a na 1982, st r. 16y 170 (bi bi i o-grafija). Laxness pri nas. V: Halldor Laxness, Islandski zvon. Ljubljana 1982, str. 456 457 (bibliografija). O'Neill pri nas. V: Eugene Gladstone O'Neill, Pred zajtrkom, Ljubljana 1982, str, 457 462 (bibliografija). Salienicin pri nas. V; Aleksander Isajevič Solžcnicin, Teliček ill hrast, Ljuhljana IM82, Str. 679-684 (bibliografija). Slovenski biografski leksikon. 13, Ljubljana 1982, Gesla' Lojze Ude ml,, Marjeta Vaslč, Francka Vari, Maks Veselko ml., Anka Vidovii-Miklavčič, Slovenska književnost. Ljubljana, 1982 (Leksikoni Cankarjeve založbe; soavtor, prispeval preglednice^. Univerza Edvarda Kardelia v Ljubljani: Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev. III, Knjižnica, 26. ¡982, št. I/2, str. !45 — I JO (ocena), Louis Adamič pri Glasu naroda. Slavistična revija, 30, 1982, št. 4, str, 462 475. Vlasla Paduiner-Kiaiukr Staroindijtka poetika. SAZU-I37S, Ljubljana 1982 (Literarni leksikon, 19) 114 strani, Slum indijska teorija estetskega doživetja. Delo-Književni listi, 29. julija 1982. str. 10. Beseda avtorice. Prav lam, str, 10. Merka Pmcie Slovenski biografski leksikon, 13. Ljubljana, 1982, Gesla: F ran t Tržan, Helena Us, Peter Us, Boris Verbič, Maja Vetrih, Jože Vidic, Jernej Vtrani, Ivan Vizovišek, Mila Vlaiič- Gvozdič. VIajda Sla mu ni k Anton Ocvirk: Pesniška podoba ■■■ The Poetic Image Sumniarv. V: Anton Ocvirk, Pesniška podoba. SAZU-DZS, 1982 (Literarni leksikon, 16). Nepaginiran dodatek, 2 strani. Redakcijsko pojasnilo. Prav lam, str, 73 74. Bibliografija Stvarno kazalo. Imensko kazalo Prav tam. Str. 66 — 72. Intensko kazalo. V: Dimitrij Rupel. Literarna sociologija, SAZU-DZS, Ljubljana 1982 (Literarni leksikon, 18), str. 113 —115. A vprašanju o zgodovini prevodne literature. V: iz zgodovine prevajanja na Slovenskem, Ur. Drago Bajt, Frane Jerman, Janko Moder. Društvo slovenskih književnih preva jalcev. Ljubljana 1982 (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 5—7), stf. 9— 14. Mum in prevajanje literature Prav lam. Str 203—210. Herben Grün in prevajanje. Prav tam, sir. 345 354. Louis Adamič Simpozij. V: Primerjalna književnost 5, 1982, šl. I. sir. 53 -55 (ocena). Obisk dr, Eve K ti timer. Prav tam, sir. 63 (poročilo). Deseto zasedanje plenuma kulturnih delavcei> OF, Prav tam, str, 63—64 (poročilo). Slovenska opera r evropskem okviru. Simpozij SA7.U. 19X2. V: Primerjal na književnost 5. 1982. št. 2. str. 72—7$ Jola Škili j Famdigmatizacija proznih struktur. Vprašanje o romanu in o jeziku. Primerjalna književnost 5, 1982, št. I, str. 35-47. Hainan Jakobson Selected Writings HL Primerjalna književnost 5, 1982, it. 1, str. 55 -58 (ocena). Paradigmatizacija proznih struktur \araiivm model in vprašanje za vesti. Primerjalna književnost 5. 1982, št. 2, str, 31—44. i N&rrruT z a slovensko narodopisje Angelo* Bas Poglavja i: etnološkega dela Stanko fraza na Slovenskem. Traditiones 7 9. Ljubljana 1978 1980, str 189—249, Pričevanja Frana Levstika o noši. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 22, Ljubljana 1980, sir, 6-11. Savinjski sphvarji. Novi tednik od št. 30, 2«. 7. 1982 naprej (doslej do št. 52, 30. 12. 1982) (skrajšani ponatis avtorjeve knjige Savinjski splavarji, Ljubljana I974|. O predmetu etnološkega dela Stanka Vraza na Slovenskem, Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije l, Ljubljana 1982, str. 9 i4. O potopisih kot virih za etnologija Slovencev v fevdalni dobi. Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije, Ljubljana 1982, str. 105- 1 17. Tone Cevc Občasna naselja na Slovenskem. Traditiones 1 9, 1978 19SO, str. 93 - 125. Človek. Slovenske gore, Ljubljana 1982, str. 117 166. Igor Cvetko Prizadevanja na področju scenske glasbe med A'OV Dok o me nt i Slovenskega gledališkega muzeja, Ljubljana 1982, sir. 17—37, Juriij Fikfak Razmerje med etnologijo in turizmom s posebnim oziram na Postojnsko. Primorska srečanja 31, 1982, str. 28-30. Miroslav Pahor s sodelovanjem llonke Hajnai: Pojamborni cesti v mesto na peklu. Prešernova družba, Ljubljana 1981, Primorska srečanja 31/32, 1982 Koper, Nova Gorica, str, 156- 158 (ocena), tiara zd Makarovič. Slovenska ljudska umetnost. DZS Ljubljana 1981. Primorska srečanja 31/32, 1962 Koper, Nova Gorica, str. 161 162 (ocena). .S' trojna številko iz suše t Oh izidu zbornika Traditiones 7—9, ki ga izdaja Inštitut za slovensko narodopisje) Delo, 16, VH. 1982, stran 4 (ocetta). /.m a ga h unser Vtoga posameznika v ljudskem pesemskem izročilu. Rad 27. kongresa S U¡-J Banja Vručica-feslič 1980, Sarajevo 1982, str 285 '290. h Strekljeve korespondence. Muzi kol oš k i zbornik 17/2, Ljubljana 1981, str, 69 75. Od srednjeveške drame do ljudske scenske igre (- N, K ure tu ob 75-letnici). Glasnik SED 21:2 (1981). Ljubljana 1982, str, 47, Burlast/va Soiia. Ej prišli sme. prišli na pole druistvene. L'udova piesfiovä tvorba .v tematik fm jednonch rofnkkvch dnižstitv. Bratislava 1980, 234 str. Glasnik SED 21 (1981): 4, Ljubl jana 1982. str. 82 (ocena). Kretzenhacher Leopold, Mystische Einhornjagd- Deutsche und slawische ffild und Wort Zeugnisse zu einem geistlichen Sinnbild — Gr füge. München 1978. 104 str. Traditiones 7-9/1978-1980, Ljubljana 1982, str. 301-302 (ocena). Roth Klaus, thebruchschwänke in Liedform. Eine Untersuchung zur deutsch und englischSprachige» Schwankballaden, München 1977, 500 str Traditiones 7-9/1978 - 1980. Ljubljana 1982. str. 310 311 (ocena). S (ein Helga Zur Herkunft und Allerbestimmung einer Novellenballade fDVIdr. Nr. 76 u. Nr. 77). Die Schwiegermutter beseitigt die ihr anvertraute Schwiegertochter. Helsinki 1979. 276 str. (FFC No. 224). Traditiones 7-9/1978--1980. Ljubljana 1982. str. 312 -313 (ocena), Jahresbibliographie der VüfksbaHadenjorschung. Annuat Bibliograph}' oj Falk Bailad Reseil reh II/I9NI mit Nachträgen. Hrsg, von der S, I. E. F. — Kommission für Volksdichtung durch Zmaga Kumer in Zusammenarbeit mit Rolf Wilh. tirednich ond Jürgen Dfttmar Ljubljana 1982, 48 str. (redakcija). NiJ;o Km ret Un'inthiesla tuliti vita degli S/oveni delta Stiria nella prima mein del nee. XIX, Terra cimbra 11 (Verona 1980), 51. 44, str, 23—25. Die Alien in den Maskenumzügen Siidosteuropas. Etnografski i folkloristični izsledvania, Sofija 1979. str. 2(5-225. Luzienhrauch im patmonisehen Rotit» Uftil in seinen ostidpinen Grenzgebieten. Fin Forschungsvorhaben, Minderheiten und kcgionalkultur, Wien 1981. str. 6.1 —M ( —Veröffentlichungen der Ethnographia Pannonica Austriaca I.). Un interessante eombiamento d i stile dal papntare all' Orientale. II presepio .10 (Roma 1982). No. KW, str. 23 — 25- Kulturi resnosti kljubujemo z opozicijo smeha. De!o 24. 20. I!. 1982, so hot na priloga, str. 22. Laudatio dr. Pavleta Zablatniku tih podelitvi Tišler/eve nagrade, 2J. t. 1982. Naš tednik 14 (Celovec 28. I. 1982), St. 4, str. 3. Koranti. Čudovita Jugoslavija. Ljubljana. Mladinska knjiga 1982, str. 164. In memoria m Maksim Gaspari (1883-1980). Tradltiones 7-9 (1982-1980), Ljubljana 1982, str. 267. In memoriam Božo Račir/1887- 1980). Traditiones 7-9 (1978—1980), Ljubljana 1982, str, 271. /ii memoriam Ludvik Zorzut 11982 ¡977). Traditiones 7-9 (1978-1980), Ljubljana 1982, str. 273, in meni orla m Metod Tuntšek (19119—1976). Traditiones 7 9 (! 978 1930), Ljubljana str. 276. Helena Loža r-Pod logar Österreichischer Volkskundeatlas. 6. Lieferung. 1. Teil. Wien 1977, II. Liefern/ig, il. Teil. Wien 1979. Traditiones 7-9/1978- 1980, Ljubljana 1982, str 297-298 (ocena) Marija Makarovič. Kostanjevica in okolica. Narodopisni oris. Kostanjevica na Krki 1975. 81 str. Traditiones 7-9/1978 1980, Ljubljana 1982, str, 285 286 (ocena). Traditiones 5 6. I v7t> 1977, Ljubljana 1979, 408 S. Demos 1982, St. 4 [poročilo), Fanti Sar/, Stanovanjska kuham idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja. Demos 1982, št. 4 (poročilo). Marija Makarovič. Medsebojna pomoč nu vasi na Slovenskem (Na primeru Predgrada v Poljanski dolini oh Kolpi), Demos 1982, it. 4 (poročiloJ. Shivenski etnograf 27- 28. 1974-1975, Demos 1982, št. 4 (poročilo). Slovenski etnograf 29. Demos 4, 1982 (poročilo). Traditiones. Demos 1982, št, 4 (poročilo). Vilko Novak, Madžarski spisi o ljudskem življenju v Prekmurju. Demos l!>82, St. 4 [poročilo), Tone Ccit", Tri oblike lesenih ključavnic s stopica mi na Slovenskem. Demos 1982, št. 4 (poročilo). Drago Hast. I Zaloška ž regia. Demos 1982, št. 4 (poročilo)! Jože Dular. Svetila r Beli krajini. Demos 1982, SI. 4 (poročilo). Milko Matifetm j mudre liški. Powedal Štlfen taw mlinu. Napisat Milko Matiietov, (Zc sfowjenščiny preložit Helmut Kaltšmit). Ilustrowala Ančka Gošnik-Godec. Btldy Ein-Ljubljana 1981 (Do nas prišlo 1982, zato lani neupoštevano). Dve I iži(i iz Bile v Reziji. Tri likov koledar [983, Čedad-Gorica( 1982). str, 123-127. Gaetano Perusini fin memoriamji Traditiones 7-9/1978—1980. Ljubljana 1982. str, 276^278. "/rt principi je bila Basida*. Trinkov koledar 1983, Cedad-Gorica (1982). str, 116 123 Poesia d'autore net dialetto sloveno della Resta. La Bau a na 18, nr. 63 — 64, Flume, maržo 1982, str, 115-128. Sulla »Lingua I Ulrica, o sia Reseana« Metodi e ricerche. N.S.I n. 2, Udine 1982. str. 94 95. (Ponatis, z drobnimi odstopi: »Lmgua illirica. ossia resiana«. AlPombra del Canin — Pod Tjanynowo Sinco, Rollettino parrocchiak di Resia 16. tt.4. Inverno 1982, str. 5). Tretji izdaji Preko ve zbirke na pol. Stanko Prek, Ljudska modrost, Ljubljana 1982, str. ' 9—11. j kmotrv lišk v. Vyrozpraval Stifen Taw Mlinu. Zapisal Milko Mat ¡četo v. Zoslovinčinv preložil Juraj Tušiak. Novi Sad—Ljubljana 1982. Diskusija I i Sekcijo za narodna literatura). Makedonski folklor 15, br_ 21 — 28, Skopje 1982, str, 156--158. (Diskusijski prispevek na zborovanju o klasifikaciji, ob 30-letnici Instituta za folklor »Marko Cepenkov«.) Mirku Ramovš Ljudsko izročilo v estetski vzgoji predšolskega otroka. Odkrivajmo, doživljajmo! F ste t ska vzgoja, 3. del. Ljubljana 1982, str. 29^49. Zanimanje za ljudski ples na Slovenskem do sredine 19. stol. Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije 1, Ljubljana 1982, str. 155— 160. Marija Sta non i k Vprašanje realizma C slovenski folklorni pripovedi. Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kuliuri. Ljubljana 1982, Obdobja, str. 519—533. Por I ret wÄ ega gledališenik a Traditiones 7—9, 1978— 1980, Ljublj ana 1982. str. 169—131. Motivs: »a bratstvoto i edinstvoto ff slovenačkata poezija od NO H 1941 195J god in o Se-dumnaesetti »potkozjački revolucionarni litcTaturni sredbi«, K uma novo, 1980, str. 104-11!. Inverzija Matjaževega mita v himniko tovarišu Josipu Brozu-Tiiu. Narodno s( vara lait v o Folklor (Beograd), 19, 1980, zv. 74-76, str. 31-36. Poetika svobode v slovenskem NOR pesništvu 1941— 1945. Zbornik SUFJ, lian ja Vručica 20-24.9, 1980. Rad 27. kongresa SUFJ. Banja Vruiica-Tcslič, 1980, Sarajevo 1982, str. 95-104, Mlekarska zadruga v Žireh /19.16 49/. Žirovski občasmk, 4, 1982, I 57— 165 (sOavlOr I. Potočnik;. Mit in slovenska liudhka pesem. Delo — Književni listi, II. 11. 1982. Primerjaj? skozi nekaj antologij. Ob Svilan jih, zborniku pesmi ljudske revolucije Jugoslavije 1941-1945. Delo - Književni listi, 5. avg. 1982, str. 9 in 12. avg. 1982, str. 9. Gross Partwitz. Wandlungen eines l.ausitzer lleidedorfes. . , Traditiones 7 y/1978 1980, Ljubljana I9S2, Str. 307—308 (ocena). Volksschauspiel, Volksstück, Mundarttheater... Traditiones 7—9/1978 19&Û, Ljubljana 1982, Str. 308-309 (ocena}. Rudolf Schenda, Die Lesestoffe der kleinen Leute. Traditiones 7—9/1978 1980, Ljubljana 1982, Str. 309-310 (ocena). David Meakm. Man A Work. Literature ti Culture m industrial Society. London ¡976. str. 215. Traditiones 7-9/1978-1980, Ljubljana 1982. str. 317 (ocenaj .Eulijait Strajnar L'emigrazione. Le mie esper ienze e le mie osservazioni. Metodi e ri ce re he. Anno II. numéro I, gennaio-aprile 1981, Udine 1981, str. 57—62. Ljudska glasba t radijskem programu. Rad XXIII Kongresa SUFJ. Slavonski Brod 1976, Zagreb 1981, str. 317-320. Izseljenišno - osebne izkušnje in opažanja. Glasnik SED, 3. 22/1982. 89-92. Marko Tersegla» Levstik in ustno dovstvo. Glasnik SED. 1, I. 22, Ljubljana 1982, str 11 - 22. Etnologija in šola. Glasnik SED, 2, 1 - 22, Ljubljana 1982, str. 37 41 Pevski programi in njihovi današnji nosilci. Rad 27, kongresa SUFJ, Teslič 1980. Sara jevo 1982, str. 457—468, Zusammenfassung. Ljudska pesem v luči oblikovnih in Vsebinskih norosti. Makedonski folklor X i I, Skopje 1980, Summary, Sittnkti Vruz m slovensko romantično gibanje za ljudsko pesem Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije Knjižnica Glasnika S ED, Ljubljana 1982, str. 25—36, Institute nf Slovene ethnology. Hull el in of Slovene ethnological society. No, 2. i ¡lasni k S ED 2, L 22, Ljubljana 1982, str. 45-48. Slovenske ljudske pesmi II. Sodobnost 3, XXX, Ljubljana 1982, str. 32? ,130 (ocena). Slovene folk songs II. liulletin o T Slovene ethnological society. No. 1, Glasnik SF.D. I, 1.22, Ljubljana 1982, str. 16- 17 (ocena). Arheitslagung iiber Frag en des Tvpenindex der europdischen VoiksbaUaden, Budapest 1979. 220 str Narodna umjetnost. kni. 18. 1. 1981. Zagreb 1982, str. 339- 340 (ocena). Makedonski folklor. 17. g. IX/1976. str. 173; p, IX/1977. str, 199; 19-20. g.X/i97S- 79. str. 265. Narodna umjetnost ktij, 18, g. 1981, Zagreb 1982, str. 373 376 (ocena i, Janez Bogataj. Mlinarji in Žagarji r dolini zgornje Krke. Novo mesto 19X2. Glasnik SF.D, 3, 1. 22/82. sir. 95 (ocena). V a tens Vndušek Pavle Merkti. Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji — Le tradizionipopolari degli Sloveni in Italia. zbrano v letu 196 S—1974. Trst ¡976. Trad it i ones 7 9. Ljubljana 1982, str. 286-299 Sinja Z Miti jli-Golob Marko Terseghty. Jenkov Knezov zet in ljudska balada o graščakavem vrtnarju. Demos 1982, št. 4 (poročilo). Zmaga Komer. Mati ali ljubica. Prispevek k razlagi bulade o pastirju m čarovnicah. Demos 1982, št, 4 (poročilo). Rudoslav H rovu tin. Metric ne in arhitektonske dvojice v ljudski pesmi. Demos 1982. št, 4 i poročilo). INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Aleš Erjavec Teorijska praksa. Dometi, št. 8—9. Rijeka 1982, str. 69 —80, Ponatis pod naslovom: Francoski malerializem in Ahhusserjeva epistemologija. Anthropos, it, I - 2, Ljubljana 1982. str. 127-40. Estetika in vsakdanje življenje. V: Estetika i svakidašnji život, Estetično društvo Srbije, Rad, Beograd 1982, str 19-23: ponatis v: Deio Književni listi, Ljubljana 11. 7. 1982, str. 4—5, Umetniško delo danes. Delo Književni listi, Ljubljana 9. 12. 1982. str. 8—9. Razločevanje Nove revije Nova revija, št. 2, Ljubljana 1982, str. 125—6, Arhitektura in čebele. Nova revija, St. 9, Ljubljana 1982, str. 985 992 Neiia Pagnn-Brgte/ Za razredno analizo šolskih odnosov. Časopis za kritiko znanosti, št. 45/48. Ljubljana 1982, str. 122-124. Zgodovina marksizma. Teorija in praksa, št. 1. Ljubljana 1982, str. 125 I2K. Vprašanje alternative in utopije (it. Bahro). Teorija in praksa. Št. 5, Ljubljana 1982, str. 709-711. Serija člankov iz sociologije kulture. Kulturni poročevalec, št, SI. 52. 53. 54, ZKOS, Ljubljana 1982. Spremenjena vloga in odgovornost intelektualcev. V: Odgovornost v samoupravni družbi. FSPN, Ljubljana 1982. str. 512-523. Pomeni bivanja. Antbropos.it. 4, Ljubljana 1982, str. 231- 235. Hado Kiha Filozofija ir znanosti. Prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije. [3DU Universum, zbirka Analccta, Ljubljana 1981. 193 strani, Brezzgodovin.skost matematične formule:' Ne! Matematično utemeljena objektivnost nastanka matematike' Problemi-Razprave, 41 209 211 (6 —S, 1982), Ljubljana 1982, sit. TO-125. H- (J Backhaus; Rekonstrukcija Marxove vrednostne teorije (Nekateri ključni problemi sodobnih marksističnih interpretacij Kapitala). Vestnik Instituía /.a marksistične študije ZRC S AZU. št. I -2/1981. Ljubljana 19*2, str, 29Í-299. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MEHKA Itan Gams Karst-Karst Denudation-Chemical Erosion-Climate. Perspectives in Geomorphology. (Ur. H. S. Sharma), 2, Concepts-EnL Series in Geographv. Concept Ptihlishing Company. New Delhi. 1981. 211 - 222. (Izšlo 1982). Tropfsteinwachstum in der Höhte von Postojna. Theorie und Praxis. Naše jame, 22, 1980, Ljubljana 1981 (Izšlo 1982). Chemical Frosion o/ Carbonates m Yugoslavia. Geographica lugo s lavi ca, III. 45—51, Ljubljana 1982. Izraba jam v Sloveniji skozi stoletja. Naše jame, 23 — 24. 35—41, L jubljana 1982. Triglavski ledenik mO-SE Planinski vestnik, 1.XXXII, 2. 87 89, Ljubljana ¡982, Razvoj krasologije u vreme Jovana Cvijtča i darías. NauČno delo Jo vana Cvijiča. SANU-Nauíni skupovi, knj. XI p red sed n ¡št vo knj. 2, 175—184, Beograd 1982. Nekaj geomorjbloÉkih in speleoloških značilnosti Globodola in okolice. Dolenjski kras, 28 29. Novo mesto 1982. Ob grobu prof dr. Marjana Žagarja, Geografski obzornik. X V11 [ (1981). I —2, 5—7, Ljubljana 1981, Zemljepisna naselbinska unena i1 Načrtu pravil za novi slovenski pravopisi V; Spoznanja in pripombe javne razprave o načrtu pravil za novi slovenski pravopis. Lini verza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Znanstveni inštitut. Ljubljana, 1982. str. 24- 26. Hribovske kmetije Slovenjgraikega Pohorja — stanje in dejavniki razvoja. Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja. Gradivo za posvetovanje geografov oh 60 -letnici GDS, 76-Si, Ljubljana 1982. Temperaturni obrat in navpični gradienti i' Slovenjgraški kotlini Geografski vestnik. L t V, 29 49, Ljubljana 1982. O osmem mednarodnem speleohikem kongresu i> Z,DA in o razvoju speleologije po svetu. Geografski vestnik. I.IV, 145- 147. Ljubljana 1982 Types of Accelerated Corrosion V: Karst Geomorphology. (Ur. M VL S we et ing j. Benchmark papers in geology. Hutehingson Ross Puhl. Com., 126—132, Brno 1982, (Ponatis iz: Problems of the Speleological Research. Brno 1964), Razpoložljivi Življenjski pros tor. Bomo preživeli' Znanstvena knjižnica MD, nova serija. 14, 9—21, Ljuhljana 1982. Gore. Slovenske gort. 9- 66, Ljubljana 1982. S'etn zär Ilešič Ob šestdeset letnici Geografskega društva Slovenije Occasion of the Sixtieth Anniversary oj the Geographical Society of Slovenia (If22— 1982.', Geografski vestnik, S 4, 3 7. Ljubljana 1982- Yjoga preučevanja podeželja v šestdesetletnem razvoju slovenske geografije. Gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letnici GDS, 3 10, Ljubljana 1982. Drago Meze Učinki povezave gomjesiivinjskih hribovskih kmetij s cestami. Celjski zbornik 1977 -1981, 171 -3H4. Celje 1931 I izšlo 1982). Nekaj n kmečki hiš hribovskih kmetij )»Gornji Savinjski dolini. Celjski zbornik 1977 198!. 425-442. Celje 1981 (izšlo 1982). O hribovskih kmetijah. Savinjske novice. Glasilo SZDL občine Mozirje (v nadaljevanjih v petih številkah časopisa). 1982. Ponatis zaključnega poglavja iz razprave Hribovske kmetije i1 Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Raziskovanje. V: Slovenske gore, 167 178. Ljubljana 1982, Hribovske kmetije in tržna proizvodnja. Gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letnici GDS, 68 - 75, Ljubljana 1982 Poplavna področju v porečju Rašice ; Doprepoljami. Geografski zborni k 22, 1982, str 5-38. Karel Natek Poročilo o II. kongresu geografov Jugoslavije i1 Bud vi od 2X. septembra do 2. oktobra I 98 /. Geografski Vestnik, 54, 143 145, Ljuhljana 1982 (soavlorja Dušan Plut, Ivo Piry). Vrhovi nad 2000 m v dovenskih gorah. V: Slovenske gore. (Dodatek), 2 str., Ljubljana 1982. Vinska gora vat rta lehnjaku. Proteus, 44.. 7, 271 — 272. Ljubljana 1982, in Savinjski občan, Žalec 1982. O savski brzici pod Jaršami pri Ljubljani. Proteus, 45, št 6, str. 219—221). VIi lun Narek Ravenske ulice. (Nekatere geografske značilnosti), Celjski zbornik 1977—1981, 395—423. Celje 1981 (izšlo 1982), Spoznanja značilnosti slovenske zemlje. Delo Književni listi, XXIV, 198, Str. 9, Ljuhljan.i, 26. 8. 1982. Novi stenski zemljevid Slovenije. Delo Književni listi. XXIV, 216, str, 8. Ljubljana. 16.9. 1982. Profesor Fran jo Raš — zaslužni raziskovalec slovenske zemlje. Naši razgledi, XXXI.. 23 (742). str. 676. Ljubljana, 10. 12. 1982, Poplavna področja v porečju Hudinje. Geografski zbornik. 22, I9H2, str 39- 138. Milan Orožen Adamič Poskus oblikovanja modela poselitve na izvenmestnih območjih (na primeru Ljubljanskega barja/. Gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letniei G DS, 119—125. Ljubljana 1982. Slovenski in srbohrvaški jezik pri nas. Delo sobotna priloga, 22. maja 1982, Ljubljana 1982. Barje — diskusija. Posvet o Barju, Kurešček, 8. april 1982, str, 37, Lj ubija na. Milan Sifrer Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja. Geografski zbornik, 22, I9K2, sir. 139—196. Cvijičeva glaciološka otkriča na Balkonskim planinama. Odtis iz: Naučno delo Jovana Cviji-ča - Naučni skupovi SANU, 111-118, knj. XI. Beograd I9K2, INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Radu Guspodarič Slratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju. Acta carsologica, 10(1981). 173- 195. Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planinskega polja Acta carsologica, 10 (!9KI), 157-171. Fosilne poplave na krasu. Naš krš, 10/II, 87- 93, Sarajevo, Karsntasserprohleme in Slowenien. Gass-Wasser-Wärme, Jhr, 36, H f. 5, 172— 174, Wien. Schieferung als verbreitete tek toni sehe Deformation in den Pinaridert und anderen Tektogen-gebieten der S FR Jugoslawien. Veröff. des Zentralinstitut für Physik der Erde DAW, No. 72, 89 99, Potsdam (soavtor P. Bankwitz), Tracerhydrologische Untersuchungen im Karst von Slowenien (NW Jugoslawien). Beiträge zur Geologie der Schweiz - Hydrologie, Bd 28, 1, 169 175. Bern (soavtor P Habič). IT* 259 Im geohgia délia grot ta Dimnice (Matafsko podolje. Sloveniai. Alti del 5. C On v. reg. spel. Friuli-Venezia Giulia, 243—249, Trieste (soavtor F Malečkar). Peter Ha bič Pregledna speleološka karta Slovenije. Acta carsologica, 10, (1981), S—22. Kraški relief in tektanika, Acta carsologica. 10(1981), 23 — 44. Kraški izvir Mrztek. njegovo zaledje in varovalno območje. Acta carsologica, 10 , 45 — 73. 77ic Hvdrogeobgieal Differentiation of Karst Areas in Slovenia Geographica lugoslavica, HI (J98I), 52-59. Vpliv reklonike na pretakanje vode v krasu- Naš krš, VI, 10 11 ( 1981 ), 37 —46, Sarajevo. Tracerhydrologische Untersuchungen im Karst von Slowenien (iViV Jugoslawien). Beiträge zur Geologie der Schweiz-Hydrologie, Bd 28,1, 169 175, Bern (soavtor R, Gospodarič), Janja Kognvïek Vertikalno prenikanje y. Planinski lami i' obdobju 1980/81. Acta carsologica, 10(1981), 110-125. Vertikalno oticanje vode na področju Planinske jame, Naš krš, 10/11, 125—128, Sarajevo. Andrej K run ji Sediment! iz llahje jame pri Mostu na Soči. Acta carsologica, 10(1981), 197—212. Erozija ir porečju Pivke. Geografski vestni k, 54, 9 -17. Prod iz Kačne jame. Naše jame, 23 - 24, 17 — 23. Brezno pri Leski planini - dopolndne raziskave. Naše jame 23—24, 73—78 (sOavtor F. Ma-lečkar). Poplavni svet na Kočevskem polju. Geografski zbornik, 21, 1 17 —155, 19SI (soavtar K. Lo-vrenčak). Rupa na Brodu Dolenjski kras. 49—50. K učna jama ena največjih jamarskih odkritij i' Sloveniji. Obzornik, 82, It, 82! S26 (so-avtor A. Mihevc), Jarno pod ledenikom. Planinski vestnik, 82, I, 23—2"?. Postojnskdjajm v speleološki literaturi. Naše Jame, 22, 107 113, Ljubljana, 1981 (soavtori-ca M. kranjc). Pele: Slovencev r speleologijl. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 5 in 6, 13 — 83, 1981. (soavtor F. Habe). Ö raziskovanju jam na osrednjem Dolenjskem, Dolenjski kras, 19—21, Raziskovalec Franci Bar. Življenje in lehnika, 33, 9, 33 — 4(1. Viljem Putick 17. 11856- 26. I. 1929). Naše jame, 22, 147 150, 1981 (soavtorica M. Kranjc). »Skedenj« — ljudsko ime za jamo. Naše jame, 23- 24, 43 —48 poročilo komisije :a t. ruško topogrußjO iti kartografijo pri Mednarodni speleološki z veil z 8. Mednarodnega speleološkcga kongresa v Bowling Cireenu I Kentucky, ZDA l 1981. i ie-ografski teslnik, 54, 150-152, 11. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Naše jame, 23 — 24 (1981/82). 3-4 (soavtorju F. Malečkar io D. Novak), Poročilo o 8. kongresu speleologov Jugoslaviji (23. 27. oktober 1980). Naše jame, 23 — 24. 102-105 (soavtorji M. Kranjc, F. Maiečkar, A. Soj ar). 7 manjših prispevkov: Geografski vestnik 54(152), Naše jame, 23 — 24 (3 4,81), Raziskovalec 12, 7(347). Proteus 45 (32), Glas podzemlja 12, l (30—361 in Speleo Stamp Collector 5. 6 knjižnih poročil: Geografski vestnik 53 (144 -145J, 54 (132—133), Naše jame 22(156 - 157), 23 24 ( 120 — 121, 125-126, 126-128), Maja Kranjt Postojnska jama v speleološki leteraturi. Naše jame. 22, 107- I 13, 1981 (soavtor A. Kranjc). Viljem Potok /7. 7. 1X56-26. 1. 192V/. Naše jame, 22, 147 15«, Ljubljana, 1981 (soavtor A. Kranjc). Franc Malečkar Expfamioit Successes. Caving International Magazine, 13(1981), 5, Ed m on ton, Tehnika ftisar. Novice Jamarske zveze Slovenije, 16/3-4, 21) 27. Poročilo Jugoslovanske jamarske odprave r najgloblja brezna sveta. Globine Gorenjske, 198!, 2- 43 (s soavtorji). Uno yugos!avo aI Corchia. Sottoterra, 20/5?. 42 — 43, Hologna. JugoiiŠvšti jeskvndri doma a v zahi&ntči. Stalagmit, 8! /4-5, 11. Praha, Poročilo o ti. kongresu speleoiogov Jugoslavije. Naie jame, 23 24 (198! / 82), 102 105 (s soavtorji), Nekaj misli o nadaljnjem razvoju slovenskega jamarstva. Naše jame, 23 — 24 (1981/82), 90-92, Breznil pri Leski planini. Naše jame, 23-24 (19«]/82), 73 — 78 (soavtor A. Kranjc). Tetin itn i načrti jam. Naše jame. 23 24[1981/82 >67-72. //. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Naše jame, 23 — 24 (1981/82), 3—4 (soavtorja A. Kranjc, D. Novaki, Pomembnejši uspehi slovenskih jamarjev w ietu 1981 in prvi polovici IV82. Proteus 45. 69-70, 2. 1 rilievi tecnici delle groiie. Progressionc, V/l, 14 16, Triestc. La geologia deita grotta Dimnice (Matersko podaije, Sloventa). Atti del S. Conv. reg. spel. Friuli-Venezia Gioiia, 243 249, Trieste (soavtor H. Gospodarit) Kraško podzemlje pri na s m m "svetu, Vodnik 7, Kraška muzejska zbirka Instituta za raziskovanje krasa ZRi SAZU, Postojna (soavtoF F. iiušteršii). Knjižna poročila v Naših jamah (22, 153-154, 23-24, 121, ¡22, I24|, \ Novicah Jamarske zveze Slovenije (17/1-2, 23-24) in Proteusu (44/9- 10, 374). priprave kraškega muzeja v Postajni Proteus auguiuus, ll/l, 12-Ktdture neuvrščenih v Postojni. Primorske novice, 36/23, G. Razstave o kraškem podzemlju. Primorske novice, 36/50,7. Mednarodna jamarska razstava V Pordentmu. Proteus angulnus. 11/2,13 ^Oživeli« postojnski jamarji. Proieos unguings, 11/2,13, Izginule jame. Primorske Novice, 36/87 -88, 9. K ¡viko podzemlje v Postojni. Proteus anguinus, 1 1/3,12. »Sihu jama ...« Teleks, 38/32,37. 16 člankov v Delu, rubrika Jamarske novice. Andrej Mihetc K očita jama — eno največjih jamarskih odkritij i1 Sloveniji Obzornik, 82, II, 821—826, Ljubljana (soavtor A. kranjc). France Sušieriič Morfologija in hidrograjija Najdene jame. Acta carsologica, 101198!), 127—155. Nekaj misli o oblikovanosti k ruškega površja. Geografski vest ni t, 54 1198! |. 19—28. Krnit.o podzemlje pri nas in v svetu. Vodnik 7, Kraška mozejsku z.birka Inštituta za raziskovanje krasa ZKC SAZU. Postojna (soavtor F. VI a leč t ar). INŠT1TI I ZA PALEONTOLOGU O Franc Ci me rman Dtc vertikale Verbreitung der Li limitiral und Milinlacea i Foraminiferd) mi einem Umencas-serklit/in der Adria fJugoslatvien). V: Luierhaeher, P. (Edd.j: Pal3obathymetrie, 2, Tu-blngen, 1982 (soavtoriea k. Drobne). Katica !>rolint Značilne foraminifere in njih združba v podlagi donijskih plasti Simpozi j o problemih d a ni ja v Jugoslaviji. Zbornik referatov, 55—103, Ljuhljana. 1981 (izšlo 1982). i)it: vertikale Verbreitung der Lituolacea und Miliolacea • Fttramini/era an einem Vntenvas-serklifj in der Adria (Jugoslawien). V; LuterbacheT, P. (Edd.): Patäobathymetrie. 2, Tübingen. 19K2 (ioavtor K. Cimerman), Dragica Turn še k Triassie Reefs m Slovenia. Facies. 6, 15 — 24, Erlangen, 1982 (soavtorja S Bus er. A. Ramovš). Preliminary analisis ofthe Cretaceous corals/ritma Crish> Rev. Dima Ana Country, New Mexico. Gtology, Science and Service, 3, I, p. 14, El Paso. 1981. Izšlo 1982 (soavtor D, LeMonel, BIOLOŠKI JNŠTIT L T J OV ANA H A D/, 1,1 A .Jože Bole FloristiČna tnventeirizaeija in osnovne rastlinske združbe območja bodoče vodne akumulaciji Vogršček Biološki inštrtol Jovana Hadžija ZRI ŠAZI.I, Ljubljana 1982, I— 26 (soavtorja L. Marinček. A. Seliškar). J h H Ca i nvlutti Metulji Dražgoš fir okolice. Vodniki po loškem ozemlju, 4, Skyfja Loka 1982, 108--118- Bericht über du s Abhalten des Simposiums in Portorož. Acta entom. Jug.. 17(1 2), Beograd 1982,9- 14 Pisani svet žuželk. Razstavni katalog. Ljubljana 1982, I 8 (s souvtorji). Metka CulibeTK Pelodne, ksiloiomske in karpološke analize s kolišča na Pa rtih. izkopavanja t97V. Poročilo o rtuiskovnaju paleoiiEa, neolita in eneolita V Sloveniji, i, Ljubljana 1980 (izšlo 1982}, 94 (soavtor A. Sercelj), Marij Cucek Prispevek k poznavanju tardigradov Slovenije i Ljubljansko barje). Biološki vestnik 30 (I), Ljubljana 1982. 21 24 Kiižii D raven i t. /fruit"! Dražgoš in Jelovice. Hrošči jelo viških godzov. Vodniki po loškem ozemlju. 4, S kot ja Loka 1982, 118-124. Pisani svet žuželk. Razstavni katalog, Ljubljana 1982, I — 8 (s soavtorji). Lojze Marincek Die Entwicklung des pllanzensoziologischen Systems der Waldvegetation Jugoslawiens mit besonderer Berücksichtigung der kümatogenen Vegetation. Ber. Int. Svinp. Im. Ver. Vegkd., Vaduz I9KI (izšlo 1982). 479—587 (soavtorja I, Puneer, M. ZupanüC). £>it' Vegetationskartierung in Slowenien. Miu. Ostalp.-din. Gev Vegkd,, 16, Grenoble 1980 (izšlo 1982), 15—16 (soavtorja I. Puncer. M. Zupančič). Rastlinski svet Dražgoš Vodniki po loškem ozemlju. 4. Skofja Loka 1982, 85— 98 (soavtor A. Seliškar). FloristiČna inventarizacijo in osnovne rastlinske združbe območja bodoče vodne akumulacije Vogršček. Biološki institut Jovana Hadžija ZKC S AZU, Ljubljana 1982, \ -26 (soavtorja J. Bole, A, Seliškar). Ivka Marija Munda Some examples o! polvmorphisrn in benthic algae /rom heiandic h ulers, Nova Hedwig? a. 35, Braunschweig 1981, J72-406 (izšlo 195i2) Changes in t h? heiithic algal associations of the vicinity of Rnvinj (Istrian coast. North Adriatic) caused by organic »wwev. A cm a dri at ica, 21. Split ¡9H0. 229 332 (izSlo 19821, Sumí I' o/ the algal biomass of the polluted area i¡round Rovin) fistrian coast. North Adriatic i. Acta adriatica. 21. Spül 19WO, 333 354 (izšlo 1982). Seasonal ¡'¿¡rio/ion i of vegetation patterns and bioniass constituents in the rock v tulhtoral of Helgoland. Ilelg wis*. Meeresupters.* 35. Helgoland 1982. 131 —151 (soavtor J. W. Markbam). Ecophyxiobjfical Studies of the Adriatic Seaweed, Focus virsoides. Marine Í:colony, 3 (11. Ik-rlin, Hamburg 1982. 75-93 (soavtor U. P. Kremer). Viktor Petkmsek U Traviščna vegetacija. V: Vegetacijska karta Postojna L 33 - 77 (Tolmač k vegetacijskim kartam, 2), Ljubljana 1982. 67 -91 (soavtor A Seliškar), Ivo Puictr Dinarski jelovti bukovi gozdovi na Kočevskem. Razprave IV. razreda SAZ U, 22 (6), t.j ubija-na [980, 4(11-562 (izšlo 1982). //. Metodika dela. tli. Geografske in splošne značilnosti. IV. Vegetacijske združbe. A. Qpzd-na in grnnščna vegetacija, V. Vegetacijski kompleksi, VI, Vegetacijski razvojni stadiji V: Vegetacijska k ari a Postojna L 33 —77 (Tolmač; k vegetacijskim kartam, 2). Ljubljana 1982, 11-17, 18-25, 26-66. i i I-114, 115-115 (soavtor M. Zupančič). Pisani svet žuželk. Razstavni katalog, Ljubljana 1982, 1 H (s sna vi o rji). Die Entwicklung des pßanzensoziologischen Systems der Haid vegetation Jugoslawiens mit besonderer Berücksichtigung der klimatogenen Vegetation. Her. Int. Svmp. Int. Ver. Vegkd Vaduz 1981 (izšlo 19H2), 479 -587 (soavtorja L. Marinček. M. Zupančič). Die Vegeiotionskartierung in Slowenien. Min. Ostafp.-din Ges Vegkd,. i6, Grenoble 1980 (izšlo 1982), I 5— 16 (soavtorja L. Marinčck. M Zupančič) Andrej St-liškar Flor i ¡lična inrentarizacija in osnovne rastlinske združbe območja bodoče vodne akumulacije kogršček. itiološki inštitut Jovana Hadzija ZRC SAZIJ. Ljubljana 1982, i 26 (so-avtorja J, Bole, L. Marinček). B Traviščna vegetacija. V; Vegetacijska karta Postojna L 33 77 (Tolmač k vegetacijskim kartam. 2). Ljubljana 1982, 67 91 (soavtor V. Petkovšek}. Aloj/ Seretlj Preiskave odtisa v le «j na limonitnem incrusta železnih predmetov z Diesen pri Rodeščah. Arheološki vestnik 32. Ljubljana 1981. 524 525 (Izšio 1982). Poročilo o analizah rastlinskih ostankov, najdenih pri izkopavanjih na gradu Rihemberk nad Branikom leta 197!. Goriški letnik, 8Í Nova Gorica 198L 44- (izšlo 1982). Puleabirtanični' raziskave kolišča na Pa rtih. Poročilo o raziskavah pa leo lita in eneolita v Sloveniji, 8. Ljubljana 1980, 83-87 (izšlo 1982) (soavtoriea M Culiherg). Pelodne. ksilomske in karpološke analize s kolišču na Petnih, izkopavanju /979. Poročilo o raziskovanju paleolita, ncoliia in eneolita v Sloveniji. 8. Ljubljana 1980, K9 94, (izšlo 1982) (.soavtorica M i uliberg) Prispe vek h kronostratigrajiji premoških, pliokvartarnih in kvartarnih usedlin i kočevski kotlini in okolici. Rudarsko-metalurški zbornik, 29(2 3|, Ljubljana 1982. [12—120 (soavtor S. Oozet), Sediment sečoveljske soline Geologi ja, 24 (2), Ljubljana 1981, 179 216 (izšlo 1982), (s so-uvtorji). Peter Ion ki i Pisani svet žuželk. Razstavni katalog, Ljubljana 1982. I —8 (s soavtorji). Mitja Zupančič Smrekovi gozdovi Evrope in Balkanskega polotoka, H. Biološki Vestnik 31) (l). Ljubljana 1982, 171 -188. Delovno zborovanje vzhodnoalpsko-dinarskib Citncenologov v Trstu. Gozdarski vestnik, 40, Ljubljana 1982. 46-47. Zborovanje mednarodnega društva za preučevanje vegetacije - zadnjikrat v Rintelnu (ZRNI Gozdarski vestnik. 40 (4), Ljubljana 1982. 186- 188. Zborovanje botanikov in jitocenologov v Titogradu. Gozdarski vestnik, 40 (7 S), Ljubljana 1982, 336- 337. O jugoslovanski fhri in vegetaciji ter problem njune zaščite. Gozdarski vestnik. 40 (9), Ljubljana 1982, 383—385. Dri Kntwicklung des pflanzensoziologischen Svslems der Waldvege(ation Jugoslavriens mit be-stmderer Beruckskhriguitg der klimaiogenen Vegetalion. Ber. i m. Symp. lni. Ver. Vegkd., Vaduz 1981 (izilo 1982j, 479 587 (spavtOrja: L Marinček, 1 Puncer). Die Vegeiationskanterung in Shwenien. Min. Ostal p.-din. Ges. Veg k d., 16. Grenoble 1980, ¡5 16 (izilo 1982L (soavtorja; L. Marinček, I. Puncer). I. V vod. H. Metodika dela. III. Geografske in splošne značilnosti. IV. Vegetacijske združbe. A- Gozdna in grmiščna vegetacija V. Vegetacijski kompleksi. VI. Vegetacijski razvojni sladi/. V: Vegetacijski kana Postojna L 33 —77 (Tolmač k vegetacijskim kartam, 2), Ljubljana 1982. 13-17. 18-25, 26-66, III-H4, S15-i 18 (soavtor 1. Puncerj. ANNUAL REPORT OF THF CENTRE OF SCIENTIFIC RESEARCH OF THE SASA IN THE YEAR 1982 THE INSTITUTE OF SLOVENE LANGUAGE Editorial work on the fourth volume of the Dictionary of the Slovene Literary Language (Preo-5) continued, 75% of the dictionary items for this hook have been composed and the final revision of the manuscript started in September A list of additional dictionary entries for the fourth volume was prepared and the reverse dictionary for the fiflth volume finished Excerption from current iiteraty and scientific works continued on a limited scale. The card index for the Dictionary of the Slovene Literary Language was supplemented by additional 88.066 excerpts so that the total number of excerpts now stands at 3,844.4*0. Proof-reading of the second volume of the Etymological Dictionary of the Slovene I.an-guagc was in progress and preparatory work for the third volume was begun. Supplementation of card indexes of toponyms, and of plant and family names continued on a limited scale. The gathering and arranging of card index materials for the Dictionary of Slovene Protestant Writers {W^ century) and composition oHhe Dictionary of the Old Prehmurje I .iter-¿fy Language continued, Four glossaries were prepared. Work on the SLA (Slovene Linguistic Atlas), OLA (General Slavic Linguistic Atlas) and ALE (F.uropean Linguistic Atlas) continued in accordance with the previously established programme and with the international research projects for the OLA and ALF., Proof-reading of the phonological descriptions for 25 places and an original common-Slovene phonological system was eompleted- lluring the year public discussion of the Slovene onographical rules was closed- A commission was appointed whose task it is to arrange and systematize comments according to subject. The commlsion will draw up a report on its work and submit it to the assembly of the Slovene Academy of Sciences and Arts The Legal Terminology Department continued to excerpt from legal sources. At its sessions it completed technical discussion of the head-words for the letters T and U. The Technical Terminology Department continued excerpting terminological standards and reviewing new Yugoslav standards. The Medical Terminology Department continued re-editing Cernie's Medical Dictionary, which has progressed up to the letter F. The editorial hoard for the Medical Terminological Dictionary collected and arranged material for five out of six branches, for the letters A to I. The glossary for the letter A has been extended. The Veterinary Terminology Department completed the first issue of the Veterinary Terminological Dictionary and continued preparing the next issue. The Natural Science Department continued selecting head-words from the Held of chemistry and prepared the first draft of a sample issue for the letter A. 2.000 head-words from astronomy have been prepared. The department also continued excerpting lerms from relevant literature in the Held of biology. The Art Department continued excerpting terms from relevant literature and reviewing material in the editing commissions. Two sample issues from the areas of the plastic arts and music are prepared. THF: INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY The In sli t tite, directed by the Scientific Council, continued with the project »Slovenia from Prehistoric limes to the Early Middle Ages,« The Institute also incorporated other research projects, conducted by external institutions or individuais, into its programme. Paleolithic research included systematic excavation in the Divje ha he cave, test sounding and identification of cave objects. Prehistoric research included the excavation at the Lukenjsta jama cave near Prečna (copper age, early bronze age), and the excavation of the bronze age settlement ofOloris, at Donji Lakoi. Several soundings on the settlements were carried out and the sketches of the fortified settlement, measured iasl year, were completed, From the period of antiquity. the latin inscriptions from Kosovo, now at Skopje, were examined, the Roman inscriptions from Ptuj were revised. Ancient literary sources up to Augustus were analysed. The systematic excavation of the late antique fortification on Korlnjski hrib was begun, and on the late antique settlement on Donačka gora special soundings were made. At Bled, a pan oT a settlement from the old Slavic period at Pristava was excavated. Work was also continued on the topography of Slovenia. The first volume of a series, in which the results will be published, is in preparation (on Bela Krajina). Material for archaeological terminology was arranged. The archaeological documentation was supplemented, and the central archaeological card index for Slovenia was completed The library received 1179 new units Volume 32 of the review Arheološki vestnik was issued, the following one is being printed, A book by J. Dular. Hatštatska keramika, was issued too. A study by I. Puš, Prazgodovinsko iarno grobiSče i> Ljub!jam, was redacted, and a monograph by S. and M. Brodar, Pomika zijalka. is ready for printing, Members of the institute participated in scientific conferences at home and .throat! THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY In the series of publications which appears under the title Hiuoricna lopogrufija Slove-nijei Historical Topography of Slovenia), Dr. Ivan Zelko's book 1'rektnurje do Tela 1500 was published in 1982. dealing with the Slovene territory on the left hank of the river Mura, till 1919 a part of Hungary. Other volumes in the series have been in preparation, In the series under the collective title Gospodarska in druzhena zgoduvina Slofencev (Econoinic and Social History of Slovenes) two volumes of agrarian history have already been published. Work on the next volume, a history of traffic, was begun in 1982,The institute has been working on collecting and preparing lor publication sources for both medieval and modern history (e.g. medieval charters, fief books, municipal statutes, correspondence of Slovene-politicians of the I9'h and the beginning of the 20'" century, etc). In this connection, work has been done on various monographs from economic and political history. THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY I he research programme of the Institute has been oriented to the study of selected, fundamental chapters from earlier periods of Slovene an history. Concurrently, documentary material (in card indexes oT Slovene artistic works and artists, and in photographic files* has been collected and archive records selected for the purposes of a critical edition of Slovene Art Hisiort Sources and of a partial map for the Art History Atlas of Slovenia, A research project on I7rh century painting in Slovenia was completed. "Ilic conclusions are of Europe an significance as they are based upon international stylistic and iconographie influences, i.e. upon the mediation of graphic sheets and upon [he artistic-geographical position of Slovene territory The first draft of a monograph relating to this study has been written. Research on Slovene 19,h century architecture has concentrated mainly on the question of the \eo-Classical architecture of ihe llrst half of the century, on the contribution of native architects connected with the Baroque tradition, and on the stylistic innovations introduced by immigrant architects from Friuli. Studies of the Ljubljana and Trieste archives illuminated' the beginnings of late Baroque urbanism in Trieste. Special attention was given to the opus of the architect joze Pleinik. Study of the beginnings of Slovene illustration and caricature, including some of the most prominent illustrators and caricaturists, proceeded with the establishment of bibliographical indexes of their works, especially those of Anton Kozelj, Editorial work concerning the sources oT Slovene art history proceeded with the preparation for publication of the manuscripts hy the Baroque chronicler J G_ Dolniiat. Additionally, Bishop Taviar's calender notes, as well as several registers and other archive material were also checked, Work on the Art History Atlas of Slovenia progressed with the composition oT several partial maps of the mediaeval art. Topographic researches included a survey of mediaeval wail-pafnting and Gothic architecture in the Slavia Veneta region of Italy THE INSTITUTE OF MUSICOLOGY The Institute of M osteology has proceeded with the recordings and study of mediaeval manuscripts, as well as those of the transitional period from the Renaissance to the Baroque (D.Lagkhner) and from the Baroque to Classicism (A, Ivantii). Transcription of Gallus's collection Opus musicum has started and the international symposium »The Slovene Opera within the European Framework« was organised. The library stocks. Including phonographic and photographic sections, have been supplemented. THE INSTITUTE OF SLOVENE LITERATURE A Nil LITERARY SCIENCES The programme of the Institute, Investigations in the History and Theory of Literature, has been continued hy its three departments, with contributions by numerous external expens, Department of Slovene l iterary History Research on the National Liberation War theme in Slovene fiction is approaching completion. A treatise on the attempt at a major narrative work related to this theme has heen printed, a study on the fiction of Preiihov Voranc is to be published. Within the Slovene literature editorial programme, vol. 2 of the Letters of Fran Gove-kar (edited by D, Moravec) has been published, vol. 3 is in the process of printing. Department (if Literary Theory Editorial work for the Literary Lexicon continues, Four more volumes (no, s 16— 19) have been published; Anton Ocvirk, The Poetic Image: Duian Ludvik, Alliteration and the Alliterative Meter: Dimitrij RupcL The Sociology of Literature: Vtasla Pacheiner-Klander, Ancient Indian Poetics. A further three volumes are ready for printing' Janko Kos, The Novel: Miran Hladnik, Trivial Literature:lote Munda, The Book. Supplementary documentation has been added to the card-indexes of Slovene literary terms and of foreign literary authors in Slovene periodicals. Department of Blogtaphy, Bibliography and Documenta tion Vol, 13 of the Slovene Biographical Lexicon has been published. Material for further volumes has been prepared. Research in libraries and archives continues, the collection of biographical and bibliographical documentation has been supplemented. THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOGRAPFIY Department of Folk Literature Vol, no. 7—9 of the Institute's periodical Truditiones has been edited and published; vol. 2 of the Bibliography of Rezija 1604—1926 hy M Ma(i£etov has been prepared for printing: several books of Rezian documents from the I4lh to the I8lh centuries were discovered and scrutinized, a large collection of materia! for a proposed series of Slovene folk stories has been organized. Department of Folk Customs. Games and I'lays Material concerning wedding customs in Dolenjsko and Be la krajina has been classified and analysed from new viewpoints, the basic European theoretical literature on folk customs has been reconsidered: Gfith's series of Ethnographic topography of Slovene Styria has been inventoried. Department of kthnomusicology Vol. 3 of Slovene Folk Songs has heen prepared for printing: editorial work on vol. 4 has started. A monograph on Slovene Folk Instruments and Mutitiansand vol. I 1 of Jahres-hihliographie der Folkshallpdenforschung, both by 7... Kumer, have been prepared for print- ing. More than 500 dances have been catalogued; field recordings have been transcribed; special foJMoristic problems from the end of the I9lh century have been studied; a dozen programmes for RTV Ljubljana were pre pa re d- Departmcnt of Malt-rial Culture Alter several years of field research and collection of evidence, a monograph by T.Cevc, entitled The Slovene Folk Architecture Tradition of Shepherds. Woodcutters and Charcoal'Burners, supplemented by over a hundred original drawings, has been prepared for publication. Documentation files for a study of Slovene dress culture in the first half of the I9lh century have been completed: related collections have been checked in the Slovene galleries and museums and in those in Munich THE INSTITUTE OF MARXIST STUDIES The programme of the Institute includes three major long term themes; The Collected Works of Boris Ziherl, The second voiume of the Collected Works, containing Ziherl's work from [941 45, an introductory study and annotations, was completed and prepared for puhlicaiion. The Basic Simfrif Edition of the Works of Mars and Engtls. Investigations connected with the history of the origin and influence of Marx's critique oi political economy were continued. The first chapter of Marx's Grvndrisset 1857 58) was translated and annotated. Cnrreni Question* on the Theory of Science and Marxism. Several papers are to be published, namely a study ot" the relation between the concepts of genesis and structure in life sciences: on the problem of the relation between the history of science and e pi slemo logy; on the problems of formalizations. THE ANTON MELIK INSTITUTE OF GEOGRAPHY The study of »The Geographical Environment of Slovenia« includes several continued themes. Within the geographical investigation of the Hood-areas in Slovenia a new step towards understanding of the problem was made: the analyses of the flood-areas at Kolpa and Lahinja (Bela Krajina;, in the central part of Sčavnica and in Apaška ravnina (Slovenske gorice), on Cerkniško polje. Krško—Breiiško polje and at lower Solla were concluded, The investigation of mountain farms (either above 600 m or in lower situations, if their cultivated areas were located on slopes steeper than 11") in the regions of Logaiko-Žirovske Rovte. Škofjeloško hribovje and on the southern margin of Celjska kotlina continued. The annual observation of the Triglav (Julijske Alpe) and Skuta (Kamniške Alpe) glaciers registered ice reduction on the same scale as that recorded in the fifties For the federal project »Geomorphological maps« several drafts in the scale 1:25 000 (350 km"21 were made for the sheet of Celje which is to be the Hrst one in the series of geomorpholog-ical maps of Slovenia in the scale 1:100 000. A geographical monograph of Slovenia is also being prepared, The institute is one of the sponsors of a conference on the risk of natural disasters in Slovenia, which is to be held on October 14, 1983. The main results of a long-term study of the effects of several natural disasters in Slovenia as well as of the capacities of the endangered territories are to be presented there. THE INSTITUTE OF KARST RESEARCH Within the programme »Basic Karst Investigations" the speleogeology, speleohydTol-ogy, geomorphology and geography of some parts of Notranjsko and Primorsko classical Karst were studied and new results were achieved. A cadastre of karst phenomena was completed and the data partly computerised. The members of the instilute published 45 studies and reports and prepared 7 treatises for the 1 ll]1 number of Acta carsologica, the Institute's publication. They have performed several special professional tasks and worked on the Institute's Karst Museum Collection, where eight karst, historical and other exhibitions were organized. They took part in research programmes with Chinese, Canadian, Austrian, French and Italian institutions and in 16 professional meetings at home and abroad. THE INSTITUTE OF PALEONTOLOGY The research programme for 1982 included systematic investigations of Foraminifera, Kadiolaria and Cnidaria, related to laboratory preparations, graphic presentations and the arrangement of library and fossil collections. The results were as follows: Foraminifera: On Periloculina sloveniea from the Middle Paleocene on Majevica Mountain the shell structures of both generations were studied. Trematophore Miliolidae were revised and the new family Fabulariidae was established. From Flisch, between Vrabie and Nanos, three samples of the Upper Paleocene and Lower Eocene Foraminifera were established. On recent and fossil Foraminifera, microborings of endolithes were found which are important for the interpretation of paleoecological conditions and paleosedimentological processes, 53 species of Foraminifera were examined from Quaternary sediments from a 40m deep borehole in Koper bay, They are predominantly marine On three transects near the Island of Hvar, 198 foraminileral species were determined Agglutinantia and Porcelanea were quantitatively analysed. Radtoiaria were collected and prepared from two profiles at Tolmin and Mokronog. Cnidaria: Investigations of corals and hydrOzoans at Hudajuzna were completed. 18 species were described and strati graphically compared. They belong to the Carnian stage. From Doviki kriz preliminary analyses of Cnidaria were made; they were shown to belong to the Norian-Khaetian stage. In Piran bay, the first experiments in the transplantation of the coral Cladocora caes-pitosa were made with a view to studying the ecology and growth of corals in different environments. THE .IOVAN HAD2I INSTITUTE OF BIOLOGY In I9S2, twenty regular employees and three external experts worked at the Institute. Research was divided into eight themes. The studies of polymorphism and endemism in the flora of Yugoslavia concerned I ax on o mica I and horologicaj problems relating to certain species and genera in Dalmatia. Bosnia. Hercegovina, Montenegro, Serbia and Macedonia. Phytocenologieal research included the study o T different forests, drv, moist and wet g ras s lend, and segetal. rud era I and halophyttc vegatation in all phytogeographical areas of Slovenia. The geobotanical group mapped-out 1009 square kilometres of new surfaces in Slovenia for the Vegetation Map of Yugoslavia. Palinological studies contributed to the understanding of evolutional tendencies in various segments of the quaternary and pliocene periods. These studies were based on samples of lake sediments and connecled with the finding of lake and marsh sediments in Slovenia, Studies of the history of biology in Slovenia have illuminated the activities of natural scientists before 1919. Faunistie studies included investigations of the taxonomical, ecological and zoogeographical problems of fauna, the objects of research being the groups Temnocephala. Mollusca, Tardigrada, Acarina, Araneae, Coleoptera, I.epidoptera and A ves in Slovenia and, to some extent, in other parts of Yugoslavia too. Concurrently, studies of animal associations in selected experimental zones were in progress. The study of marine benthic algae included investigation of the effects of polluted water on algae, of the renewed settling of algae on denuded rocky surfaces, of the effects of metals on algae, and of the resistenee and chemisme of algae in the Northern Adriatic and Atlantic. THE INSTITUTE OF" MEDICAL SCIENCES The Institute has been operating with external members, without a regular staff. Under its sponsorship, live round-table discussions have been organized, namely: (1-1 Problems of medical ecology (introductory lecture by Dr. I) Mis), in February, (2.) Labelled platelets: Studies on preparation and evaluation in vivo functions (lecturer: Prof. 1. Tadzer, Skopje), and Indium Ill-labelled autologous platelets in atherioschlerosis ¡lecturer: Or H.Sinzinger, Vienna), in April; (3.) Hospitalization of older patients in the Ljubljana Clinical Centre — the problem od training staff for gerontology (lecturer: Prof. ii. Accet-to), in May; (4.) Historical and Contemporary Aspects of Slovene medical terminology (lecturer: Or. F.Smerdu}, in June; (5.) Slovenes and Suicide (moderator: Prof. L, Miliins-ki), in October. VSLBINA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Predgovor 3 I. Organ m arija 5 SkupSčina SAZU, častni član, redni ¡lani, dopisni člani Organizacija SAZU En njene delovne skupnosti 9 Preglednica organizacije SAZU 12 Statut Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ 13 II. Člani 21 Častni član 23 Redni in dopisu; člani 23 Razred za zgodovinske in družbene vede 23 Razred za filoloske in literarne vede 31 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede 39 Razred za naravoslovne vede 46 Razred za umetnosti 511 Razred za medicinske vede 54 Bibliografija nekaterih članov SAZU za leto 1982 6(1 Umrli Stani 77 Lado Va v petič (1902—19K2) 91 Marja BorSnik (1906—1982) 95 Wiltm Zavada (1905—1982) 99 Iti. Poročilo o delu SAZU v letu 1982 103 Poročila razredov 105 Razred za zgodovinske in družbene vede 105 Raz red za fi 1 ol oike i n 1 ite ra rn e v edc 107 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede 108 Razred za naravoslovne vede 109 Razred za umetnosti 110 Razred za medicinske vede 111 Akademija in njena delovna skupnost 113 Splošno, enote, jubileji 113 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvol it ve 114 Po mem bneji i dogod ki v z vezi z ž i v I jen jem S AZ U 115 Razstave, predavanja 121 Stiki s tujino 122 Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ 124 Izmenjava raziskovalcev prek Sveta akademij znanosti in umetnosti SFR.I 126 I niiitui za prava starega Orienta 128 I nititu t za izselie nstvo 128 Kabinet Josipa Vidmarja 129 Svet za proučevanje in varstvo okolja 129 Medakademijski odbor za noro in favno Jugoslavije I JO Koordinacijski odborza molekularne vede 1 JO Medakademijski odbor za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev I JO Medakademijski odbor za proučevanje infekcij s str. agalactiae pri ljudeh in živalih 131 Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela 132 Referat razredov 132 Referat za tisk 132 Fotolaboratorij 133 Zaključni račun ia leto 1982 134 Biblioteka 135 IV. Publikaclje SAZU 141 Summary (The Members of the SASA, Report on the Activities) 3 53 ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU (v ustanavljanju) S z s tat u ta razi s kova 1 ne de lo v ne orga n izaci je ZRC S AZU 16 7 I, Organizacija 179 11. Poničilu u delu ZRC SAZU v letu 1982 187 Samoupravni in upravni organi ZRC SAZU 189 Osnovna organizacija zveze sindikatov 191 Zaključni račun za leto 1982 191 1 nštitut za slovenski jezi k 192 Inštitut za arheologijo 198 Zgodovinski inštitut Milka Kosa 203 Umeindst nozgodo vi ruški inštitut Franceta Steieta 207 Muzikoloiki inštitut 209 Inštitut 7.a .slovensko literaturo in literarne vede 211 Inštitut ?a slovensko narodopisje 216 Inštitut za marksistične študije 224 Geografski inštitut Antona Melika 227 Inštitut za raziskovanje krasa 232 Inštitut za paleontologijo 237 Biološki inštitut Jpvana Hadiija 240 In^uiut za medicinske vede 245 • Ki hI «graf i j» raziskovalcev v inštitutih za leto 19H2 247 Summary (Annual Reports 265 Ltropis SIOVFNSKF- AKADEMIJE ZNANOSTI !N UMETNOSTI 33. KNJIGA 1983 Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Lj ubijali I Natisnila T K Gorenjski tisk Kranj naklada 220G izvodov Ljubljana J 983