Številka 47 TRST, v soboto 16. februvarja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan 'Vi tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Poflamičue StfTilke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) v mnogih tobakarnab v Tretu in okolici, Ljubljani, Gonci, Kranju, št Pe ru. Sežani, Nhbrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CKiJE OGLASOV se račnnajo po vretah (Široke 73 mm, visoke Z1* mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za opmrtn ce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po «0 stot. Za oclase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-■ ialjna vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa P® 40 stot. — Oglase pprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi .,Edinosti". Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč' Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K —. na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure Iništvo lista. Nefrankovan.t pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo H.<-t:i UREDNIŠTVO: nI. G!or*io Galattl 18. (Narodni doui Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konnorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio (ialatti St. 1?. c^ssss Poštno-branilnični račun gt. 841*652. —— TEIEFOV it«v. 1157. - Mesečna priloga 99 SLOVENSKI TEHNIK". Politično društvo „EDINOST" priredi v nedeljo, dne 17. febr. 1907 ob 5. uri popoiudne javne ljudske shode iii sicer v dvoranah gostiln : 1.) Škilana po dom. Drijona v Rocolu, ?.) „Gospodarskega društva" v Skednju, 3.) „Konsumnega društva" v Rojanu. DNEVNI RED: Protest proti krivicam volilnega načrta za mestni svet in deželni zbor tržaški. Z obzirom na važnost in nujnost predmeta pričakuje se obilne udeležbe. BRZOJAVNE VESTI. Bolgarski knez na Dunaja. DUNAJ 15. Bolgarski knez Ferdinand je danes zjutraj dospel semkaj iz Sofije. Razpis državnozborskih volitev. DUNAJ 15. Kakor je zvedel „c. kr. ko-resp. biro", bo dne 19. februvarja t. 1. objavljen razpis novih volitev za državni zbor v državnem zakoniku in v vseli deželnih uradnih listih. Kakor dan za volitve je določen 14. maj, za ožje volitve pa 23. maj. Obenem se za Galicijo in Dalmacijo določijo nadaljni volilni dnevi. Župan dr. Lueger. DUNAJ 15. Stanje dr. Luegerja se je uekoliko zboljšalo. Večerna temperatura je bila danes mala, bolezen se razvija normalno. Popoiudne je bolnik spal eno uro. Nova obrtna novela potrjena. DUNAJ 15. Kakor je izvedel c. kr. ko-resp. biro, je cesar potrdil zakon glede spremembe in spopolnitve obrtnega reda. Zakon bo jutri objavljen v državnem zakoniku. V prihodnjih dneh izidejo izvršilni predpisi k novi obrtni noveli. Prince sinj a Klementina. DUNAJ 15. Princesinja Klementina Ko-burska se je na potu iz Sofije v Riviero ustavila tukaj. Dospela je semkaj ob 10. uri in pol predpoludne v spremstvu kneza Ferdinanda in drugih svojih otrok. Tukaj jo preiščejo zdravniki ter na to odpotuje na Riviero. Ogrska državna zbornic?. BUDIMPEŠTA 15. Zbornica je imela danes sejo. Posl. Siimeghi je rekel, da je bil med spisi, ki jih je včeraj predložil minister za trgovino, tudi izkaz pavšalov za oglase, ki so jih nekateri listi dobivali. V tej listi je tudi „Magvarorszag", ki da je prejel 4000 kron. Govornik, ki je ravnatelj listu odkar je pričel izhajati, je rekel, da ni list prejel niti atotinke od „vlade trabantov" niti za oglase niti pod kakim drugim naslovom. Szamarv (košutovec) je kakor odgovorni urednik lista „Budapest" izjavil, da ni njegov list prejel nikake svote ni od vlade Fe->ervary-jeve ni od ogrskih državnih železnic. Dnevnik ni prejel nikdar 1000 K, ki se nahajajo v izkazu. PODLISTEK. Molnar (košutovec) je rekel, da mora kakor izdajatelj in lastnik lista „Alkotmžinj" izjaviti, da se ni njegov list nikdar pogodil za kake oglase oziroma za kako drugo stvar niti z „vlado trabantov14 niti s kako drugo vlado. Na to je zbornica prešla na dnevni red. Ministerski predsednik dr. AVekerle je poročal o novem katastru, ki je po njegovem prepričanju in po sodbi strokovnjakov tako izvrstno izdelan, da so katastri na Ogrskem mnogo bolji, nego li v mnogih naprednejih držav. Na to je zbornica nadaljevala razpravo zakonskega načrta o zavarovanju delavcev proti nezgodam in boleznim. Ministerski predsednik dr. Wekerle je na to govoril o časnikarstvu ter izjavil, da ne odredi ničesar, kar bi pomenjalo omejitev tiskovne svobode ter bi oviralo svobodno izjavo mnenja. (Živahno pritrjevanje). Kar se tiče sistema pavšalov, je ministerski predsednik pokazal na izjave, ki jih je včeraj podal trgovinski minister, češ, da se s pavšali ne upliva na časnikarstvo, marveč da so le odškodnina za oglase. Ponovno je že izjavil, da je sedanje rainisterstvo prevzelo nepriličnost sistema pavšalov in da je pripravljeno to stvar preurediti. Kar se sistema tiče, ni sicer dotični načrt še izgotovljen, toda na zadnjih ministerskih posvetovanjih je bilo sklenjeno, da se tem neprilikam odpomore ter da se predloži zbornici zakon, la sploh prepove sistem pavšalov (Živahna pohvala in ploskanje), zakon, ki prepove tudi vsako drugo podpiranje. Vzrok, zakaj da ni bil do danes še ta zakon predložen, je v tem, da hoče vlada z istim zakonom zanikati tudi one neprilike, ki bi utegnile uplivati na časnikarstvo s stališča privatnih odnošajev in ki nalagajo tudi privatnikom taka neznosljiva bremena, da ne more vlada tega nadalje mirno gledati. (Živahna pohvala in ploskanje). Na to je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Investicge za ogrske državne železnice. BUDIMPEŠTA 15. „Ogr. liro" poroča: Včerajšnji ministerski svet je glasom nam došlih informacij sklenil važne odloke o investicijah za ogrske državne železnice. Ministerski svet je včeraj tudi dovolil 60 milijonov K za nujno nabavo vozov in lokomotiv za ogrske državne železnice. Naročiti se ima 129 lokomotiv, 930 osebnih vozov in 4000 tovornih vozov. Istočasno je glasom poročila „Pester Llojda", trgovinsko ministerstvo doposlalo finančnemu ministerstvu dopis, v katerem bo v bližnjem času zahtevalo velike svote za investicije na ogrskih državnih železnicah. Trgovinsko ministerstvo bo baje zahtevajo v te svrhe 4 do 5 milijonov kron. Haydu izpuščen iz preiskovalnega zapora. BUDIMPEŠTA 15. (Ogrski biro). Obtožni senat budimpeštanskega sodišča se je bavil s prizivom Hajdu-ja proti odloku preiskovalnega sodnika, ki ga je ukazal zapreti. Obtožni senat je ukazal Hajduja takoj izpustiti iz preiskovalnega zapora. Afer b Lengyel. BUDIMPEŠTA 15. (Ogr. biro.) List „A Nap" je priobčil nadaljne akte najvišega računskega dvora. Med temi se nahaja obširno dopisovanje najvišega računskega dvora in trgovinskega ministerstva, v katerem zahteva pojasnil glede pavšalov za list „Egyetertes", ki je v oktobru leta 1905 prejel 10.000 K pavšala za leto 1905.* Ta pavšal za leto 1906 je bil imenovanemu listu povišan za nadalj-nih 25.000 K. Vremensko poročilo. DUNAJ 15. Spremenljivo, živahni vetrovi. Temperatura malo spremenjena, polagoma boljše. Češki deželni zbor. PRAGA 15. Med zakonskimi načrti, ki bodo predloženi češkemu deželnemu zboru, i je tudi zakonski načrt o volilni dolžnosti. Skoraj gotovo je pa, da bo zakonski načrt ' odklonjen. Cardncci bolan na smrt. BOLONJA 15. O stanju Carduccija so izdali nastopno naznanilo : Pesnik je zadnje : nočne ure prebil nemirno. Bolezen se naglo hujša, zavest čim daije bolj otemneva. Ministerski predsednik Clemenceau. PARIZ 15. Ministerski predsednik Clemenceau je danes predpoludne zopet prevzel vodstvo ministerstva, če prav je še slaboten. Cerkveni boj na Francoskem. PARIZ 15. Semenišče v Saint-Meenu so morali izprazniti z vojaško silo, ker so bili vhodi v semenišče zabarikadirani. Bilo je več oseb tudi aretovanib. Med temi je tudi pomočnik županov. Duiobrižniki v francoski vojni mornarici odpravljeni. PARIZ 15. Uradni list je objavil danes dekret, s katerim so odpravljeni pomorski dušobrižniki. Raisuli se ne nda. BEROLIN 15. „Voss. Zeitung" poroča iz Tangerja: Raisuli se noče podati. Poslal je svojega tajnika z dvema zaupnikoma k pretendentu Bu Hamara, kateremu izroči ! pismo s pozivom, naj se združi ž njim proti vladi. Plemeni Beni Dar in*Beni Gorvet sta j se združili, da priskočita na pomoč Rai-I suliju. _ H u s i j a. Odpravljeno vojno ltanje. PETROGRAD 15. V Kijevski guberniji, v mestih Feodoziji, Sumi in mestnem glavarstvu Kerč, .je bilo vojno stanje spremenjeno v stanje pojačanega varstva. Volitev za dumo. PETROGRAD 15. (Petr. brz. ag.) Delavci so izvolili 14 volilnih mož, same socijaliste in sicer 12 Rusov in 2 Nemca. Slovenci in bodočnost*). (Slovencem, ki so blage volje, v premislek.) Piše : —n. Mi) se da doseči večje soglasje med domačo in šolsko nzgojo? Oital na okrajni uč. konferenci 8t. Feriuga. Tretjič. Slavna krajna, ki je ob enem okrajna šolska oblastni)a, naj bi pokazala vrata vsem ovaduhom, reete špijonom, ki skušajo blatiti u&teljstvo in to vedno in edino le iz sebičnih namenov, ali pa iz sovraštva in animoznosti do onih učiteljev, ki visoko dvigajo zastavo svete resnice in pravice in katerim je na srcu jgled učitaljskega stanu. Častita gospoda! Kakor noben človek na revni tej zemlji, tako ni niti učitelj angelj ali svetnik. Tudi on je podvržen slabostim, tudi on lahko zagreša in zabrede v nezakonitosti. Kedor se pa čuti poklicanega in si šteje v dolžnost ovajati nas, naj ne postopa hinavsko m skrito, ampak naj pove dotični oblasti lc golo resnico in ne izmišljotine. In kakor vesten in značaj en mož, ki mu gre le za dobro stvari, naj da poklicati tudi onega, katerega je tožil, da vspričo njega zastopa svojo ovadbo. Če nima toliko poguma, je malovreden obrekovalec in črnilec bližnjega, kateremu hoče omadeževati čast in vzeti poštenje, le da ustreza svoji grdi in nizki 6trasti: maščevalnosti in umazanemu egoizmu. Do sedaj se je godilo, da je bil marsi-kedo izmed nas občutno kaznovan od šol. oblastnij e le na podlagi izpovedbe ovaduha« grduna : druge plati zvona se ni zdelo vredno jemati v poštev. — Tako postopanje ni za nas dekorozno, to škoduje našemu ugledu, to človeka potare in mu uničuje vse dušne sile in moči, ki jih brezpogojno potrebuje v svojem težavnem poklicu in katere mu pomagajo na izvrševanju dolžnosti, med katere spada tudi gojenje in vzdrževanje soglasja med domom in šolo. Naj bi za vselej bila pokopana ta mora-tlačiteljica, ki je živela le o tatvini in ropu, ki ga je izvrševala — nekažnjeno — na časti in ugledu učitelj s tva, in se redila s težavo prisluženim kruhom, ki ga je trgala iz lačnih ust nedolžnih naših otrok! — Zato prosimo iz dna svojih src, da se tako ne postopa več z nami in da se nam d£ prilike opravičiti 6e ; v slučaju pa, da se dokaže neresničnost ovadbe, naj se nas zakonito kaznuje. Če ovadba ni oprta na podlago resnice, bo to v zadovoljnost šol. oblastnije, doznavše, da nima v službi slabih brezvestnih učiteljev; če pa zaslužimo kazni, bo to v njeno zadoščenje, da more zadeti krivega. Na II. Drugo vprašanje je: Ali je možna ta sloga? Možna je, popolnoma lahka je in naravna, ako resnično in nesebično ljubimo svoj narod. Tej ljubezni, ako je prava, umakniti se morajo vsa osebna prepričanja! Po tej ljubezni morajo odpasti vsi sebični in stran- *) Gospod dopisnik — odličen rodoljub na Goriškem — nas prosi, naj objavimo ta njegova razmišljanja, tudi če bi se ne strinjali ž njimi. Vso moralno odgovornost prevzame on. Op. ured. karski nameni, ki sejejo med nas uborne in maloštevilne Slovence prepir in razdor. Ponavljamo še enkrat, da je za složno delovanje neobhodno potrebno, da odpadejo vsa zasebna mnenja, osebna sovraštva in na podlagi teh navstala strankarstva. Pri Slovencih ni namreč tal, na katerih bi zamogli brez nevarnosti za svoj obstanek uveljavljati in prakticirati vse možne in nemožne modro-slovne in socijalne sestave, ki so slučajno navstale v drugih mogočnih petdeset- in še več milijonskih narodih. Mi nismo samostojen narod s svojo ustavo, ampak smo odvisni od vlade, ki je povsem v tujih rokah in ki ravna z nami po mačehevski; razdeljeni smo na več dežel, povsodi brez posebnega vpliva in moči (razun v Kranjski), pritiskam od vlade in napadani od dveh močnih sovražnikov ! Zato ni modro in premišljeno od nekaterih oseb, ki hočejo v Slovencih uvesti razne politične in socijalne struje, ki imajo svoje zastopnike v drugih, v vseh ozirih vtrjenih narodih. Med nami maloštevilnimi in razdeljenimi Slovenci in med drugimi velikimi enonarodnimi državami ni primere, to je jasno. Zato je najboljše, da opustimo vse, kar nas deli na nepotrebne in škodljive stranke. Avstrijska in svetovna politika pojde preko nas — bodimo mi te ali one politiške ali socijalne struje — in se nikakor ne bo ozirala na nas. Pri vsem objektivnem razmotrivanju našega političnega stanja moramo priznati eno dejstvo, — naj si pri tem misli kdo kar-koli si hoče, kar je res —, da naš narod je veren, ki je za svojo vero mnogo žrtvoval in prelil mnogo krvi, in da je zato tudi v ti svoji veri vtrjen in jo ljubi. Narodu moramo torej pustiti njegovo vero. In tudi če bi si kdo vtepcl v glavo, da bi mu vzel vero: prej nego bi dosegel svoj namen, bi narod izginil. Boj med vero in nevero bi bil grozen, in ta boj bi nas ob naših razmerah vničil, tudi če bi bil boj proti veri resnično potreben in opravičen, kar pa do sedaj še ni. Pomisliti moramo, da naš narod ni država! Drugod je država ali vlada istovetno z narodom; v taki državi se lahko bojujejo nazori proti nazorom, kajti narod ne izgine, dokler ne izgine država. Sicer pa moramo priznati, da katoliška vera nikakor ne škoduje narodu, ampak mu še le koristi, ga moralno povzdiguje, mu d^je v trpljenju in v preganjanju tako moč, kakor-šne mu ne more dati nobeden še tako dober svetovni modroslovni sestav. Ntg bi le vsi spoštovali IV. božjo zapoved, ne imeli bi odpadnikov ! S temi besedami, ki smo jih tu navedli o veri, nikakor ne trdimo, da se n c da vera zlorabljati v sebične namene; ali vera je pri tem nedolžna! K r i-tikujmo osebe in dotičnihoseb politično delovanje, in to brez obzirnosti; ali vero puščajmo na miru! Mnogi so tega prepričanja, da je za narod boj potreben, da je v boju napredek, in ako ni boja, da narod zaspi. A onim, ki ; so tega mnenja, odgovarjamo na polna usta. 1 da večega boja za narod ni, negoje boj za obstanek! In naš narod se ravno mora bojevatiza svoj obstane k! Mi se moramo bojevati še za najprimitivnejše pravice, izvojevati si moramo še najpotrebnejše ljudske šole, srednje šole in vseučilišče, svoj jezik moramo povzdigniti do veljave v javnosti in v c. kr. uradih, svoj"o trgovino moramo postaviti na svobodna in trda tla, zboljšati moramo stanje našega vsak način bo ona vedela, pri čem da je, in imela sladko tolažbo in tešilno zavest, da se ni njenim podložnim zgodila krivica. S takim postopanjem naše šol. oblast-nije napram nam, napoči gotovo s časom ona zlata doba, ko bodo naši predstojniki z nami povsem zadovoljni in ponosni, da imajo samo „može na pravem mestu", in nam zašije „sreče dan", ko bomo z vedno večim veseljem učili, bodrili in odgajali nam izročeno mladino ; ko bomo — vsled pravico-ljubja šol. oblasti osokoljeni — vodili to mladino po poti ubogljivosti, marljivosti, hvaležnosti, poštenosti in značajnosti. Saj vemo, da le tako postanejo iz nje trdni stebri države, podpirajoče enakočasno občno človeško korist in čast šol. oblastnij, ki za njo po očetovsko skrbe. — Da zvršim! Iz vsega navedenega sledi, da, če hoče učitelj utrditi soglasje med domom in šolo, mora biti povsodi izgled pravega, celega moža. Potem se gotovo uresniči namen prekrasnih besed, v katerih tiči simbol pravega soglasja med domom in šolo : „Maestro caro, padre al mio cuore. Con nuovo ardore t' aseoltero. E nella časa la tua parola Qual nella scuola mi guider;V K me veggendo buono, obbediente A te la gen te benediržr. In če te, dragi sodrug, cenjena sodru- žica, ljudstvo blagoslovlja: ni-li to najlepši [dokaz, da ono s teboj soglaša in soglaša se vsem, kar si v šoli učil? Ni-li to za-te najveće zadoščenje ? Ni-li to balzam, ki ti uliva sladko-hladilne tolažbe v tvoje požrtvovalno srce ? Ni-li to oživljajoča moč, ki ti dviga čutečo dušo v one vedno jasne višave, kjer kraljuje blaženi mir vesti in zadovoljnost srca ? „A te la gente benedira" ! In tacega blagoslova želim sebi, Vam premili kolegi in koleginje, želim ga veleslav-nim šolskim oblastnijam in najvišjemu načelniku istih našemu cesarju Fr. Jož. I., želim ga vsej veliki, celokupni naši armadi — obstoječi iz pijonirjev-širiteljev omike in pro-svete, ki jim je edino „orožje" — „uma svi tli meč In le tedaj, ko nam ta „meč" pripomore do slavne zmage — do imenovanega blagoslova, le tedaj smo dosegli, „Da milj eni dom nam šolo soglaša, (Pomozi v to Bog in oblastva vsa naša !) A mi pa ostanemo kakor smo bli Za vzgojo pošteno navdušeni vsi. Odgoje značajne vihri, naj zastava, Da srečna mladina bo, narod, država, Da srečen učitelj bo tu in povsod. Da srečen vesoljni človeški bo rodi" (Zvršetek). Stran II »EDINOSTc Štev. 47. V Tretu, dne 16. februvarija 1907 kmeta, ki vsak dan bolj propada in še komaj životari! Predragi in štovani slovenski vodi- Sklicanje tirolskega deželnega zbora* Iz Inomosta poročajo, da telji ! Hic Khodu.-, liic salta! Ne manjka je deželni glavar brzojavnim potom prosil " " : dunajsko vlado, naj skliče deželni zbor tirolski na 25. t. m. nam boja, in sicer velikega težavnega boja ! Združiti se moramo v tem boju in združeni bomo zmagovali. Tudi majhne moči, kakor so slovenske, ako so zedinjene, dovajajo do zmage ! Žal nam je, da moramo ob tej priliki omeniti, da Kranjska prav malo ali pa nič ne podpira obmejnih Slorencev, bodi moralno, bodi materijalno. Nasprotno ! Iz Kranjske se širijo strankarski prepiri Se na mejo. Mesto da bi imeli mi Slovenci na Kranjskem enotno osrednje vodstvo, ki bi nas klicalo in v.spod-bnjevalo k skupnemu in složnemu delovanju, imamo tam razne gospode voditelje, ki nas s pismom in klicem priganjajo : „Kregajte se med seboj, zasramujte se pred svetom, šibite materijalno eden drugega; kar eden zida, drugi naj podira !u To je žalostno, grozno in vendar resnično dejstvo, ki je tu javno pribijamo, in naj pri tem govore, kar hočejo vsi gospodje kranjski voditelji in še kdo drugi! Mi delimo svoje skromne moči na dva in kakšenkrat na tri in še več delov. Na splošno so Slovenci razdeljeni na dve stranki z absurdnimi imeni: liberalna in klerikalna. Kar dela dobrega katerasikoli od teh dveh strank, pa druga kvari bodi posredno bodi neposredno. Po vseh krajih skoraj imamo po dve hranilnici in posojilnici, po dve zadrugi, po dva doma, mesto samo občinskega doma : imamo narodni ali trgovski in katoliški dom. fn smešuo je to, da sta navadno oba — kakor posnemamo iz tem domovom" nasprotnih glasil, — zidana na dolg in tako vedno blizu propada ! In tako delamo povsodi ,.en £rosu, kakor bi bili mi kaka država, obstoječa samo iz kakih bogatih lordov. Povsodi trošimo svoj denar (ki ga sicer ni preobilo), v strankarske Sporte, mesto da bi zidali ž njim prepotrebne ljudske šole ob meji ! In hranilnice, zakaj ne bi 6e vse skupaj združile ter se lotile kakih velikih del, nakupile vodne sile po naši v tem pogledu bogati deželi, in tako preprečile naval tujega kapitala in s tem tudi tujega nam sovražnega življa? Pogled v prihodnost in smisel za narodovo blaginjo: in sloga in solidarnost bosta tu, ako smo blage volje ! — Mislimo, da ni treba več na dolgo in široko pojašnjc vati. da sta nam 6loga in solidarnost možni, da idejo sloge in solidarnosti lahko dejansko vresnioimo. ako se le odpovemo vsaki sebičnosti in strankarskim namenom ter se žrtvujemo vsaki od svoje strani v občo narodovo blaginjo! Torej složno in solidarno na delo! Ne begajmo ljudstva z raznimi in če tudi lepimi obljubami, ker jili ne moremo izpolniti, ako smo fanatično razdeljeni. Brez sloge in brez solidarnosti — vsi kakor eden za eden narod — je obstanek Slovencev in njih prihodnost: x-f-y=o. Dogodki na Ruskem. Kazenska razprava proti generalu ■ Steselju. V prihodnjih dneh prične Tv Petrogradu — kakor poročajo ruski listi — kazenska razprava proti generalom Steselj, Fock in Reis radi predaje Port Arturja Japoncem. O stanju trdnjave na dan predaje so bili kakor glavne priče že zaslišani generali Smir-nov, Bjeli in Nikitin in vrhni zdravnik posadke Subotin. Vrhni zdravnik je izjavil, da je bilo na dan kapitulacije v Port-Arturju 25.000 zdravih in popolnoma za boj sposobnih vojakov. Intendanca je dokazala, da je bila v Port Arturju dva dni pred kapitulacijo nastopna množina provijanta : 10.519 pudov pšenice, 9202 puda pšenične moke, 5577 pudov riža, 2168 pudov čaja, 1224 pudov sladkorja, 21,657 pudov suhorja (cvibak), 3100 pudov posušene zelenjave, 385 pudov konserve, 31.140 sočivja, razna druga živila in 2500 konj. Poleg tega je bilo na ladijah 30.040 pudov moke, in v skladiščih posamičnih četnih oddelkov dovolj suhorja za 21 dni. Po mnenju generala Smirnova bi bile te zaloge zadostovale, da bi se bila garnizija prehranila še 2 in pol meseca. Generala topništva Bjeli in Nikitin sta izjavila, da trdnjav-ski topi utrdbe nikakor niso bili §e v obupnem stanju. Delalo se je vedno nove bombe in kroglje. Artilerijskih krogelj je bilo še 180.000, vrhu tega 14.000 karteč in 14.000 šrapnelov. Ako je general Sieselj imel for-metno pravico predati trdnjave iz lastnega nagiba temu je komisija baje pritrdila. Miting v Sofiji. Ujedinjene opozici jonalne stranke na Bolgarskem 60 sklicale na bodočo nedeljo miting (sliod) v Sofiji. Ta miting se hoteli prirediti pred cerkvijo kralja Milutina. Ker pa je policija to zabranila, vršil se bo shod na prostoru Pozitovo. Na shodu bodo kritizirali delo vladno in predloži se resolucija. Kakor javljajo bolgarski listi, bo shod ogromno obiskan. Orobne politične vesti. Sestanek angležkega in španskega kralja. Iz Biarritza poročajo, da pride dne 4. marca tjakaj španski kralj obiskat angležkega kralja. Me k sik anski predsednik^ posreduje v Srednji Ameriki. Kakor javljajo iz Meksike, je predsednik republike Diaz ponudil svoje posredovanje predsednikoma Hondurasa in Nikarague. Ministerski predsednik baron B e c k je umaknil svojo kandidaturo na Dunaju. Kandidati za budjejeviško škofijsko stolico. Kons. Korresp" poroča iz duhovskih krogov, da pridejo kakor nasledniki nedavno umrlega škofa dr. Rihe v poštev: mons. dr. Fran Zapletal, bivši podravnatelj češkega kolegija v Rimu, sedaj kanonik na Višehradu v Pragi; mons. dr. Fran Kordač, vseučiiiščni profesor v Pragi in mons. dr. Alojz Jirak prošt v Jin-drihovem Hradcu. — Potovanje italijanskega kralja na Grško. Poluslužbeni list italijanske vlade „Tribuna" potrjuje vest o obisku italijanskega kralja Viktorja Kmanuela v Atenah ter javlja, da pojde kralj na Grško koncem meseca aprila. Kralj odpotuje z vlakom do Brindisi, odkoder se na ladiji „Trinacria" odpelje na Grško. „Trinacrio" bo spremljalo tudi nekoliko vojnih ladiji. Kralj Edvard in cerkveni boj na Francoskem. Milanski „Corriere della Sera" javlja iz Vatikana, da je tamkaj razširjena vest. da je angležki kralj Edvard povodom svojega bivanja v Parizu pri mnogih politikih posredoval v prilog mirni rešitvi spora s Sv. Stolico. On je že večkrat deloval v tem smislu. Opozoril je, da so zadnje držav-nozborske volitve v Nemški ojačile narodni nemški šovinizem, ki bi mogel dovesti do spopada z Anglijo in Francijo, a Francoska mora biti močna, in ne sme biti zapletena v domačo državljansko vojno. Dnevne vesti. Naš podlistek. Kakor smo že naznanili, začne izhajati v kratkem v našem fistu veliki amerikanski roman „Vohun", ki ga je spisal James Fennimorc Gooper. Ta roman je znan po vsem svetu in je donesel pisatelju velikansko slavo. Doživel je „Vohun" ali, kakor se imenuje v originalu, ,.The SpyM v Ameriki nešteto izdaj in je ondi še vedno ena najbolj priljubljenih knjig, preveden je danes že na vse jezike in mislimo, da nismo mogli storiti boljšega, ko smo poskrbeli, da ga podamo tudi Slovencem v dobrem prevodu. In zdi se nam potrebno, da opozorimo cenjene čitatelje že vnapred na imenitnost tega romana. Dejanje „Vohuna" se vrši za časa pravih bojev, ki so jih bili Amerikanci za to svojo svobodo, katere se radujejo danes, in slike teh bojev, junakov, romantičnih krajev, življenja kolonistov itd. so velezanimive, polne čudovit krasot, in včasih kar začarajo človeka. To je od konca in kraja povest, katere vsaka stran je užitek, in upamo, da si pridobimo ž njo hvaležnost svojih čitateljev. Izhajal bo „Vohun" skoz več mesecev sleherni dan v podlistku „Edinosti", izvzemši nedeljskih številk, ki bodo, kakor doslej, prinašale vedno samo kratke, zaključene feljtone. Relativna večina, Načrt volilne reforme za tržaški mestni oziroma deželni zbor kon-servira tudi določila, da na volitvi odloča relativna veČina, to je, da za izvolitev ni potrebna absolutna, nadpolovična večina glasov, ampak izvoljenim se smatra oni, ki je dobil bodi tudi en sem glas več, nego nasprotni kandidatje vsak za-se. Č e je oddalo svoje glasove 100 volilcev, bi znašala absolutna napolovična večina 51, ki jo mora doseči, kdor hoče biti izvoljen. Če pa zadošča relativna večina, ne treba da je izvoljeni zbral za-se vsaj 51 glasov, ampak dovolj je vsako število, samo da je vsaj za en glas veče, nego število glasov, ki so jih prejeli nasprotni kandidatje vsaki za-se. Oe je n. pr. en kandidat dobil od sto glasov 40, drugi 35, tretji 25, je prvi izvoljen, četudi ni dobil nad polovico vseh glasov. Kajti dobil jih je le 40, dočim sta nasprotna kandidata dobila skupno 60 glasov. Kjer velja absolutna večina — bi se v tem slučaju vršila ožja volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. In to je naj pravičneje, ker na ta 2 način more priti tudi stranka, ki je dobila najmanje glasov, do nekake veljave s tem, da nastopi na ožji volitvi za tistega obeh nasprotnih kandidatov, ki jej je simpatičneji. In ravno tega — ožjili volitev — se naša gospodovalna stranka trdovratno izogiblje in se krčevito drži relativne večine. Že ve zakaj ! Le goli strankarski egoizem jo vodi, da je tudi v novi načrt vsprejela ta princip. Na ta način se more nadejati, da pridobi celo tudi IV razredi v katerem bodo volili najmanji davkoplačevalci in oni, ki ne plačujejo nobenega davka. Dočim bodo pristaši — naj 6i že to iz prepričanja, ali pa iz dru-zih vzrokov — gospodovalne stranke volili kompaktno, pa računa gospodovalna stranka, da se bodo opozicij onalni glasovi cepili na več morda na tri štiri strani: Slovence, socialne demokrate, krščanske socijaliste, klerikalce. Če bi se zahtevala nadpolovična večina, bi kandidatje gospodovalne stranke gotovo ne dobili potrebne večine in bi morali v ožjo volitev ako bi se na tej vsi opo-zicijonalni glasovi združili je zelo verjetno, da bi tudi zmagali nad gospodovalno stranko. Po vsem tem je umevno zakai se signori tako boje ožjih volitev in zakaj 60 tudi v novi načrt vsprejeli določilo o relativni ve-j Izlasti uradnika Zava stresa mrščalica čini. Če je ta v veljavi, so jim šanse veliko vsikdar, kadar sliši slovenski govoriti. Ta ugodneje. I človek tako mrzi naše ljudstvo in njega je- Pri njih je strankarski egoizem nad zik, da stranke jednostavno ignorira, ako go-pravičnostjo in — liberalnostjo. Zato je za vore slovenski, in čita raje — „Piccolo". In nas določilo o relativni večini en razlog več, kadar je čul slovensko govorico, pravi rad, ki nas sili, da se najodločneje upremo da danes mu ne bo trebalo večerjati, ker je predloženemu načrtu tržaške volilne reforme.; — že sit. Koliko časa 5e ?! Leta 1884. smo mi Posebno se je znesel nad večkrat omo-tržaški Slovenci vložili prvo prošnjo za usta- njeno slovensko gospico v ponedeljek dne 12. novitev slovenske šole v Trstu. Danes pišemo t. m. Ker pa šef g. Rupnik ni ničesar storil, že 1907, a nismo še dosegli, kar je prosilo da bi gospica dobila zadoščenje za pretrplje-nad tisoč slovenskih očetov pred — triindvaj- na žaljenja, je le-ta vzela klobuk in odšla, j setimi leti ! Pozneje je šla k g. Rupniku na stanovanje, Obljub smo pač imeli cele koše ia ravno da mu pove, da se povrne na delo in da po- 1 piscu teh vrstic je gosp. c. kr. šolski referent čaka na — odpoved službe. Sedaj pa čujte, Czermack leta 1896 — ako se ne motim —, kako jo je odslovil ta pravični in človeko- koje šel k njemu v stvari slovenske šole, ljubni šef! Rekši: „Ne treba vam nič več odgovoril tako-le: „Takoj, takoj bo rešeno!" hoditi v pisarno P — jej je zalučal Ta „takoj" traja že nad eno desetletje, tja 50 kron (gospica je dobivala 90 kron a o slovenski šoli imamo do danes — le mesečno) in revica je bila hkratu brez obljube ! Tu in tam se nam zatrjuje, da bo službe in zaslužka! to naše življensko vprašanje povoljno rešeno, Neverjetno in lc v nas Slovencih možno! toda mi smo postali v teku četrt stoletja Slovenec-narodnjak ima tu v Trstu taki pesimisti, da nam ni možno verjeti več svoje zastopstvo ; in njegovi tukajšnji odje- nikaki c. kr. obljubi. | malci so skoroizključno Slovenci! Zraven tega, da se nam ne da, kar to- Človek bi smatrrl ob takih okolnostih kakor liko let prosimo in zahtevamo, se nas sili, naj samo ob sebi umevno, da na tem zastopstvu dajemo svoje otročiče v laške šole ! Ravno so nameščeni ljudje, ki znajo slovenski. Ali te dni je bila neka slovenska mati kaznovana ni tako, kakor vidimo. No le, da pri gospođu na 10 kron globe, ker nje 13-letni sin ne Rupniku nočejo znati slovensko, marveč še pohaja več šole. Sla je na c. kr. urad ter veliko huje je. Ne le da ne znajo jezika tam povedala, da je sin dovršil petrazredno ogromno veČine svojih odjemalcev, marveč ga Ciril-Metodijevo šolo, ter da je celo ponavljal tudi zaničujejo! To je nekaj neverjet- zadnji razred, akoravno ni zaostal v nobenem nega. Najmanje, kar bi mogli pričakovati, je. letniku. da ne bodo ti ljudje — če že ne iz spošto- Deček noče več v peti razred, ker zna vanja do našega jezika, pa vsaj iz obzirov že na pamet vse, kar se tam uči in ker ni- do koristi podjetja in do svoje lastne koristi mamo mi Slovenci drugih višjih šol. Tako je deček ostal doma. tako demonstrativno in žaljivo dajali izraza svoji mržnji. Res, kaj tacega jo lo v Ko bi bil sin premožnih starišev, bi ga nas Slovencih možno, da v trgovini, o d-bili skušali poslati v ponemčevalnice, kjer bi visni od slovenskega podjetnika ga bili zagriženi nemški profesorji izbacnili, i n od slovenskih odjemalcev, kakor so tekom let izbacnili že toliko naših vlada takova mržnja proti s 1 o-sinov. Ker je pa to sin revnih starišev in ker venskemu jeziku!! tudi ni lahko oddati kakega otroka v nemške j 0d gospoda Majdiča pričakujemo, da sole ie deček, kakor rečeno, ostal doma. j vzame v roko veliko mQtJ g katero t Materi seje reklo : Pošljite sina v laške svojem zastopstvu v Trstu in pojasni tu sole, saj mu bo koristilo, ako se nauči la- nameščenemu osebu. da, kdor jo sit sloven- skegajezika! Jaz pa izjavljam, da mi ne sk ega jezika, ni vred en, da bi se — sitil potrebujemo takih m sbcmh migljajev; osobito s s i 0 v e n s k i m denarjem! ne od c. kr. organov. Ko bi mi hoteli dajati svoje otroke v laške šole, kjer bi jih žalili s „ščavi", bi mi to sami lahko storili. Kako pa Iz Rocola nam pišejo : Dne 10. t. m. smo položili v prezgodnji grob vrlega mlade- naj mi pošiljamo svojo kri v laške šole, ko niča, 21-letnega Iv. M. Kočevarja, zvestega Lahi sami vsiljujejo svoje otroke v nemške rodoljuba iu pevca društva „Zvonimir 4. Kako čislan jo bil pokojnik že v njega zorni mladosti, dokazala je velika udeležba na pogrebu udeležilo se je istega nad 1500 ljudij. Zemskt šole ! Dajte nam meščansko šolo, v kateri bo možno našim otrokom dopolniti 14. leto, ali pa pustite nas izven zakona — ne samo na ostanke pokojnikove je dvignilo iz hiše žalosti nedajanju prepotrebnih šol, ampak tudi naj 6 pevcev rečenega pevskega društva, kije nalaganju kazni. j zapelo žalostinko pred hišo in na pokopališču Našim voditeljem priporočam, naj store'na Katinari. Dragi Ivane, mili tovariš : po-vse možno, da čimprej dobimo — četrstoletja v miru v zemlji slovenski! pričakovano slovensko šolo v Trstu, a slovenskim starišem priporočamo, naj se brez dru-zega pritožujejo proti kaznim, naloženim jim v sličnih slučajih. Imenovanje. Računski asistent pri pomorski oblastniji Ivan Dujmović je imenovan računskim oficijalom. Gibanje tržaških železničarjev. Si- Novačenje za leto 1907 se bo vršilo v Trstu: Dne 3. 4. 5. 6. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 15. 16. in 17. aprila. Na G o r i š k o m : v Gorici (okolica) dne 17. 18. 19. 20. 22. in 23. aprila. Gorica (mesto) dne 8, in 9. marca; v Ajdovščini dne 10. in 11. aprila, v Kanalu 13. in 15. aprila v Tolminu 16. in 18. marca, v Cerknem 11. marca, v Ko- noči ob devetih so se zbrali v veliki dvorani baridu 13. marca, v Bovcu 14. marca, v „Delavskega Doma" železničarji južne in državne železnice — njih okoli 800 na številu, med njimi precej uradnikov, da se posvetujejo o nadaljnem postopanju. — Kakor Komnu 2. in 3. aprila, v Sežani 5. in b". aprila, v Gradiški 6. in 7. marca, v Korminu 2. in 3. marca, v Tržiču 15, in 16. aprila ; v Cervignanu 18. 19. in 20. aprila. V Istri: v Poreču 4. in 5. marca, v Bujah 1. in 2. marca, v Labinju 11. 12. in 13. marca; v Voloski 2. 3. 4. in 5. aprila, v Kopru 22. znano, so železničarji na shodu dne 4. t. m.! v Krku dne 26. in 27. marca, v Cresu 15 sklenili podaljšati rok za končni odgovor na marca, v Lošinju 20. in 21. marca, njih spomenice do 16. t. m. Južna železnica je izročila svoj odgovor včeraj popoludne dočim je državna železnica obljubila odgovor za danes. — To, kar je južna železnica do- 23. 24. 25 in 26. aprila, v Piranu 29. in volila svojim uslužbencem ni le malenkostno, aprila; v Rovinju 7. marca, v Puli 8. 9. ampak naravnost sramotno in česar ni možno 12> in 13« aprila, v Buzetu 11. in vsprejeti. — Razburjenest med zborovalci je 12- aprila ; v Pazinu 18. 19. 20. in 22. aprila, bila velika. Po daljšem govoru g. Kopača, i J Podgradu 8. in 9. aprila, v Motovunu 15. ki je razložil položaj, v katerem se nahajajo'*11 16. aprila. železničarji, je bil enoglasno vsprejet predlog, j Tržaška tedenska štatistika. Od 3. ki se glasi: 1. počaka naj se še na odgovor do 9. februarija se je v tržaški občini poro-državne železnice ; 2. skliče naj se čim prej gii0 90 parov. Rojenih je bilo 130 otrok, to skupni shod južnih in državnih železničarjev, je 71 raoških in 59 ženskih (od teh 23 ne-na katerem se stori skupni končni sklep ; 3. j zakonskih). Umrlo je 135 oseb, iu sicer 69 sklicati ie odbore vseh tržaških delavskih or-; raoških iu 66 ženskih (od teh 30 izpod enega ganizacij, da se stori enoten sklep, in 4.'mej ieta). tem nai centralno vodstvo železničarske or-i —— ganizacije na Dunaju stori še zadnje korake [ TRŽAŠKA MALA KRONIKA, pri železniških upravah, da se v kolikor možno mirnim potom izvojuje stavljene zahteve. Muzikaličen tat. Krošnjar Jakob Pejan, stanujoči v hiši št. 4. v ulici sv. Sergija, je Zastopstvo Majdičevega mlina v prijavil predsinočnjim naredarstvenistramic; Kranju ima tu v Trstu neki Rupnik Pri v uhci Gmseppe Panm da je predvčerajšnjim njem je bila do nedavno nameščena tuS P1°P°^dPe nekl A,nt°° F" kl stanujfe V neka gospica - Slovenka. In zelo koristna ullC1 vl°mi1 I Btanovan->e in potrebna je bila ta uradnica za poslova- j m mU ukral kltar°' vredn° 26 kr°n' nje, ako uvažujemo, da tukajšnji odjemalci Sumljiv ptiček je 14-letni postopat g. Majdiča so vsaj po 90°/o Slovenci, bodi Josip S. Predsinočnjim ob 6. uri je bil are-pekje iz mesta, bodi ljudje z dežele. Po tem tovan v ulici di Cavana. Neki gospej je takem je menda več nego naravno in tudi namreč zmanjkala iz žepa novčarka, v ka- koristno za zalogo, da je gospica slovenskim teri je imela 10 kron denarja. Ker je bil on ljudem v slovenskem jeziku šla na roko. To tam blizu in ker redarji poznajo njega in je bilo potrebno tembolj, ker pri tem zastop- njegove — slabe navade, so ga takoj areto- stvu Majdičevega mlina nikdo drugi ne zna vali. Na policiji so ga preiskali, a ker niso in tudi noče govoriti slovenski. Raje pu- našli pri njem novčarke, so ga odvedli k ščajo stranke čakati, četudi se istim mudi in materi, ki stanuje v zagati della Corte. jim živina na mrazu stoji pred zalogo. Slo- j Neumna zlobnost. Predsinočnjim mah* venske stranke so bile torej jako zadovoljne pred 8. uro sta se dva |neznana človeka zi- z rtčeno gospico in so večkrat povdarjale bala po ulici della Barriera vecchia, kakor svojo zadovoljnost na tem, da je kdo tu, ki da bi bila bogve kako pijana. Ko sta prišla zna žnjimi govoriti v njihovem jeziku. | pred trgovino z mrtvaškimi predmeti Herman- Ali, neverjetno in vendar resnično: ravno gilda Trocca, ki je v hiši št. 20 iste ulice, s tem si je gospica nakopala neprijetnosti sta se zagnala v šipo izložbenega okna in jo in ravno to jo je slednjič spravilo — ob strla. A glej, dočim sta se prej komaj premi- kruh. kala, sta jo na to popihala z neznansko V Trstu, dne IG. febrnvarija 1907 »EDINOST« štev. 47 Stran II f , iZino. Trocca, ki trpi B kron škode, je pri-avil dogodek na policiji. Prav dobro je prodal konja. Voznik Vincencij Žiric, stanujoči v Skorklji št. 230, v3 pred enim tednom izročil svojemu hlapcu ^ilii u L. konja, vrednega 100 kron, z na-}goin, naj istega proda. Filip je svojega -ospodarja vbogal in konja prodal za 76 !ron, katero svoto je pa sam zapravil in ,otcm izginil. Živic je prijavil to stvar poli-iji, ti je zastonj iskala Filipa. Sodi se, da e Žel Filip v Ljubljano, odkjer je doma. — \retovan je bil pa 37-letni konjski mešetar inton H., o katerem se sumi, da je sokriv na tej stvari. Radi nevarnega pretenja in radi tatvine je bil predvčerajšnjim popoiudne are-*ovan 18-letni dninar Marij S., stanujoči v ilici Pondares. Aretovati ga je pa dal Anton Kvas, voditelj ljudske kuhinjo društva »La previdenza" v ulici sv. Nikolaja, kateremu je 4arij S. zagrozil z besedami „razkoljem ti •lavo in potem bo dobro !* Na policiji, so i dudali, da je Marij S. predvčerajšnjim rodpoludne v ulici sv. Nikolaja nekemu irjsnjarju ukral 5 praznih vreč. Seveda so .u djali pod ključ. Je li on tat? Lastnica prenočišča v ilici di Riborgo št. 7, Ivanka Bratić, je bila dne 22. m. m. prijavila na redarstveni stražnici v ulici dei Rettori, da jej je neznan tat iej njeno odsotnostjo ukral več perila, v -kupni vrednosti 18 kron. Sum, radi te tatvine 3 takoj padal na dninarja Karola S., stanu-očega v ulici di Riborgo ; in sicer zato, ker bil on sam tedaj na Bratičinem prenočišču. Predsinočnjim ob 11. uri in pol je bil Karol vsled tega aretovan. Na policiji je sicer iločno tajil, da bi bil on izvršil to tatvino ; ndar so ga pridržali v zaporu. Tat stolic in prijatelj teme. Včeraj jutro na vse zgodaj, še pred 4. uro, je •ki neznani, približno 20 letni norec zagnal -tolico — ki jo je bil ukral v kavarni „Ai ?ortici di Chiozza* — v javno plinovo sve-Ijko št. 1814 na oglu ulic delle Torri in 7. Ivana. Seveda se je steklo svetiljke zdro-ilo na tisoč koscev. A oni norec je stolico jobral in mimo nadaljeval svojo pot. Neki ž Klar, ki je videl ta prizor, je pa pohitel za jim, a ko ga je oni norec zapazil, je vrgel 4olico od sebe in jo prav naglo pobrisal, -iedar ga je skušal dohiteti, a se mu ni /osrečilo. Slednjič je redar popustil ta brez-spešni lov ter se omejil na to, da je zapleši stolico. Smeialoa Oče (petletnemu sinu mej obe-iom) : »Tonček, tako se ne sme držati žlico, kakor jo sedaj držiš; to je iako nespodobno !" — Tonček: „A misliš ti, da je spodobno gledati :ako drugi ljudje jedo?" Anagram. Nek človek, ko bil je že šibek in mal. spodtaknil na bregu se je in je pal. Ko hotel nekdo je pobrati ga s tal, mu padli je mesto ob morju postal. (Kešitev prejšoje : DED—UED). Koledar la vreme. Danes : Julijana, muče-iea; Milodrag; Dobrana. —Jutri: Julijan, rau-acc; Strahomir; Vesela. — Temperatura včeny : ib 1. uri popoiudne -f- 7° Celzius. — Vreme >raj : jasno, močna burja. Zasedanje porotnega sodišča. Radi osleparjenja upnikov. Včeraj se je vršila razprava proti 28--tnernu Josipu Balog. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Na-laralenzki. Votanta sta bila sodni svetnik dr. Andrich in sodni tajnik Rismondo. Državno ravdništvo je zastopal namestnik drž. pravdna Minio, a toženca je branil dr. Robba. Brata Koloman in Josip Balog — Ko-•xiian je 4 leta starejši nego Josip — sta ila meseca julija 1. 1905 odprla veliko trgo-?iao z manufakturnim blagom v ulici sv. \ntona. Kako 3 mesece pozneje, in sicer dne 1. novembra istega leta. sta pa skrivaj prodala vso trgovino trgovcu Atiliju Alpron. O •.j prodaji se je zvedelo dne 2. novembra, rata Balog sta bila pa že pobegnila in . Jatila za 3-32.787 kron dolgov. Vsi njiju :pniki — oni, ki so jima zalagali blago 'za -govino in drugi — so bili tako osleparjeni. le leto pozneje se je policiji posrečilo vedeti, da se nahaja Josip Balog v B?rolinu. "W je bil Josip aretovan in priveden v Trst. V o, dne 6. septembra m. 1. je bil na razpravi pred porotnim sodiščem obsojen na 2 leti :ežke ječe. — Kolomana je pa policija še talje iskala, a pred nekaj tedni je zvedela, a je Koloman v Trstu in da je tu odprl . rodajalno za neko budimpeštansko trgovsko Trrdko in da on tudi vodi to prodajalno. Seveda je bil Koloman takoj aretovan, a "jeraj je moral pred porotniki odgovarjati di istega zločina, radi katerega je bil njegov -at že obsojen. No, na včerajšnji razpravi se je dokazalo, ie bil Koloman le v službi pri svojem bratu. Dobival je 120 K mesečne plače, Nad bra-*-om ni imel nikake oblasti, ni mu smel ničesar -ri^ovarjati in mu torej tudi ni mogel zabraniti, da bi prodal trgovino. Podpisal je tudi 'i kupno-prodajno pogodbo, ker ga je brat sa to prosil in ker mu ni mogel tega odreči. ^ pogodbo je v resnici sklenil le njegov rat, denar je prejel njegov brat in sploh je njegov brat storil vse. Ko sta z bratom od- iz Trsta, sta šla v Ameriko, a sta se irnalu vrnila od tam. Vse stroške za oba o pa vedno plačeval njegov brat. Kakor priča je bil zaslišan Adoli' Reisa, vi je zastopnik raznih trgovskih tvrdk, ki so •lagale trgovino bratov Balog z blagom. Deial je, da je vedno le Josip Balog nasto-štejem v dolžnost, da nastopim v njeno pal kakor gospodar. Koloman da mu je napravil vtis poštenega in skromnega človeka. Branitelj je izročil predsedniku razprave neko pismo — naslovljeno na predsednika — v katerem Josip Balog piše iz ječe v Kopru, da je bila vloga njegovega brata Kolomana v trgovini jako postranska : bil je le njegov, Josipov uslužbenec. Kolomanova naloga je bila, da je napravljal izložbena okna, a za to delo je bil plačan se 120 kronami na mesec. Koloman da nima nikake odgovornosti glede oškodovanja upnikov. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji : eno, da li je kriv goljufije, a drugo, da li je kriv jednostavne kride. Porotniki so pa soglasno zanik.-ili na obe vprašanji, vsled česar je bil Koloman Balog oproščen obtožbe in takoj izpuščen na svobodo. Društvene vesti in zabave. Tamburaški odsek „Kola" naznanja gg. tamburašem, da bo v soboto ob 8. uri zvečer tamburaška vaja. — Pouk za nove tamburaše pa bo v nedeljo ob 11. uri zjutraj, v društvenem prostoru, ulica S. Francesco štv. 2 I- ndst. Sprejemajo se novi Člani. Pevsko društvo „Kolo" naznanja vsem gospodom pevcem in gospicam pevkam, da bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri pop. pevska vaja za mešan zbor. Ker se bliža čas koncerta, so gg. pevci in pevke naprošeni, da prihajajo redno k vajam, ki se vrše vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer in vsako nedeljo od 2. do 4. ure pop. — Vsprejemajo se nove pevske moči. Društveni prostori so v ulici S. Francesco št. 2, I. nadstropje. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja, da bo nje X. redni občni zbor v nedeljo 17. t. m. ob 9l/ž predpoludne v „Sokolovi dvorani* z navadnim vsporedom. Redne plesne vaje se vrše vsako nedeljo. začenši od 17. februvarja naprej, od 6—10. ure zvečer v prostorih „Trg. izobraževalnega društva" (ulica S. Francesco 2./I.) Pevsko društvo „Zvonimir" v Rocolu je imelo dne 9. t. m. „Plesni venček", ki je izpadel nepričakovano lepo, v nedeljo pa maskarado, na kateri je bilo mnogo smeha in zabave. Udeležba je bila tudi obilna. Dvorana g. Skilana je bila tako natlačena, da se ni moglo obrniti. „Kukanja" je provzročila tudi mnogo veselja. Pevsko društvo „Velesila" v Skednju imelo bo svoj 18. letni redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 2. uri popoiudne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika ; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika ; 4. Posamični predlogi in nasveti; 5. Volitev novega odbora. Po občnem zboru bo pevska zabava v gostilni gospodarskega društva ; pevalo se bo možke in mešane zbore. Prijatelji petja in gostje dobro došli. Darovi. Dijaškemu podpornemu društu v Trstu je darovala gč. Katinka Jugo vic v po-češčenje spomina svojega brata K 10.—; N. N. po g. Čoku K 5.—. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je daroval N. N. po g. Čoku K 5.—._ Vesti iz Kranjske. Idrijska podružnicn planinskega društva. Kakor se nam iz Idrije poroča, imela jc tamošnja podružnica slovenskega planinskega društva te dni svoj občni zbor. Načelnikom je bil izvoljen poštar Vaclav H el mi c h. Idrijska podružnica otvorila bo letos planinsko kočo na Javorniku ter zgradila novo brv pri jezu Kobila. Skrbelo se bo tudi za potrebno markacijo. Čisti dobiček planinskega plesa. Iz Ljubljane se nam ooroča, da je imel letošnji planinski ples 7100 kosmatega dohodka. Ker znašajo troški okroglo 3800 kron, znaša čisti dobiček 3300 kron, ki bo dobro došel v planinske namene. Novo korno poveljništvo v Ljubljani. Iz Ljubljane nam poročajo : Ni še sicer uradnega obvestila o tem, skoraj gotovo pa je. da dobi Ljubljana v kratkem korno poveljništvo, ki se iz Przemisla v Galiciji semkaj premesti. Vojaška oblast je že dobila naročilo, da glede primernih prostorov za korno poveljništvo v Ljubljani potrebno ukrene. Iz dobrega vira smo izvedeli, da se vrše pogaja nja glede nakupa hotela „Union" v vojaške namene. Vseučiliščno predavanje. V nedeljo popoiudne ob petih se bo vršilo v „Mestnem domu" v Ljubljani tretje vseučiliščno predavanje. Govoril bo profesor dr. Gorjanovič-Kramberger iz Zagreba o tem : „Dilu-vialni človek in njegovo razmerje nasproti modernemu človeku". Predavanje bo velezani-mivo, ker bo predavatelj poročal tudi o tako-zvanem Krapinskom človeku. Nov slovenski list. Danes prične izhajati v Ljubljani za sedaj 2 krat na teden list „Nova Dob a4*, kakor glasilo ustanov-Ijajoče se slovenske gospodarske stranke. Vesti iz Istre. Iz srednje Istre smo prejeli: Res veliko vstrpljivosti mora imeti to vaše uredništvo, na izvestne notice v „Slovencu" in njegove : zlobne dopise iz srednje Istre. Pisec teh vrstic 1 ne ljubi prepirov po javnih novinah. Ah, ko se obrekuje po novinah poštena oseba, si obrambo. Notica v „Slovencu" napada — kakor čitamo v „Edinosti" — nekega trgovca iz Kringe, češ, da ni narodnjak. Odgovarjam dopisniku, da v tinjanski občini, v katero spada tudi vas Kringa, vlada prava zmešnjava v 'narodnem oziru. Ta občina je bila osemnajst let v hrvatskih rokah, pred tremi leti pa je prešla v roke drugih ljudij (iz vzrokov, ki jih tu ne morem razmotrivati)i Možje, ki sedaj vodijo občino, res niso vsi taki Hrvatje, kakor bi morali biti, da, nekateri njih so tudi naravnost nasprotniki Hrvatom. Med njimi, ki niso soglašali s prejšnjimi upravitelji občine, je tudi dotični trgovec v Kringi. na katerega je navalil „Slovenec". Sicer pa se dotični trgovec nič ne vmešava v politične borbe in je vsikdar odklanjal vsako čast v občinskem zastopu, da-si so ga občinami — brez razlike — hoteli izvoliti svojim občinskim poveijenikom. Toliko v odgovor „Slovencu" s pripombo, da ni krščansko napadati osebe v njih privatnih poslih. In to še v ljubljanskem časopisu, ki ga tu v Istri — izvzemši par duhovnikov — nikdo ne čita in tudi ni nikogar, ki bi odgovarjal. „Narodni domtf v Puli. Zabavne prireditve. Iz Pule nam pišejo : Ni ga menda mesta na Slovenskem in Hrvatskem, kjer bi bil „Narodni dom" tako absolutna potreba, kakor je ravno v Puli. Ali ni ga menda „Narodnega doma" po širni Sloveniji in Hrvatski, kjer bi se razvijalo tako bujno življenje, kakor ravno v našem mestu. Sedaj še le vidimo, da nam je bilo to zavetišče potrebno, kakor ribi vode. Slovenec in Hrvat, ki sta se poprej le malo kedaj videla, shajata se edaj v tem narodnem podjetju. Čutita se kakor na svoji lastnini in si stiskata roki od veselja. Tudi del narodnih Čehov je že začel mej nas. Vendar pa pogrešamo še lepo število Češke inteligencije, ki bi jih morala pot voditi mej nas, mej brate Slovane. No, kar še ni, upajmo, da bo. Odkar nam je odprt ta kulturni hram — velika dvorana — vršila se je že vrsta zabav. Prvo mi je omeniti „Božičnico" šolskih (Dalje na 4. strani). Stare umetne zobe kupuje specijalist v hotelu „BUON PASTORE e METROPOLE" via San Nicolo 3 nadstropje vrata štev. 43 od 3. do 6. ure pop. samo do sobote 16. februvarja. Zaloge tu- in \mwiii fin, špirit? i* utRije? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. V i m d e 11' A c q n e itv. 6. (laSpiOtl laBt CMtllll). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ofrrskih vin. Bordeauz, Bur gunder renskih Tin, ftlosella in Ohianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropioovec, Blivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrate, doiii iz dotičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrfii. Razpošilja bo po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. J. Čermak»jj. Juschcr TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Telefon ite. 616 fllbert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganje hrastovih in bukovih drv prirejenih za peč angležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketov iz drvnega oglja : „BOULEB' (v veliki jajčji obliki) za vdako kurjavo — Žareči komadi (v mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in tikanje. Narocbe, ki se lzvrie točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Crst - Oia della Cesa št. 22 ali na naro&llno pisarno v Trata pri tvrd k i 6I0V ANGELI, nI Vlnc. Bellinl 11 (nasproti cerkvi novega Sv. Antona) Dr. Fran Korsano specijalist z« sifilHKne in koine bolezni Itd. v Trstu iaa e-": svoj ambulatorij mms&ta T ilici S. Nicolo đ. 9 (md Mrufto Bukoi Sprejema od 13. do I. in 5.*/» <*o 6.1/, p ©pol. Tovarna pohištva lin ulica della Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št I Katalogi načrti .in proračuni NA ZAHTEVO. Odvetnik Dr. FRAN BRNČIĆ je odprl svojo pisarno v Trstu, Piazza S. Caterina št. 4, II. nad, Uradne ure: 8.V,—I.1/, predp. in 4.—6.V, popol. TELEFON štev. 1458, VVAKTOR & Co. via Torre Bianca 28 - T R S T - via Torre bianca 28 Prvi tržaški zavod za uničevanje podgan, miši in mrčesov. Gotovo pokončanje stenic z lastnimi disinfekeijskiinl aparati gl Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelov, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov. Le m prodajalnici Giorgio Jess TRST == ulica Barriera vecchia štev. 15 se nahaja velika izbera ženskih oblek. Krila, jopiči, paletot, mantilje, bluze vse po nizkih cenah. Stran IV »EDINOST« it v. 47. V Trstu, dne 10. febuvurija l otrok tuk. Ciril-Metodijeve šole, ki je pod' rodbtvom spretnega nadučitelja in milega nam družabnika gosp. Jelušića in gospic učiteljic, j kaj divno vspela. Mali otročiči so tako lepo pevali in deklamovali, da so dobrim mamicam privabili v oči solze veselja. Drugič nas je mnogoštevilno privabil v to dvorano „Silvestrov večer" tuk. „Sokola". Sokoli so nas zabavali s petjem, tamburanjem in šaljivo predstavo. Omeniti mi je posebno kakor izbornega dramatika gospoda Potajnika in vrstnika mu, izvrstnega humorista gosp. pl. Vojsko. Nadalje mi je omeniti velika plesa: „Dalmatinskega skupa" in pulskega „Sokola". Oba ta plesa sta se odlikovala po svoji eleganci in obilni udeležbi. Ta plesa je obiskal mej drugimi tudi dostojanstvenik, ekscelenca viceadmiral Ripper. V nedeljo se je vršila priljubljena nam „Sokolova maskarada" katera nam je nudila polno zabave in smeha. O polunoči je izšel poseben šaljiv list „Muškardin", za katerega se je občinstvo kar trgalo Zadnji pustni večer priredil je dični „Sokol" za svoje člene in prijatelje zopet maskiran ples, ki se je vršil vse do ranega jutra v prisrčni zabavi. Izven omenjenih prireditev vršili so se razni drugi plesi in venčki, kakor tudi vsako-■edeljska plesna šola „Sokola", ki je vedno podobna velikemu plesu. Večino teh lepih zabav nam daja seveda „Sokol", čegar požrtvovalnemu odboru z rodoljubom Laško Križem na čelu smo iz srca hvaležni. Omeniti mi je še, da restavracija „Narodnega doma" — pod vodstvom gospoda Vavpotiča — kaj izvrstno dela. Gospod re-atavrater je sledil našemu pozivu ter streže svoje goste v vsestransko zadovoljnost. Naj se le vedno drži zapričetega principa in restavraciji je zagotovljena lepa bodočnost. Z eno besedo ! Narodno življenje v Puli klije in se bujno razvija, odkar imamo svoje zbirališče. V tem narodnem zbirališču ti je pa tudi dana prilika, da vidiiš uresničenje izreka : Slovenac i Hrvat, sta uvjek brat i brat \u _ Vesti iz Štajerske. Volilna kampanja na Štajerskem. Iz Gradca javljajo včerajšnjega dne : Tu se je bil razširil glas, da je ustavoverno velepo,-sestvo sklenilo s konservativci kompromis za dižavnozborske volitve. Vodja ustavovernega veleposestva štajerskega, deželni glavar grof Attems, pa je oporekal tej govorici, da se niti pogajanja niso vršila v tem pogledu. Danes pa se zopet žabja, da je sklenjen kompromis, ki pa se omeja na kmečki volilni okraj Radgona, kjer je grof Stiirgk proglasil svojo kandidaturo in kjer ne more zmagati brez podpore klerikalcev. Vesti iz Gorižke. Nove enorazredne šole se ustanove v Staremselu, Novakih in Orehku. Razne vesti. Cardueci bolan. Nevarno je obolel v ■ Bolonji italijanski pesnik in pisatelj Giosuej Carducci. Zimska eakadra pod poveljstvom kontreadmirala Zieglerja je dospela na Reko, kjer ostane do 18. t. m. Orkan na Semeringu. Danes 14. t. m. je. razsajal na Semeringu in v semering-skem okraju, ljut, orkanu sličen leden vihar, ki onemogočuje bivanje na planem. Nasprotno pa poroča Otonova koča na gori Rax, da brije tam lahek veter 5 stopiaj celzija pod ničlo. Zima na obalih Črnega morja. Ruski listi poročajo o nenavadni zimi, ki vlada v južni Rusiji in na Črnem morju. Mraza je tamkaj do 20 stopinj, ki narašča, čim začne pihati severovztočni veter, ki nosi z hribov sneg v doline, tako da so vsa pota in ceste zametene. Ves promet je ustavljen Mnoge kmetske hiše so popolnoma pokrite s saegom. Čim nastopi topleje vreme in začne »neg kopneti, nastanejo velike povodnji. Velika burja na morju onemogočuje vsako plovbo. Morje je več sto metrov od obale zamrzneno. Ladije ne morejo iz pristanišč, ker ni v Črnem morju ledolomov. Proti potenju po noči. Proti temu svetuje se zavživati čaj od žajbelja, ki se ga pye gorkega pred spanjem. Seveda se mora vaeti za večerjo le lahka jed in sicer že nekoliko ur pred spanjem. Vojašnica Rakoeiy. Mestni svet v Aradu je sklenil spremeniti napis vojašnice, ki se je doslej zvala „Fejervary" ter istega nadomestiti z napisom : „Vojašnica Rakoczv*. Ucrtr Qbrrilo (uJicn Baffineria St.3).Tovarna nclir. ORl Uld sladčič, konfetnr in kanditov. Zmerne cene. PoJiljatve na deželo. 361 Qnhn 9 hrano iAčem takoj. OUUU boto v cazaj. Ponudbe na rEdinoatu pod M u n t i in i r Plačljivo vsako so-pod 183 Sobo meblirano ulica Lorenzc Gbiberti Androna St. Anaatasio. ta enega ali dva gospoda ee odda takoj št. t>, III. nadut, pred 176 TAPECIRARSKA DELAVNICA Pekarna in slaščičarna Mikuš! jggm GANARVTTC trg S. Francsco d' Rssisž štv. 7 Trst pia22a scuoIe israelitjche stev 2 Prodaja moko I. vrste, slaščice in biskote; ''revzema vsakovrstne popravo in izd ; najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. najfinejša dola po cenah brez konkurcscč Zaloga pijač: Ctonnuonio 2 ali 6 sobe*8obico' kuhinjo WIđllUVCIIIJG in vodo, ako možno plin) iščem v bližini Piazza Casenna. Ponudbe pod „Tri osebe" na „li serati i oddelek Edinosti-. 1928 - ZALOGA IN IZPOSOJEVANjE = GLASOVIR JE V Pianinov "VE SV Harmonijev LUIGI ZANNONI TRST, Piazza S. Giacomo St. 2 (Cono) AKORDIRA IN POPRAVLJA. ~ TRST Zastopstvo Bosendorfer In drugih glasovitih tovarn tu- in inozemskih R. OSMO I B™ I lil f t L ^J izdeluje kape vsake trsta in oblike, ^^ j nadalje higijenične klobuke iz platna. iz tovarno ! Be jih more prati Prodaja klobuke Hra^nu B.Ainino^lia.iiR - iz klobučevine in slame — ArAvOV AolUUIg aa»UO Vse po cenah> da se ni batj konkurence. - v Gradcu - TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST. in iz meSčanske tovarne „Pilsner Urquell" - v Plznu = v sodčekih. kakor tudi v buteljkah. XX ZALOGA vedno sveže kisle vode pri ANT0NI0 DEJAK junior Trst, via degli Artisti št. 9 in 10 finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. E/cirilCtO ŠtCV ^ a Pivo v steklenicah. ~ ..... ' n t> v,. - . v i I V rovi prodaialmci igrač in drobnarij Cene zmerne. — Kazposnjanie tudi na tlom. .. . so nahaja v'uova St. 11 in „Al fratell dalmati., ulfc Zudeccbe 5t. 8. v katerih toči svoja vina 1 v o, ,404 ..» svoji k svojim? * Restavracija Finding ° ulica Cologna štev. 9-13 Drehcrjevo in Plzensko piv« Razna vina, izborna kuhinja Lepo kegljišče. Plesalna dvorana, biljard, igralna sob V>ako nedeljo in praznik ples z orkestralno godbo. r MALI OGLASI. ■n t- i Lah oglasi računajo se po 3 stot. besedo; maatnoti skače besedo bo računajo enkrat reč. Najmanj la pristojbina 40 stotibk. .. Plača so takoj. == Mer Lzvaa Trata piasaoa narsil Uk „ taur v assra]. kar draisea ss M H'« •»Jsv<|ait če al iMti p* znaiia Ufravl llata. TsrtfS |s aatiaajaaa ss osts JMUN 08LASOV" Is vssMs ■Ms pnrkml, kalila srn Js »Hči« s fm, Ss prsMsJs SsssSs •tUaa trsta asatsvl« ss „MSCIATII ODOCLEK" ,1—stV. U vfraiaaja M**ai M« bo tajal „IBSCRATM ODDELEK" »far—oi)» aSiaa la. ta ta »a— »rtlsls— t—ta mm >S|assr Ifioln volio reP* s Kranjske, je t vseh lei-VM5IU 2UIJV nih dobah v zalogi Josipa P o 1 č i č, alica žžorgente 7, telefon 1465. (Z27 se Učenke in pomagalke t salon dsroskib oblek ulica Giuseppe Gatteri 6te v 1% III. nsd. 184. Svoji k svojim! • • • • • 91. Stoppar v Trstu TRST, ulica S. Giacomo št. 7 (Corso) FILIJALKA: ulica Giiiseppe Capris št. 9 | priporoča s^ojo novo | ^ preurejeno pekarno in sladčičarno ;f Prodaja vsakovrstne sladeiee, ¥ konfekture, kolače itd. itd. I Tu- in inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom. ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2, Torama za cementne plošče raznih mer, ti jik starija tudi t delo, «ar za kar jamči Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa. Važen razglas za vso okolico! Zaloga Gramofonov znamenitih in navadnih SPECIJALITETO plošč in drugiir potrebnimi predmeti. Flolče OOLUMBIA FAVORITE GRAMOFON ODEON FONOTIPIA po konkurenčnih cenah o+o Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko zaloga narejene obleke Trst, ulica Arcata štev. i Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-MIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga sa oblake. Uzorci zastonj. VlTromo PIŠKUR. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga „Croatia" stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premicnm (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Erst --- CORSO iteT. 1 -;-— WW Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroško in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. G. Stossi & Comp. Piazza S. Giacomo štev. 2, I. nad.