ŠTEVILKA LETO Lil, 11. DECEMBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 20 Covid-ig v Zgornji Savinjski dolini V prvem tednu decembra 50 novih okužb STRAN 6 w * * w Obeta se deset pokrajin, Zgornjesavinjčani naj bi bili del Koroško-šaleške STRAN 4 MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILA KURILNEGA OUA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Zdenko Purnat na mestu Primož Gornik najbolj direktorja občinske uprave skrben lastnik gozda na zamenjal Jožico Rihter našem območju STRAN 12 STRAN 14 Oglasi 2 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Vsebina Gostinstvo in turizem Tudi od veselega decembra si ne morejo kaj obetati..................6 Dan inovativnosti 2020 Zlato za Podkrižnika, srebro in bron za BSH Hišne aparate......7 BSH Hišni aparati Nazarje Tovarna leta tudi v globalnem merilu...........................8 Loke pri Mozirju So vozniki skozi naselje res prehitri?............................................9 Gornji Grad Z novo živilsko trgovino bodo imeli občani večjo izbiro................9 Občina Luče Nova čistilna naprava predana svojemu namenu.........10 Podjetje Pišek-Vitli Krpan Nadaljujejo s tradicijo odličnosti...........................15 Alenka Vetrih Polepšala dan v velenjskem domu za varstvo odraslih............16 Filcarka Špela Orešnik Obdelava surove volne združuje vse njene največje ljubezni........18 Jon Kanjir Spisal slikanico Tudi Luka nosi masko....................19 Miklavževanje Prižgali iskrico v otroških očeh..................................19 Šmiklavž Moškemu med begom pred policistoma odpovedalo srce .... 22 Tretja stran 8 :M>r' ^ T«- Tuts A -o S i /v\ASNo Menda ja ne bomo zadavili še zadnje kure, ki nese jajca? V senci vsakodnevnih obilnih informacij o poteku epidemije koronavirusa se je v Sloveniji znova začela razprava o oblikovanju pokrajin. Njihovo ustanavljanje se vleče že od začetka lokalne samouprave, ko je postalo jasno, da so nove občine premajhne in prešibke, poleg tega pa jih je preveč, da bi lahko bile ustrezen sogovornik državi. Predlogov za takšno ali drugačno pokrajinsko razdelitev je bilo doslej že veliko, nobeden pa ni dobil potrebne večine za izvedbo, saj si interesi posameznih deležnikov direktno nasprotujejo. 2e razlike v pogledih mestnih občin v primerjavi z drugimi, manjšimi občinami so velike. Nekatera sosednja območja niti slišati nočejo, da bi skupaj tvorila pokrajino, pripravljavci teritorialnega povezovanja pa so postavljeni pred izziv, kako oblikovati pokrajine, ki bi bile vsaj približno enako močne. Osebno se strinjam z razmišljanjem nazarskega župana Mateja Pečovnika, ki pravi, da bi se morali najprej posvetiti razpravi in odločanju, kakšne bodo naloge in pristojnosti pokrajin, šele nato bi bilo smiselno komentirati najnovejši predlog za njihovo ustanovitev, ki je na mizi. Če bi se zgodilo, da bi bil uveljavljen, bi občine Zgornje Savinjske doline sodile v Koroško--šaleško pokrajino, česar si ne želijo niti Korošci, niti župani v neformalni SAŠA regiji. Verjetno bo nadaljevanje razprave o pokrajinah zelo odvisno od razpleta na političnem parketu na nivoju države, saj se vse glasneje omenjajo možnosti za nezaupnico sedanji vladi. Kam se bodo obrnile zadeve, bo odvisno od Demosa, ki ga spet vodi Karel Erjavec. V tej stranki niso povsem zadovoljni s statusom v vladi, zlasti stališča zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja naj bi bila premalo upoštevana, zato je le-ta nakazal, da bi lahko tudi odstopil, če njegovi predlogi za ustavitev epidemije ne bodo sprejeti. Kot je znano, se zdravstveni minister zavzema za dvotedensko popolno ustavitev nenujnih gospodarskih dejavnosti, podjetja in zbornice pa se skupaj z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom zavzemajo za nasprotno strategijo, za postopno odpiranje ob strogih zaščitnih ukrepih, saj zaradi zaprtja storitvenega sektorja že sedaj nastaja ogromna gospodarska škoda. Tudi predsednica turistično-gostinske sekcije pri mozirski obrtni zbornici Sabina B. Ambrož v tokratni številki Savinjskih novic opozarja na ta problem. Odlične informacije pa prihajajo iz industrijskega sektorja, naša največja podjetja prejemajo priznanja za vrhunske dosežke v nacionalnem in svetovnem merilu, naročila za proizvodnjo so stabilna, napovedi o potrebah po kadrih v letu 2021 so spodbudne. Upam, da ne bomo zadavili še zadnje kure, ki nese jajca. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 50, 11. december 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinj^e novice št. ¡31], 11. december 2020 3 Tema tedna V JAVNI OBRAVNAVI JE OSNUTEK POKRAJINSKE ZAKONODAJE Obeta se deset pokrajin, Zgorn esavinjčani naj bi bili del Delitev Slovenije na pokrajine je že leta predmet političnih in strokovnih razprav. Sedaj je začel teči rok javne obravnave, ki je potrebna, preden bodo osnutek pokrajinske zakonodaje obravnavali v državnem zboru. Znotraj skupine potrjeni osnutek občine deli na deset pokrajin, sedem zgornjesavinjskih pa v primeru potrditve čakajo precejšnje spremembe. Zgodovinsko je namreč naša dolina močno vezana na Celje, pa tudi cestne povezave do Celja bodo še vsaj nekaj let veliko boljše kot do Slovenj Gradca. Tam W * * W Predlog grba in zastave Koroško-šaleške pokrajine (avtor: Aleksander Hribovšek, Grboslovje.si) Koroško-ša eške Predlagane teritorialne členitve Slovenije na 10 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor (Foto: Pokrajine.si) je namreč predviden sedež predlagane Koro-ško-šaleške pokrajine, kamor bi spadalo tudi naših sedem občin. OBČINE SE MORAJO OPREDELITI DO 1. MARCA Osnutki pokrajinske zakonodaje so v javni razpravi do 1. marca 2021, v tem času se morajo občinski sveti slovenskih občin opredeliti do podanega predloga. Ko bo zbiranje mnenj, predlogov, pripomb in pobud končano, bo pokrajinsko zakonodajo državni svet predložil v sprejem državnemu zboru. Pobuda za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje je prišla lansko leto s strani predsednika RS Boruta Pahorja, predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, predsednika Skupnos- ti občin Slovenije Aleksandra Jevška, predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja in predsednika Združenja mestnih občin Slovenije Gregorja Macedonija. Pripravo zakonodaje je prevzela strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika in v tem času pripravila tri osnutke zakonov: Zakona o ustanovitvi pokrajin, Zakona o pokrajinah in Zakona o financiranju pokrajin. PO OSNUTKU BOMO IMELI DESET POKRAJIN Znotraj skupine potrjeni osnutek pokrajinske zakonodaje občine deli na deset pokrajin; na Koroško-šaleško, kamor naj bi bile uvrščene tudi vse zgornjesavinjske občine (skupaj 22 ob- Ciril Rosc, župan občine Luče: »Zavedam se, da Slovenija nujno potrebuje pokrajine, če hoče iti v smeri decentralizacije in skladnejšega regionalnega razvoja države, pa tudi še uspešnejšega črpanja EU sredstev. Osebno nisem najbolj navdušen, da nas umestijo v Koroško-šaleško pokrajino, proti kateri s(m)o se izjasnile prav vse občine tega območja, tako v Zgornjesavinjski in Šaleški dolini kot tudi na Koroškem. Kaj imata skupnega obe skrajni občini tega območja Solčava in Pod-velka? Poleg tega je že samo poimenovanje sporno, ker ni omenjena Savinjska regija, ki pa nosi ime druge pokrajine od Braslovč do Rogatca. V zvezi z umestitvijo občin v bodoče pokrajine bo zato nedvomno potreben širši konsenz prebivalcev tega območja.« Ana Rebernik, županja občine Rečica ob Savinji: »Zgodovinsko naša dolina definitivno bolj spada pod Celje. O tem priča največ zapisov iz časa vladavine Celjskih grofov. V preteklosti je sicer bila upravna enota za celo Zgornjo Savinjsko dolino v Šoštanju, nikakor pa ne vidim nobene povezave s Koroško. V 20. stoletju je povezava z mestom Velenje postala močnejša že zaradi velikih gospodarskih družb, kot so Gorenje, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, ki so in še zaposlujejo mnogo ljudi iz naše doline, povezave tečejo tudi na področju turizma, kjer nas vidim tudi v navezi s Savinjsko (Celje in okolica). Teritorialno smo torej že zaradi dnevnih delovnih migracij vezani na Šaleško, sicer ne. Je pa tema tako pomembna, da je o tem potrebna razprava na kolegiju županov ZSD, kjer bomo podali svoja mnenja in iskali možnosti ter konsenz odločitev.« 4 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Tema tedna i čin) in nadalje na Savinjsko (21 občin), Štajersko (40 občin), Dolenj-sko-belokranjsko (15 občin), Gorenjsko (18 občin), Goriško (13 občin), Osrednjeslovensko (33 občin), Pomursko (27 občin), Primorsko--notranjsko (11 občin), Zasavsko--posavsko (10 občin) ter na Ljubljano in Maribor kot pokrajini s posebnim statusom. Znani so tudi predlogi grbov in zastav dese- Do 1. marca 2021 so v javni razpravi osnutki pokrajinske zakonodaje. v tem času se morajo občinski sveti slovenskih občin opredeliti do podanega predloga. tih pokrajin. Prenos nalog na pokrajine bi potekal postopno do leta 2030, začetek delovanja pokrajin pa je predviden 1. januarja 2023. KOROŠKO-ŠALEŠKE POKRAJINE NE ŽELI NOBENA STRAN Za Koroško-šaleško pokrajino je predvideno, da bi vsebovala ozemlje občin Zgornje Savinjske doline, Šaleške doline in Koroške. Za sedež pokrajine je za sedaj določen Slovenj Gradec, za sedež pokrajinskega sveta Velenje in za sedež sveta občin Ravne na Koroškem. Posebnost Koroško-šaleške pokrajine bi bila dva mestna sre- dišča, Velenje in Slovenj Gradec, kar med nekaterimi župani predvidenih občin vzbuja številne pomisleke. Pravzaprav je pomislekov še veliko. Niti koroška stran niti stran sedanje Saša regije nista najbolj navdušeni nad predvideno ureditvijo. Zgornjesavinjski župani so med drugim izrazili pomisleke nad zelo veliko medsebojno oddaljenostjo večine zgornjesavinjskih in koroških občin, s katerimi ne najdejo veliko skupnega. Opozarjajo tudi na (ne)omembo naše doline v imenu krajine, želijo vedeti tudi, kakšni bodo učinki ustanovitve pokrajin za majhne občine, kot so nekatere zgornjesavinjske. Kot kaže predlagani osnutek, so njihova stališča (za sedaj) naletela na gluha ušesa, in to kljub poudarjanju predlagateljev, da je osnovni namen pokrajin večje sodelovanje prebivalcev pri odločanju. NAJVEČJO TEŽO BO IMEL POKRAJINSKI SVET Kakršenkoli predlog bo že sprejet, bo verjetno ostalo v veljavi, da bo najvišji organ odločanja pokrajinski svet, njegovi člani pa se bodo volili v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in za mandatno dobo štirih let. V pristojnosti najvišjega organa bo med drugim sprejemanje statuta, proračuna in programov razvoja pokrajine ter dru- gih aktov. V svetu občin bodo sedeli župani z območja pokrajine, ta organ bo predstavljal vertikalno sodelovanje lokalnih oblasti pri iz- vrševanju pristojnosti pokrajinskega sveta. Vodil ga bo predsednik pokrajine. Tatiana Golob Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »V vseh letih županovanja je bilo že vrsto predlogov. Eni so malo bolj posrečeni, drugi manj. Skupaj s Korošci - zakaj pa ne? Resnica je na tem, da smo bili v minulih letih vezani na Celje, potem malo bolj na Velenje. Gotovo nas bo v bodoče še bolj povezovala tretja razvojna os. Prepričan sem, da kakor koli že bo, bo še vedno ostala glavna vez s Celjem in tudi z Velenjem. Politika bo odločila, in tako bo, ampak takrat jaz verjetno ne bom več župan.« Matej Pečovnik, župan občine Nazarje: »Bistvo pokrajin ni število pokrajin, temveč kakšne naloge in pristojnosti bodo pokrajine imele. Kakšni bodo učinki ustanovitve pokrajin za majhne občine, še nimam prave slike. Upam, da ne bo slabše kot sedaj, ko jih še ni. Moje mnenje glede vključitve naše občine v Koroško-šaleško pokrajino pa je, da nisem navdušen nad tem. Našo občino vidim bolj v Savinjski regiji.« Anton Špeh, župan občine Gornji Grad: »Naš zadnji dogovor na kolegiju županov ZGS oziroma sklep je, da smo za vzpostavitev pokrajin (7-10), toda da se mi, kot zgornjesavinjske občine, nikakor ne strinjamo s Koroško-šaleško pokrajino. Po vseh zgodovinskih dejstvih spadamo v Savinjsko regijo in upam, da pri odločitvah oziroma ustanovitvi pokrajin to našo odločitev upoštevajo. Drugače sem mnenja, da preden pogovori in procesi ustanovitev pokrajin potekajo naprej, vprašamo naše občane na odprtih javnih tribunah in naj odločitve sprejmejo in potrdijo tudi naši občani kot oblika referendumskega vprašanja, saj se to vprašanje dotika vseh Zgornjesa-vinjčanov. Menim, da bi bila debata okoli pokrajin kar presenečenje za predlagatelje, ker po mojih ocenah naši občani niso za skupno pokrajino s Korošci in Šalečani, ampak sigurno za povezavo Savinjske regije, kot je to bilo v zgodovini že urejeno. Po teh predlogih Zgornje Savinjske doline ne bi bilo, zato bi se po moje potem morali preimenovati v Koro-ško-šaleški Zgornjesavinjčani.« Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Naše prvo srečanje s spodaj navedeno informacijo o pokrajinah je že pred časom rezultiralo skupen sklep županov z območja SAŠA regije, da se ne strinjamo s podanim predlogom. Pridobljeno gradivo je res obširno in na vseh občinah je, da ga dobro pregledajo, z njim seznanijo občane, gospodarske subjekte, javne inštitucije in druge pomembne dejavnike odločanja, pridobijo njihovo mnenje ter strokovni skupini in državnim organom predajo zaključke soočanj različnih mnenj. Večinsko mnenje je, da bi uvedba pokrajin dobro vplivala na decentralizacijo države in enakomernejši razvoj vseh njenih delov. Naloga županov in vseh predstavnikov našega območja bo, da poskušamo najti konsenz pri skupni odločitvi in da to odločitev utemeljimo ter strokovno obrazložitev podamo pred dokončnim odločanjem o uvedbi pokrajin.« Katarina Prelesnik, županja občine Solčava: »Res je, na mizi imamo zbornik Pokrajine v Sloveniji z osnutki pokrajinske zakonodaje z vsemi prilogami, ki nam jih je pripravila strokovna skupina Državnega sveta Republike Slovenije. Gradivo, ki se ga bo potrebno resno lotiti in pregledati, da bomo lahko do 1. marca posredovali naše mnenje. Vsekakor sem mnenja, da bi bilo za nas, ki smo tako majhna in oddaljena občina, lažje, če bilo večje število pokrajin. Te bi bile potem manjše in s tem bližje nam, podeželju. Solčava je zgodovinsko povezana s Koroško, stike še vedno ohranjamo z dobrimi sosedskimi odnosi. Ampak z ustanovitvijo Koroško-šaleške pokrajine, z dvema mestnima občinama, bo ZSD sigurno v slabšem položaju.« Anketo pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 5 p Aktualno COVID-19 V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V prvem tednu decembra 50 novih okužb V zadnjem tednu se ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 niso niti spremenili niti sprostili. Kljub temu večjega upada okuženih ni na vidiku. V Zgornji Savinjski dolini je bilo v nedeljo, 6. decembra, 243 aktivnih primerov okuženih oseb, doslej je umrlo deset oseb s covi-dom-19, vseh okuženih je bilo 799. 26,8 odstotka več ljudi je umrlo letos oktobra kot v istem obdobju lani po podatkih statističnega urada. V DEOS Centru starejših Gornji Grad so v ponedeljek, 7. decembra, zabeležili dvanajst okužb med stanovalci in šest okužb med zaposlenimi. Okužbo je doslej prebolelo 41 stanovalcev. V delovni proces se je do ponedeljka vrnilo 17 zaposlenih, ki so preboleli covid-19. 50 NOVIH OKUŽB V TEDNU DNI Naredili smo primerjavo, koliko okuženih je bilo v nedeljo, 6. decembra, in ponedeljek, 30. novembra. V mozirski občini je bilo v nedeljo 60 okuženih oziroma 13 več kot pred tednom dni. V nazarski je bilo 28 okuženih, samo eden več, v rečiški občini je bilo 44 okuženih, kar je dvanajst več. V občini Ljubno so imeli 43 oseb pozitivnih, sedem več kot pred tednom. V gor-njegrajski je bilo v tednu dni sedem novih okužb, v nedeljo pa jih je bilo 39. Devet novih primerov je bilo v občini Luče, kjer je bilo 24 okuženih, v solčavski pa je le-teh šest, ena okužba več v tednu dni. Skupno je bilo v nedeljo v dolini 243 aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh, pred tednom dni pa 195. Doslej je s covidom-19 na območju Zgornje Savinjske doline umrlo deset oseb, tri v občini Gornji Grad, dve v mozirski, od tega ena oseba v zadnjem tednu. V rečiški občini so doslej zabeležili štiri smrtne primere, dva v zadnjem tednu, v nazarski pa je v preteklem tednu umrla ena oseba. Štefka Sem ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Ponovno dobili cepivo za cepljenje proti gripi Pri zdravnikih v Zgornjesavinj-skem zdravstvenem domu Nazarje se je ponovno možno cepiti proti sezonski gripi. V tem tednu so namreč prejeli novo zalogo cepi- va. Za cepljenje se je treba naročiti pri osebnem zdravniku, je pa letos za vse prebivalce Slovenije brezplačno. ŠS GOSTINSTVO IN TURIZEM MED EPIDEMIJO MED NAJBOLJ PRIZADETIMI Tudi od veselega decembra si ne morejo kaj obetati Med gospodarske dejavnosti, ki jih je epidemija najbolj prizadela, sodita gostinstvo in turizem. Po zaprtju v prvem valu je sledila kratka, a za večino dokaj uspešna sezona, sredi oktobra je novi koronavirus udaril v drugo. Gostinci imajo ponovno zaprta svoja vrata in, kot kaže, si od letošnjega veselega decembra ne bodo mogli obetati prav veliko. Nekateri ponudniki omogočajo dostavo na dom ali osebni prevzem in poskušajo s tem vsaj nekoliko blažiti izpad prometa. V GOSTINSTVU FINANČNA VRZEL VSE VEČJA Gostinci so morda imeli v prvem valu še nekaj privarčevanega, a je zaloga v drugem valu pri večini pošla. Nekateri poskušajo finančno vrzel zapolniti z dostavo, a vse vrste jedi za dostavo niso primerne, zato je ponudba okrnjena in s tem tudi zaslužek. Država sicer zagotavlja vračilo stroškov dela za tiste, ki so na čakanju na delo doma, vendar pa mora te stroške najprej plačati gostinec, šele nato dobi povrnjene. Gostinci so se v tej situaciji primorani zateči k naje- manju kreditov, odpuščanju zaposlenih ali celo zaprtju dejavnosti. VELIKA ŠKODA TUDI V TURIZMU Predsednica sekcije za gostinstvo pri Območni obrtno-podje-tniški zbornici Mozirje Sabina B. Ambrož je povedala: »Turizem in gostinstvo gresta v manjših krajih še tesneje z roko v roki. Mozirski gaj se je tudi letos odel v tisoče lučk in težko čaka na sprostitev ukrepov. V nasprotnem primeru se bodo soočali z velikim finanč- nim primanjkljajem, posledično to pomeni izpad prometa tudi za gostince. Na smučišču Golte so pričeli z zasneževanjem in nestrpno pričakujejo začetek smučarske sezone.« Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Sabina B. Ambrož, predsednica sekcije za gostinstvo pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje: »Zaradi slabe epidemiološke slike v državi se vladni ukrepi omejevanja nenujnih dejavnosti podaljšujejo. In kje smo ponudniki gostinskih in turističnih storitev v tej zgodbi? Skozi prvi val smo se nekako prebili in tudi s pomočjo lastnih prihrankov obdržali večino zaposlenih. Po mojem mnenju so dani ukrepi do gostincev diskriminatorni glede na ostale panoge, ki lahko v času epidemije delujejo, saj NIJZ ne razpolaga s konkretnimi podatki o številu okužb v gostilnah in barih, vrata pa so zaprli najprej prav nam. V celotni situaciji je toliko nasprotujočih si dejstev. Menze po podjetjih delujejo, mi gostu v gostilni pa kljub upoštevanju vseh preventivnih ukrepov ne smemo postreči malice. Menim, da je zaprtje gostinskih lokalov prispevalo tudi k nenadzorovanemu druženju v domačem okolju in upravičeno se lahko sprašujemo o smiselnosti sprejetih ukrepov, saj se situacija po skoraj dveh mesecih ni bistveno izboljšala. Državna pomoč prihaja prepočasi, ob tem pa samo pomislimo na vsa izgubljena delovna mesta in osebne stiske. V strahu, kaj nam bo prinesel jutri, se gostinci sprašujemo, ali si bodo gostje ob ponovnem odprtju sploh upali v naše lokale, saj je bilo že po prvem valu zaznati veliko zmede in negotovosti. Na koncu bi v duhu slogana »skupaj smo močnejši« kot predsednica sekcije k članstvo povabila prav vse gostince, saj je v dani situaciji očitno, da smo premalo zastopani.« 6 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Gospodarstvo, Iz občin DAN INOVATIVNOSTI 2020 Zlato za Podkrižnika, srebro in bron za BSH Hišne aparate V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) 18. leto zapored podelila nacionalna priznanja najbolj inova-tivnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Med nagrajenci so bili tudi inovatorji podjetij Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, BSH Hišni aparati iz Na-zarij in Kronoterm iz Trnave. LETOŠNJA PODELITEV V VIRTUALNEM OKOLJU Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Skupno je bilo podeljenih enajst zlatih, 24 srebrnih in pet bronastih priznanj, dve posebni priznanji za mlado podjetje ter eno posebno priznanje za inovacijski izziv - povezovanje kulturno kreativnih industrij in gospodarstva. Nagrajena je bila tudi najboljša inovacija leta SPODNJA REČICA po izboru javnosti. Dogodek je potekal v virtualnem okolju. »Skoraj tretjina inovacij letos prihaja iz mikro in malih podjetij, od tega pet s strani mladih inova-tivnih startupov,« je ob tej priložnosti povedal predsednik GZS Boštjan Gorjup. Predvsem pri mlajših inovatorjih je opaziti velik poudarek na inovacijah, ki temeljijo na poenostavitvi že obstoječih rešitev, kar izhaja iz sodobnih pristopov inoviranja na osnovi uporabniške izkušnje. Takšni pristopi so po besedah predsednika GZS zelo dobrodošli tudi v marsikateri veliki korporaciji, priložnosti za razvoj pa so gotovo v inoviranju poslovnih modelov in storitev, saj so inovatorji v Sloveniji še vedno pretežno usmerjeni v razvoj izdelkov. PODKRIŽNIKU ZLATO, BSH HIŠNIM APARATOM SREBRO IN BRON Ljubensko podjetje Podkrižnik, ki se je skupaj z Domelom iz 2ele- Zaključena prva faza obnove Zaključni del asfaltne prevleke na obnovljeni cesti v Spodnji Rečici bo narejen ob ugodnejših vremenskih razmerah. Večja obnova cestne in komu- na po potrebi, dokler se bodo na nalne infrastrukture v Spodnji Rečici se je pričela v začetku letošnjega oktobra. Občina Rečica ob Savinji je poskrbela za gradnjo pločnika ter obnovo avtobusnih postaj, vodovoda in javne razsvetljave. S tem je bila v grobem zaključena prva faza gradbenih del. V nadaljevanju je državno cesto v Spodnji Rečici rekonstruirala Direkcija RS za infrastrukturo. Delna zapora ceste bo postavlje- Centralni pogon za električno kolo, ki so ga v sodelovanju s partnerji razvili inovatorji podjetja Podkrižnik. (Foto: GZS) znikov na nacionalno ocenjevanje uvrstilo iz gorenjske regije, je za razvoj centralnega pogona za e-ko-lo prejelo zlato priznanje. Aparatu MUM5 s tehtnico nazarskega podjetja BSH Hišni aparati je strokovna komisija dodelila srebrno priznanje, popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.500 istega podjetja pa je bil nagrajen z bronastim priznanjem. KRONOTERMOV ADAPT INOVACIJA LETA PO IZBORU JAVNOSTI Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 43 najboljših inovacij iz vse Slovenije. GZS je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti. V letu 2020 je to inovacija podjetja Kronoterm iz Trnave, in sicer Adapt - tiha, prilagodljiva, pametna, učinkovita in prijazna toplotna črpalka. Nastasja Kotnik Nagrajeni inovatorji podjetja Podkrižnik: Tomaž Kastelic, Matej Bregar, Matej Kramer, Andrej Rihter, Aljaž Forštner, Andrej Stok, Jure Podkrižnik in Simon Kulovec. POTRJEN PREDLOG ZAKONA O FINANČNI RAZBREMENITVI OBČIN Občinam več kot 70 milijonov evrov prihrankov gradbišču izvajale aktivnosti. Zaradi zimskih razmer in neugodnega vremena za gradbena dela zaključni del asfaltne prevleke še ni narejen. Izvedbeni rok se je podaljšal do konca aprila prihodnjega leta. Skupna vrednost projekta presega 211 tisoč evrov. V ta namen je občina pridobila slabih 90 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Skupnost občin Slovenije (SOS) je že v okviru prejšnje vladne koalicije podala pobudo za začetek aktivnosti finančne razbremenitve občin, katerim se je že leta nalagalo dodatne naloge brez finančnega kritja. Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), ki hkrati prinaša tudi administrativne razbremenitve, je bil pred kratkim na izredni seji državnega zbora sprejet brez glasu proti. ZFRO prinaša več kot 70 milijonov evrov prihrankov na različnih predvsem s socialo povezanih področjih, posega pa v dvanajst področnih zakonov. Največ prihranka, blizu 20 milijonov evrov, so občine dosegle pri plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, ter za brezposelne osebe državljane RS in tujce, ki jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Združenje občin Slovenije je doseglo tudi, da se v predlog zakona vnesejo spremembe 23. člena Zakona o financiranju občin, ki odpravljajo ključne administrativne ovire pri črpanju investicijskih sredstev 21. člena tega zakona. TG Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 7 Gospodarstvo, Iz občin BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Tovarna leta tudi v globalnem merilu Podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij je postalo tovarna leta v kategoriji velikoserijska proizvodnja. Nagrado bo podjetje prejelo s strani organizatorjev tekmovanja, to sta SV Veranstaltungen in Kearney v sodelovanju s specializirano revijo Produktion, na konferenci, ki bo 22. in 23. junija 2021 v Esslingenu v Nemčiji. NAJBOLJŠI DOMA IN NA SVETU V letu, ko v BSH praznujejo 50. obletnico delovanja tovarne v Nazarjah, je to že drugo tovrstno priznanje, saj so bili pred nedavnim BSH Hišni aparati razglašeni za tovarno leta tudi v slovenskem merilu. Globalni izbor tovarne leta ni le najbolj težavno tovrstno tekmovanje, ampak se ponaša tudi z najdaljšo tradicijo. Doslej se je v tem ocenjevanju pomerilo že več kot 2000 proizvodnih podjetij iz več kot 30 držav. BSH Hišni aparati so letos sodelovali tretjič in osvojili prvo mesto v konkurenci podjetij z velikoserijsko proizvodnjo. DIGITALIZACIJA KLJUČNA ZA DOSEGANJE IZBOLJŠAV Laskavi naslov odraža sistematično osredotočenost BSH na nenehno izboljševanje in zavzetost vodstva, da sledi ambicioznim ciljem. Dosegli so velike izboljšave na področju produktivnosti, kakovosti in učinkovitosti ter pri upo- V tovarni so z digitalizacijo dosegli velike izboljšave na področju produktivnosti, kakovosti in učinkovitosti ter pri uporabi novih tehnologij. (Foto: BSH) rabi novih tehnologij. Ključna pri tem je bila di- gitalizacija. »DOM VRHUNSKIH IN POVEZLJIVIH APARATOV« »Naš uspeh temelji na doslednem osredoto-čanju na štiri področja: izdelke, procese, ljudi in dobiček. V zadnjih desetih letih smo se osredotočili predvsem na izdelke, tako da smo stranko postavili v sredino procesa. Zmaga na tekmovanju Factory of the year potrjuje, da smo veliko stvari naredili pravilno in da tudi digitalizacijo uporabljamo pravilno. S postavljeno strategijo nismo le ohranili lokacije v Evropi, ampak smo postali največja tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Evropi in kompetenč-ni center za proizvodnjo vrhunskih izdelkov, ki OBČINSKI SVET GORNJI GRAD jim bo pripadala prihodnost na evropskem trgu. Naša tovarna v Nazarjah se imenuje »dom vrhunskih in povezljivih aparatov«, kot so aparati za kuhanje in kavo,« je ob tej priložnosti povedal Matija Petrin, direktor družbe, odgovoren za tehniko. TEKMOVANJE Z NAJBOLJŠIMI DEL STRATEGIJE Petrin je še dodal, da so v podjetju ponosni, da je tovarna v Nazarjah ohranila stroškovno konkurenčnost v primerjavi z azijsko konkurenco, Michael Baumeister, vodja globalnega poslovanja v oddelku za izdelke široke potrošnje, pa je izrazil ponos celotne ekipe ob tem dosežku in povedal, da je tekmovati z najboljšimi del njihove operativne strategije. Nastasja Kotnik Občutna podražitev zbiranja in odvoza bioloških odpadkov Nagrada »factory of the year« (Foto: SV Veranstaltungen) Direktor podjetja PUP Saubermacher Janez Herodež je gornjegrajskim svetnikom predstavil elaborat o oblikovanju cen odlaganja odpadkov. Največja sprememba je občutno povišanje cen odlaganja bioloških odpadkov. VEČJA ODSTOPANJA V skladu z veljavno zakonodajo in uredbo ME-DO (metodologija za oblikovanje cen) je konce-sionar dolžan vsako leto izdelati elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (KO). Letos so bile ugotovljene spremembe, ki so bile v določeni meri opazne že v preteklih letih, a se za spremembo cen koncesi-onar ni odločil. Pri izračunu za leto 2020 in simulaciji za leto 2021 pa so odstopanja v tako velikem obsegu, da je potrebno korigirati lastno ceno za obračun na položnicah do občanov, je glede povišanja cen sporočil Herodež. RAZLOG POVEČANJE KOLIČIN Podražitev biorazgradljivih odpadkov (BIO) je nastala zaradi bistvenega povečanja količin tovrstnih odpadkov v zadnjih letih. Ob prijavi na koncesijo niso bile znane količine BIO, zato je bila cena ob prijavi 0,001 evro za kilogram oziroma evro za tono. Sedaj so te količine v porastu, posledično se je povečala tudi logistika. Do po- O Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 8 Iz občin, Gospodarstvo višanja cen BIO in KO je prišlo tudi zaradi zakonskega povečanja minimalne plače zaposlenih v zadnjih letih. NOVE CENE Z DECEMBROM Cene za odvoz BIO in KO so se spremenile s 1. decembrom. V odvozu KO je zajet odvoz vsebine črnega zabojnika, odvoz embalaže, delovanje ZC Podhom ter odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov. Odvoz BIO bo znašal 0,19736 evra za kilogram (do sedaj 0,00100), odvoz KO bo znašal 0,21821 evrov za kilogram (do sedaj 0,20812). NA POLOŽNICO SKORAJ OSEM EVROV VEČ Na položnicah v hišah se bo to odražalo v letnem povprečju, in sicer bo za zabojnik v velikosti 120 Direktor Janez Herodež je povedal, da bo največja sprememba cen pri bioloških odpadkih. l KO in 120 l BIO znesek 28,74 evra (do sedaj 20,41). Zabojnik v velikosti 120 l KO bo znesek 15,14 evra (do sedaj 14,48). Osebe v večsta-novanjskih stavbah bodo plačevale 7,17 evra na osebo (do sedaj 4,93). KONCESIJA POTEČE 2022 Pet zgornjesavinjskih občin, Nazarje, Ljubno, Gornji Grad, Luče in Solčava, imajo s PUP Sauberma-cherjem sklenjeno koncesijsko pogodbo za zbiranje in odvoz odpadkov do leta 2022. Nekaterim občinam je pogodba potekla že prej, zato so letos sklenile novo, vsem se pogodba s koncesionarjem sedaj izteče čez dve leti. Lani je Hero-dež ob predstavitvi elaborata med drugim omenil, da v podjetju raz- mišljajo o zbiranju papirja po domovih in da bi v tem primeru vsa gospodinjstva opremili s posodami za smeti. Ker je to povezano z velikimi stroški, roka, do kdaj bi začeli to izvajati, niso podali. ZBIRANJA PAPIRJA PO DOMOVIH ŠE NE BO Gornjegrajski župan Anton Špeh nam je povedal, da je trenutna odločitev koncesionarja, da se zbiranja papirja po domovih zaenkrat ne bodo lotili, saj jim čez dve leti poteče pogodba in občine lahko izberejo na razpisu drugega koncesionarja. O uvajanju novih odvozov, ki je povezano s stroškom nabave posod, zato v tem času ne razmišljajo. Tekst in foto: Štefka Sem GORNJI GRAD Z novo živilsko trgovino bodo imeli občani večjo izbiro Tone Košir (Mercator franšize), izvršni direktor IP veleprodaje Mercator Tomaž Blagotinšek, župan občine Gornji Grad Anton Špeh, poslovodkinja trgovin Loghouse Lili Hribar in vodja Mercator franšiz Vito Šaruga (z leve) so se zbrali na odprtju trgovine. (Foto: NŠ) V Gornjem Gradu so od torka, 1. decembra, bogatejši za živilsko trgovino v Obrtni coni Smreka. Podjetje Loghouse ima v svojih prostorih kmetijsko tehnično trgovino, ob kateri so sedaj odprli živilsko trgovino, ki je Mercatorjeva franšiza. Kupci so se nove trgovine razveselili, saj je bila v kraju že nekaj časa samo ena živilska trgovina. Trgovina je velika okrog 200 kvadratnih metrov in je dobro založena z vsemi artikli za vsakdanjo rabo, delo v njej pa sta dobili dve trgovki. Zaradi trenutne situacije uradna otvoritev ni bila možna, so se pa prvi dan poslovanja v trgovini zbrali predstavniki Mercatorja, podjetja Loghouse in župan Anton Špeh. Odločitev o odprtju živilske trgovine je v podjetju, ki se primarno ukvarja z gradnjo masivnih lesenih hiš, dozorela tudi na pobudo prebivalcev, ki v kraju pogrešajo bogatejšo ponudbo živilskega in drugega blaga. Štefka Sem LOKE PRI MOZIRJU So vozniki skozi naselje res prehitri? Na socialnem omrežju se je 5. decembra pojavil anonimen zapis, v katerem je pisec ali piska zapisal, da tovornjaki Komunale dirjajo skozi Loke, »ker očitno z nove lokacije oskrbujejo zimske ceste.« Ali je kaj na tem, smo povprašali direktorja Komunale Mozirje Andreja Kladnika. Razložil je, da je promet sicer iz leta v leto večji, saj sta čistilna naprava in deponija kosovnih odpadkov v polnem obratovanju. CESTA VEDNO BOLJ OBREMENJENA Na deponijo lahko vsakdo pripelje svoje kosovne odpadke, in tega se občani dobro poslužujejo. Ker je tega vse več, je s tem vedno bolj obremenjena tudi cesta skozi Lo- ke, ki vodi do zbirnega centra in deponije ob reki Savinji. ZAENKRAT EDINA POVEZAVA DEPONIJE Z REGIONALKO Kar se tiče tovornjakov komunalnega podjetja, je Kladnik povedal, da se število prevozov na tej cesti drastično ne povečuje. Res pa je, da so deponijo posipnega materiala za opravljanje zimske službe iz Spodnje Rečice, kjer so imeli prostore v najemu, prestavili v svojo novo zgrajeno deponijo ob zbirnem centru v Lokah. Torej je tudi zaradi tega kakšen prevoz več, a ne tako, da bi bila njihova vozila zavoljo tega ves čas na tej cesti. Dejstvo je, da je zaenkrat ta cesta edina povezava deponije z regionalno cesto. PODATKE O HITROSTI BODO PREVERILI Kar se same hitrosti njihovih voznikov tiče, so znane omejitve, ki jih morajo spoštovati vsi, ne le njihovi vozniki. Oni sami so odgovorni za svoje vedenje na cesti in če slučajno kdo prekorači hitrost in je pri tem ujet na merilnik hitrosti, kazensko in finančno sam odgovarja. Vsled tega je Kladnik zatrdil, da bodo nemudoma še dodatno opozorili vse svoje zaposlene k strpni in umirjeni vožnji čez naselje. Prav tako bodo preko sledilnih nadzornih naprav, ki so vgrajene v vozila, preverili podatke o hitrosti in gibanju le-teh. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 9 Organizacije, Iz občin POKLICNI BAROMETER 2020 VZPODBUDEN Za prihodnje leto napovedan primanjkljaj v številnih poklicih Kljub sedanjim razmeram, ko je stopnja brezposelnosti višja kot lani, so napovedi zaposlovanja za leto 2021 še vedno spodbudne. Rezultati letošnjega Poklicnega barometra namreč kažejo, da bodo pri velikem številu poklicev potrebe delodajalcev še vedno presegle ponudbo na trgu dela. Tako bodo med drugim najbolj pri- 4102 prostih delovnih mest za območje UD Mozirje in Velenje so delodajalci sporočili letos do oktobra. manjkovali kadri iz zdravstva, gradbeništva in prometa. V letošnjem letu je bilo po podatkih, ki jih je pripravila Branka Škulj Nussdorfer, vodja uradov za delo Velenje in Mozirje Zavoda RS za zaposlovanje, na območju mozirskega urada za delo (UD) največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. DELODAJALCI SPOROČILI 4102 PROSTIH DELOVNIH MEST V letošnjem letu do oktobra so delodajalci za območje UD Mozirje in Velenje velenjski območni službi sporočili 4102 prostih delovnih mest. Največ povpraševanja je po delavcih predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, poklicih v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini, poslovnih dejavnostih, izobraževanju, gostinstvu in v dejavnosti prometa ter skladiščenja. Branka Škulj Nussdorfer je povedala, da je na območju mozirskega urada za delo največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Na mozirskem uradu je bilo največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (94), upravljalcih strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov (39), voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (31), natakarjih (25), čistilcih in strežnikih (24), vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev (23), prodajalcih (16), strokovnih sodelavcih v zdravstvu (15) in kuharjih (13). Na UD Velenje je bilo daleč največ povpraševanja po sestavljavcih električne in elektron- ske opreme (1031) in delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (356). VKLJUČEVANJE V UKREPE AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Zavod brezposelne osebe vključuje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Od januarja do maja letos se je vanje vključilo 604 oseb iz velenjskega in mozirskega urada za delo, od tega v okviru mozirskega 125 oseb. Od teh jih je bilo 32 vključenih v ukrep usposabljanje in izobraževanje, 74 v ukrep spodbude za zaposlovanje, 19 pa v ukrep kreiranje delovnih mest, od tega 18 v javna dela. REZULTATI POKLICNEGA BAROMETRA 2020 ZA 2021 Poklicni barometer je raziskava, ki napoveduje predvidena razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela za naslednje leto. Vključuje ocene za 177 poklicev. Rezultati kažejo, da bo kadra primanjkovalo, velja pa, da se je število takih poklicev letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 16. Napovedan je primanjkljaj za številne poklice iz zdravstva, gradbeništva, prometa, gostinstva, informacijskih tehnologij, skupine poklicev za neindustrijski način dela itd. Med ocenjevanimi poklici je najbolj opazen zdrs prodajalcev iz primanjkljaja v napovedan presežek. Tatiana Golob, foto: Marija Lebar OBČINA LUCE Nova čistilna naprava predana svojemu namenu Ker prejšnja, dvajset let stara čistilna naprava v zadnjem obdobju ni več zadovoljivo opravljala svoje naloge, so se v Lučah že pred časom odločili za investicijo v novo. Po desetletju priprave dokumentacije in iskanju potrebnih soglasij so konec lanskega leta pristopili k izgradnji nove centralne čistilne naprave, ki sedaj že služi svojemu namenu. Dela na čistilni napravi, ki je locirana ob Savinji na mestu prejšnje, pred vstopom v kraj Luče, je izvedlo podjetje Nivig iz Šoštanja. ZA ODPADNE VODE NASELJA LUČ IN DELA KRNICE V začetku decembra se je končalo preizkusno delovanje naprave, ki je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode iz naselja Dotrajano čistilno napravo v Lučah je nadomestila nova, s sodobno tehnologijo in minimalnimi stroški obratovanja. (Foto: arhiv občine) Luče in dela naselja Krnica. Njena zmogljivost je 600 populacijskih enot, skupna investicijska vrednost pa okrog 300.000 evrov brez davka. Ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo ozelenili okolico čistilne naprave, da bo čim bolj skladna z naravnim okoljem. SODOBNA TEHNOLOGIJA IN MINIMALNI STROŠKI OBRATOVANJA Nova čistilna naprava uporablja najsodobnejšo tehnologijo ob minimalnih stroških obratovanja. Ima tri bazene: primarni usedal-nik, aerobna biološka stopnja in naknadni usedalnik. Vpihovanje zraka za prezračevanje aerobne biološke stopnje in delovanje zračnih nateg se izvaja preko puhal, ki sta nameščeni v ličnem objektu poleg čistilne naprave. Ta samodejno obratuje brez mehansko-električne opreme, ki se nahaja v notranjosti čistilne naprave. Prav tako deluje brez dodajanja kemikalij ali drugih dodatkov. Barbara Rozoničnik 10 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Iz občin, Organizacije DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE OBČINE GORNJI GRAD Purnat svojo prednost vidi v dobrem poznavanju občine in ljudi Od sredine septembra ima gor-njegrajska občina novega direktorja občinske uprave. To je nekdanji direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat. Je diplomirani inženir gozdarstva, njegova prva zaposlitev je bila na Komunali, kjer je bil pet let sodelavec za operativno tehnične zadeve. Nato je bil vršilec dolžnosti direktorja in zatem direktor podjetja zadnjih dvanajst let. Z družino živi v Otoku pri Bočni, aktiven je pri planinskem društvu, v lovski družini in športnih društvih v občini. Ob razpisu za direktorja občinske uprave se je prijavil, ker ga zanima širše delovanje občine, ne le komunalno področje. Svojo priložnost in prednost je videl v tem, da s prejšnjega delovnega mesta res dobro pozna občino, ljudi in da je domačin. Začetek dela je bil zato zanj lažji, prav tako je bila to prednost za občino. Že prej je bil velikokrat prisoten na sejah občinskega sveta in raznih kolegijih, kjer je spoznaval tudi druga področja dela. Birokratska plat dela direktorja občinske uprave je kar zahtevna, je povedal Purnat in bo potreboval še nekaj časa, da vse spozna. PREDNOSTI KOMUNALE V novi službi bo potrebe ljudi spoznaval še na drugih področjih, zraven pa bo vodil organizacijo v občini na način, kakršnega bodo določili svetniki. Predvsem je trenutno odprto vprašanje Komunale in Zdenko Purnat je na mestu direktorja občinske uprave zamenjal Jožico Rihter. izvajanja gospodarskih javnih služb. Po eni strani si želi, da bi Komunala obstala. Prednost te je v ljudeh, ki izvajajo te službe. Delo z domačimi ljudmi je povsem drugačno kot z zunanjimi sodelavci, je dejal Purnat. UVAJANJE V ČASU EPIDEMIJE Uvajanje v delo v tem času je drugačno, kot bi moralo biti. Ni še spoznal normalnega utripa v občinski upravi. Kaj kmalu po prihodu na to delovno mesto so zaposleni začeli opravljati delo od doma, sam pa ima trenutno veliko dodatnega dela s poročanjem glede epidemije, iskanjem prostovoljcev in podobno. Veseli se konca epidemije in normalnega začetka dela. Tekst in foto: Štefka Sem NASILJE ZA DOMAČIMI ZIDOVI V ČASU EPIDEMIJE SE IZRAZITEJŠE Zaradi utesnjenosti žrtve nasilja še v težjem položaju V letošnjem letu so slovenske družine in pari zaradi ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19 in omejitev gibanja veliko več časa preživeli skupaj za štirimi zidovi. Veliko jih je ta čas izkoristilo za prijetne namene, a je bilo v številnih domovih zaznati tudi več nasilja, večinoma nad ženskami in otroci. Na Centru za socialno delo (CSD) Savinjsko-šaleška, kamor spada tudi mozirska enota, zaradi epidemije sicer ne opažajo povečanja števila primerov, so pa primeri težji in zahtevnejši. Statistike kažejo, da vsaka četrta ženska v EU vsakodnevno doživlja nasilje na svojem domu ali izven njega. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji od do- Marjana Veršnik Fale, pomočnica direktorice CSD Savinjsko-šaleška, Enota Mozirje: »Ne glede na epidemijo na CSD izvajamo vse naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja in nobena od žrtev ne bi smela ostati brez zaščite. Menimo, da še veliko primerov nasilja ostaja skritega za štirimi stenami. Veliko oblik nasilja je prikritega tudi zaradi njegovih pojavnih oblik, ki jih žrtve pogosto ne prepoznavajo ali ne želijo prepoznati kot nasilje. Tu govorimo o mnogih obrazih psihičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, ki se dogaja znotraj družin, razširjeno pa je v vseh starostnih, izobrazbenih in socialnih slojih. Večinoma pa to nasilje ogroža najranljivejše skupine: otroke, ženske in starejše. Prijavo nasilja pri žrtvi pogosto preprečujejo občutki strahu, pa tudi sramu, manjvrednosti, nemoči, osamljenosti in tudi prepričanje, da ji nihče ne bo verjel in da iz situacije ni izhoda.« polnjenega 15. leta starosti (56 %) doživela eno od oblik nasilja. Večina povzročiteljev fizičnega nasilja nad ženskami je moških (92 %). Najpogosteje prihaja do konfliktov med zakonci oziroma življenjskimi partnerji, posledično so vključeni tudi otroci. Veliko nasilja se pojavlja tudi med starejšimi. V nekaterih slovenskih nevladnih organizacijah za pomoč ženskam v primeru nasilja so v prvem valu epidemije zabeležili kar dve tretjini več vključenosti v njihove programe. V MOZIRJU OBRAVNAVALI ENAJST PRIMEROV NASILJA V DRUŽINI CSD Savinjsko-šaleška, v sklopu katerega delujejo enote Mozirje, Velenje in Žalec, je v letošnjem letu obravnaval že okrog 150 primerov nasilja v družini, izrekli so 86 ukrepov prepovedi približeva- nja. Po njihovih ocenah zaradi epidemije ni opaziti povečanja števila primerov, so pa le-ti težji in zahtevnejši. V mozirski enoti so do konca novembra obravnavali enajst primerov nasilja v družini. Kot je povedala pomočnica direktorice Marjana Veršnik Fale, gre v večini primerov za nasilen odnos med partnerjema, v katerem so soudeleženi tudi otroci. V treh primerih je bilo prijavljeno nasilje med odraslimi družinskimi člani - nasilje nad starejšimi. Tudi po oceni Faletove letošnje leto ne odstopa od preteklega leta. Faletova je prepričana, »da trenutne razmere še poglabljajo občutke tesnobe in nemoči, negotova in utesnjena situacija pa povzroča, da se žrtve nasilja še težje odločijo, da bi poiskale pomoč.« Tatiana Golob V mozirski enoti CSD Savinjsko-šaleška vse žrtve nasilja spodbujajo, da v primeru potrebe pokličejo CSD Enota Mozirje na telefonsko številko 03 839 14 60 ali na SOS telefon za pomoč žrtvam nasilja (080 11 55), na TOM telefon za pomoč otrokom in mladostnikom (116 111) ter na anonimni telefon policije (080 12 00). Žrtve nasilja se vedno lahko obrnejo tudi na splošno številko policije 113. Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 11 Oglasi KRONOTERM Toplotna črpalka Adapt je naj inovacija 2020 Inovativna, tiha in učinkovita ter oblikovno dovršena toplotna črpalka Kronoterm Adapt je v sklopu Dneva inovativnosti 2020 prejela kar dve nagradi - nagrado naj inovacija po izboru javnosti ter srebrno nacionalno priznanje gzs za ino-vativnost. DVE NAGRADI ZA KRONOTERM V okviru Dneva inovativnosti 2020, najbolj prepoznavnega slovenskega dogodka na področju inovativnosti, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je slovenski proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm prejel kar dve nagradi, eno s strani javnosti in drugo s strani stroke. GZS je v izbor za najboljše inovacije uvrstila 43 slovenskih podjetij, ki so bili zmagovalci regionalnega izbora. ZA TOPLOTNO ČRPALKO ADAPT VEČ KOT 3000 GLASOV Izbor naj inovacije 2020 po izboru javnosti je potekal z glasovanjem na spletni strani GZS. Kronoterm je s svojo večkrat nagrajeno toplotno črpalko Adapt postal ulti-mativni zmagovalec izbora, saj je prejel velik delež glasov. Za izbrane inovacije je bilo podeljenih malo manj kot 16.000 glasov, od katerih je toplotna črpalka Adapt prejela več kot 3000 glasov. Nagrada po izboru javnosti je pokazatelj, kako zelo so uporabniki in preostala javnost navdušeni nad inovativno, tiho in izjemno učinkovito Kronoterm toplotno črpalko. Nagrada hkrati potrjuje prepoznavnost znamke Kronoterm in dejstvo, da je zaupanja vredna znamka. »POPOLNA TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA« Direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek: »Inovacija je namenjena vsem, zato nam je izbor javnosti velika potrditev, da nam je resnično uspelo in da smo trud in čas vložili v pravo stvar. Glavno vodilo pri razvoju je bilo narediti najbolj prijazno toplotno črpalko. Toplotna črpalka Adapt je v tem trenutku resnično popolna toplotna črpalka zrak-voda. Ker smo razvojno naravnani in ves čas razmišljamo, kako bi presegli svoje dosežke, kako bi izboljšali naše rešitve in storitve, že imamo nekaj idej za izboljšave. A kot pravijo, vse ob svojem času.« POVEČALI IZVOZ IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH Inovativnost je v tem času bolj pomembna kot kadarkoli prej, česar se zavedajo tudi v Kro-notermu. »V času epidemije smo se v podjetju Kronoterm zelo hitro prilagodili in posvetili veliko časa stvarem, ki jih v preteklosti nismo mogli realizirati. Poskrbeli smo za kar nekaj inovativ-nih rešitev in izpeljali projekte, ki so nam pre- cej povečali izvoz. Zaradi povečanega poslovanja in predvsem izvoza se nam je delež zaposlenih dvignil za približno 15 odstotkov,« je dodal Bogdan Kronovšek. DAN INOVATIVNOSTI LETOS V SPLETNI RAZLIČICI Dan inovativnosti je največji, najodmevnejši in najbolj prepoznaven slovenski dogodek na področju inovativosti namenjen učenju, povezovanju in nagrajevanju slovenskih inovatork in inovatorjev. Letošnji dogodek s podelitvijo priznanj je zaradi epidemije potekal v večinoma spletni različici. ZMAGOVALKA MED TOPLOTNIMI ČRPALKAMI S toplotno črpalko Adapt so v podjetju Kronoterm nedvomno začrtali novo pot in prihodnost toplotnih črpalk. Inovativna toplotna črpalka je prilagodljiva v delovanju, vgradnji in videzu. Zasnovana je tako, da ostane nevidna in se čim bolj zlije z okolico. S pojavnostjo in hrupom ne vzbuja pozornosti, hkrati pa z izjemno učinkovitostjo (SCOP 5,2) uporabniku zagotavlja maksimalno udobje v smislu ogrevanja, hlajenja, nizke hrupnosti in nizkih stroškov obratovanja. Ena izmed najtišjih toplotnih črpalk v Evropi popolno prilagaja delovanje potrebam objekta in uporabnika ter celo vremenskih razmeram. ADAPT ZAGOTAVLJA UČINKOVITO RABO ENERGIJO Robustno ohišje zunanje enote naprave kljubuje vsem vremenskim pojavom in ne potrebuje nobene zaščite. Uporabniki glede na svoje želje ter arhitekturni stil stavbe izbirajo med štirimi (barvnimi) različicami - vpadljivi Corten v rusti-kalnem videzu, barvana pločevina v barvah Nero in Olio ter nerjaveče jeklo Inox. Prvič so uporabili popolnoma novo hladivo R452b, ki ne ško- duje ozonu in ima kar 67 % nižji ogljični odtis od obstoječih hladiv. Nova generacija okolju prijaznih toplotnih črpalk Adapt je tako edina, ki ob varčni uporabi zagotavlja tudi učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. PRVO MESTO V SEZONSKI UČINKOVITOSTI V EVROPI Odličnost, kakovost in inovativnost toplotne črpalke Adapt potrjujejo številne prejete nagrade, med drugim mednarodno oblikovalsko nagrado Archiproducts Awards ter nagrado Big SEE v okviru Meseca oblikovanja. Izjemna učinkovitost in inteligentno prilagajanje sta pripomogla k preboju na prvo mesto v sezonski učinkovitosti v Evropi (Bafa lista - primerjava učinkovitosti 1176 toplotnih črpalk - junij 2019). INOVATIVNOST JE PRAVA POT DO USPEHA Nenehne izboljšave, inovativni pristopi, izdelki in rešitve spreminjajo svet. Tehnološko napredni Izdelki združeni s tradicijo in predvsem s kakovostjo pa so zagotovilo uspeha. Vizija podjetja Kronoterm je že od samega začetka leta 1976, ko je ustanovitelj Rudi Kronovšek ustvaril prvo sanitarno toplotno črpalko v Sloveniji, izdelati najbolj učinkovite visokotehnolo-ške naprave za varčno ter okolju prijazno ogrevanje in hlajenje. ŠE VELIKO PRILOŽNOSTI ZA INOVATIVNOST Vodja razvoja pri podjetju Kronoterm Franc Marovt je ob prejetju obeh nagrad povedal: »Zelo smo veseli, da je javnost prepoznala našo inovativnost in sem lahko ponosen na svojo ekipo. Opravili so odlično delo in verjamem, da bomo v prihodnosti še boljši. V Kronotermu vidimo še zelo veliko priložnosti za ino-vativnost, predvsem ker so dosedanje toplotne črpalke zelo tehnično naravnane. Velikokrat uporabnikom niso prijazne in ne nudijo dobre uporabniške izkušnje. Prav v tem vidimo še veliko priložnosti.« ZAUPANJA VREDNA BLAGOVNA ZNAMKA IN PODJETJE KRONOTERM Predanost dejavnosti je ena osrednjih vrednot podjetja, ki svoj ugled gradi na profesionalnosti in strokovnosti. Nenehno vlaganje v znanje in razvoj, napredna tehnologija, strateške partnerske povezave, kakovost in fleksibilnost proizvodnje in storitev, tehnična podpora partnerjem in strankam ter visoko usposobljena servisna podpora so vrednote in prednosti, zaradi katerih sta podjetje in blagovna znamka Kronoterm prepoznavna kot strokovno najbolj usposobljena in zaupanja vredna. PR 12 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Zgodovina in narodopisje Ignac Orožen o podružnični cerkvi v Kokarjah (1) PETER WEISS Na poti po Zadrečki dolini ob Dreti navzgor pridemo najprej do cerkve Device Marije v Kokarjah. Spada v zelo obsežno župnijo Rečica ob Savinji, ki v Zadretju sega na zahod do vključno vasi Spodnje Kraše. Besedilo o Kokarjah je Orožen leta 1877 objavil v svoji nemško pisani knjigi Dekanija Gornjegrajska, in sicer na straneh 180-183. Ker je zapis obsežen, bo objavljen v dveh delih. Tukajšnji prevod s sprotnimi opombami v oglatih oklepajih in fotografijo je prispeval urednik te strani, ki je izbrskal in dodal tudi prevod napisa s tablice v kokar-ski cerkvi v slovenščino. CERKEV NAŠE LJUBE GOSPE V KOKARJAH Leži na desni strani Drete na griču pod Čreto. Le nekaj korakov za to cerkvijo in na cerkvenem dvorišču ali pokopališču je stala kapela svete Ane, ki pa je baje proti koncu prejšnjega stoletja [= pred letom 1800] popolnoma propadla, tako da je od nje mogoče videti le še nekaj temeljnih zidov. Vizitacijski zapisniki iz let 1631, 1641, 1651, 1668 in 1690 vsebujejo tale [latinsko pisana] poročila o takratnem stanju te cerkve in njene stranske kapele: 1631. »Cerkev blažene Device Marije v Kokarjah [v izvirniku: in Kokarje] ima tri oltarje: 1. blažene Device Marije, 2. svetega Blaža na levi strani in 3. svetega Petra na desni strani. Sredi cerkvene ladje je lesen oltar, ki pa je uničen. Ima vinograd, davek od enega vinograda, 140 krav in 25 ovc. Od celjskega grajskega grofa ima 1 goldinar in 40 krajcarjev. Maše v tej cerkvi so samo ob sobotah. Na pokopališču je kapelica svete Ane, ki ima tri oltarje: 1. svete Ane v prezbiteriju [= prostoru z glavnim oltarjem], 2. svetega Lenarta na levi strani in 3. svetega Valentina na desni strani.« 1641. »V Kokarjah [v izvirniku: In Cokarje], cerkev blažene Device Marije, župnik je dolžen ma-ševati le ob sobotah, za kar dobi od cerkve 6 goldinarjev.« ni del. Dolžina in širina cerkvene ladje in oltarnega dela je skoraj enaka širini [nejasno.]« 1668. »Cerkev blažene Device Marije v Kokarjah [v izvirniku: in Kokerje] je posvečena od davnih časov. Oltarni del je dvignjen, neobokan in nedokončan. Leseni strop je kasetiran [kar pomeni, da so bili leseni nosilci položeni v dve smeri]. Pokopališče je dolgo in široko in obdaja Cerkev Matere Božje v Kokarjah s severozahoda 1651. »Kapela svete Ane na pokopališču v Kokarjah [v izvirniku: Capella s. Annae in coemete-rio in Kokarje] ima štiri maše, namreč na praznik svete Ane, svetega Valentina, svetega Lenarta in na zahvalno nedeljo po rojstvu blažene Device Marije. Cerkev (svete Ane) je svetla, v oltarnem delu so tri okna, v cerkveni ladji pa eno. Oltarni prostor je visok 10 komolcev [= približno 4,4 metra], obokana pa ni cerkvena ladja, ampak oltar- SPOMINSKI ZAPIS O ČUDEŽNEM KONCU HUDE ZIME SREDI 15. STOLETJA Napis je iz nemščine prevedel Janko Orožen (Savinjski zbornik 2 (1965), str. 388-389). (Z Ignacem Orožnom menda ni bil v sorodu.) Drugi del se glasi: »Ko je bil gospod Gašper Pintar opat v Gornjem Gradu, je bila tako huda zima s tako velikim snegom in tako vetrovnim mrazom, da je živina poginjala in so ljudje na cesti od mraza umirali. Imenovani opat je naročil svojim najbližjim župnikom in vikarjem, naj pridejo s svojimi župljani v pobožnosti z molitvijo in petjem k tej kapeli v Kokarjah, in on sam je prišel s svojimi častitljivimi očeti in brati z rešnjim telesom in drugimi svetostmi. Vi, pobožni kristjani in ljubitelji Device Marije, izvedite za čudež njene velike usmiljenosti! Takoj ko je med mašo imenovanega opata prišlo do preobrazbe rešnjega telesa, je začel pihati sladek in topel veter in sneg je skopnel. To se je zgodilo na dan svetega Gregorja [= 12. marca]. Taka in podobna znamenja so se pri tej cerkvi pogosto dogajala in Mati usmiljenja je izkazala svojo pomoč in milost mnogim slabotnim, ki so to cerkev s pravo pobožnostjo počastili in obiskali. - To tablico so po prastari tablici obnovili in popravili v času, ko je bil v Ljubljani škof Tomaž [Hren], meseca decembra leta 1599.« cerkev blažene Device Marije in svete Ane. Zakristija je zgrajena na novo, ni pa še dokončana. - Kapela svete Ane je posvečena od zdavnaj. Oltarni del je obokan, ladja pa ima lesen kasetiran strop. Mali zvon v lesenem zvoniku je nad vhodom. Zakristije nima.« 1690. »Kapela svete Ane nima drugih pomembnosti, razen dohodka od nekaj glav živine, ki se množi.« Zdaj ima cerkev v Kokarjah le en stranski oltar, in sicer svete Ane, ki so ga prenesli sem iz prej omenjene kapele. V gornjegrajskem samostanskem urbarju iz leta 1426 so na strani 48 Kokarje navedene enostavno kot »Kapele«. Sem je gornjegrajski opat Gašper (1453-1461) pripeljal veliko procesijo v priprošnjo proti dolgotrajni in sneženi zimi, in od tedaj se tu vsako leto na kvatrni petek v postu zbere veliko ljudi. Na ta dogodek spominja v cerkvi votivna ali spominska plošča, katere napis je ponatisnjen v kroniki gornjegrajskega samostana na strani 195 [= v knjigi Ignaca Orožna Das BenediktinerStift Oberburg (Benediktinski samostan Gornji Grad), 1876]. Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 13 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki IZBOR NAJSKRBNEJSEGA LASTNIKA GOZDA ZA LETO 2020 NA GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU NAZARJE Primož Gornik najbolj skrben lastnik gozda na našem območju V prejšnjih številkah smo predstavili štiri kandidate za najbolj skrbnega lastnika gozda v letu 2020 na gozdnogospodarskem območju Nazarje. Sedaj predstavljamo še petega, prihaja iz nazar-ske gospodarske enote. Gozdarji ZGS OE Nazarje so ga na podlagi kriterijev izbrali za najbolj skrbnega lastnika gozda našega območja v letu 2020. UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Primož Gornik je gospodar nekdanjega kmečkega posestva Lomšek iz Črete pri Kokar-jah. Prevzel ga je leta 2011. Posest obsega 42 ha površin, od tega je 39 ha gozda, ostalo so pašniki. Povrh tega je pred kratkim pridobil še 7 ha gozdov in 7 ha kmetijskih površin. Leta 2014 je Gornikov gozd prizadel žledolom, leta 2018 pa vetrolom. Vendar Primož ni kmetovalec, vsakdanji kruh si služi kot upravljalec težke gradbene mehanizacije. Povedal je, da mu je to delo pisano na kožo, od mladih nog ga je zanimalo vse, kar brni in ropota. Druga njegova mladostna ljubezen je narava, zlasti gozd. Zato je že kot kratkohlačnik postal tabornik in to ostaja tudi danes, je taborniška grča v rodu Sotočje Nazarje. Poleg tega je aktiven gasilec v Prostovoljnem gasilskem društvu Gorica ob Dreti. NA DELO V GOZD NE GRE NIKOLI SAM Ujme njegovemu gozdu niso prizanašale, leta 2014 ga je prizadel žledolom, leta 2018 pa vetro-lom. Ker je za delo v gozdu ustrezno opremljen in usposobljen, saj se je udeležil tečaja za var- Primož Gornik je gospodar nekdanjega kmečkega posestva Lomšek iz Črete pri Kokarjah. no delo z motorno žago ter tečaja za varno delo s traktorjem, je poškodovan gozd saniral sam. Vendar ne povsem sam, za delo v gozdu si vedno poišče sodelavca, ker se zaveda, da je izvajanje del v gozdu v skupini veliko varnejše in tudi učinkovitejše. S HITRIM IN DOSLEDNIM UKREPANJEM NAD PODLUBNIKE Učinkovito obvladuje tudi smrekove podlub-nike, ki se razbohotijo po ujmah. Žarišča pri njem ne trajajo dolgo, s hitrim in doslednim ukrepanjem zajezi njihovo širjenje. Pomembno se mu zdi tudi to, komu prodaja svoj les. S svojimi kupci je vzpostavil dolgoročno sodelovanje, ki temelji na zaupanju. Kot skrbnemu gospodarju in taborniku mu je hudo, da marsikdo v gozdu še vedno vidi prostor za odlagališče odpadkov. Svoj gozd je ob cestah in objektih očistil tovrstne navlake. NJEGOV GOZD IMA VISOKO LESNO ZALOGO Kljub ujmam in kalamitetam (čezmerno razmnoževanje škodljivih živali) zadnjih let je njegov gozd v dobrem stanju in ima visoko lesno zalogo. Primož seka precej manj drevja, kot bi lahko, saj zaradi nizke cene lesa v zadnjih letih ni zainteresiran za večje sečnje. Se pa zato veliko bolj posveča negi gozda, v zadnjem obdobju predvsem negi letvenjakov. Zanj je to naložba v prihodnost. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da tako skrben lastnik gozda zelo dobro sodeluje z gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. Tekst in foto: Maja Vrčkovnik Zadrečka dolina, od kod lepote tvoje? Skrb za okolje se lahko primerja s skrbjo za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Nekaterim je mar, drugim pač ne. Kar nekako smo se že odvadili kupov takšnih in drugačnih odpadkov ob cestah, v gozdovih, grapah, jamah, ampak kdor išče, ta najde. Večji kup gradbenih odpadkov se je preko noči pojavil na cesti proti Ve-nišam. Največja ironija pa je, da le streljaj stran od odpadkov stoji tabla, na kateri piše Ne odlagaj odpadkov. ŠS 14 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Oglasi, Nasveti PODJETJE PIŠEK-VITLI KRPAN Nadaljujejo s tradicijo odličnosti Podjetje PIŠEK-Vitli KRPAN je kot zanesljiv, kredibilen in nadpovprečno uspešen poslovni subjekt prejelo Platinasto bonitetno odličnost. Priznanje, ki ga podeljuje družba za analizo podatkov Bisnode, prejmejo izključno podjetja, ki imajo najvišjo bonitetno oceno odličnosti Zlati AAA tri leta zapored. V nekoliko drugačnem poslovnem letu je družbi, ki je vodilni proizvajalec gozdarskih vitlov na svetu in proizvaja tudi ostalo gozdarsko mehanizacijo, v prvi polovici uspelo poslovne kazalnike obdržati na nivoju preteklih let. Družba se ob prejemu najvišjega poslovnega priznanja za odličnost zahvaljuje vsem poslovnim partnerjem in strankam, ki so z nakupom strojev Krpan izkazali zaupanje ter podprli slovenske delavce. Certifikat Platinasta bonitetna odličnost je prepoznan v širšem evropskem prostoru, temelji pa na računovodskih izkazih in drugih Tokrat bomo izdelali čudovit dodatek, s katerim lahko polepšate vašo božično dekoracijo in svojemu domu dodate pridih ustvarjalnosti. Izdelali bomo božično kroglico. Potrebujemo: • prazno rolico WC papirja • desko za rezanje • ravnilo • olfa nož • lepilo • vrvico za obešanje • darilne trakove • bleščice • pištolo za vroče lepljenje • svinčnik • škarje Postopek za izdelavo kroglice: INa prazno rolico toaletnega papirja z ravnilom odmerimo 1 cm in si mero označimo s svinčnikom. Z olfa nožem nato previdno odrežemo označeno širino, tako da dobimo obroček. Svetujem vam, da pri rezanju uporabite re- dinamičnih kazalnikih podjetja, ki napovedujejo nadpovprečno varno poslovanje podjetja v naslednjih dvanajstih mesecih. Cilj tega podjetniškega odlikovanja ni samo promocija dobro delujočih podjetij ter njihovih poslovnih praks, temveč tudi doseganje finančne neoporečnosti. Zdrava podjetja, ki vzdržujejo dobro finančno kondici-jo, morajo za ohranitev tega certifikata izpolnjevati visoka merila plačilne discipline. Kljub izzivom, ki jih je prineslo to leto, smo pri Krpanu v prvi polovici dosegli zelo dobre poslovne rezultate. Izdelki Krpan so plod lastnega razvoja, dolgoletnih izkušenj in predlogov naših kupcev ter preizkušanja delovanja v najrazličnejših pogojih. Ponosni smo na preteklost in z optimizmom stremimo v prihodnost. Se naprej bomo stremeli k najvišji kakovosti in varnosti naših izdelkov, obseg poprodajnih stori- zalno desko, da ne poškodujete delovne površine. 2Darilni trak na enem koncu prilepimo na izrezan obroček, nato pa ga začnemo ovijati okoli njega. Ko pokrijemo celotno površino obročka, konec darilnega traku s pištolo za vroče lepljenje zalepimo nanj. Po navedenem postopku bomo izdelati 3 obročke, ki jih bomo potrebovali za božično kroglico. Direktor in ustanovitelj podjetja Franc Pišek s priznanjem Platinasta bonitetna odličnost tev bomo še nekoliko povečali. Ob dodelitvi najvišjega podjetniškega odlikovanja je direktor in ustanovitelj podjetja Franc Pišek povedal: »To priznanje za nas pomeni, da smo na pravi poti, da delamo dobro. Zaupa nam vedno več 3 Ovite obročke zložimo enega v drugega, da dobimo obliko kroglice, kot je prikazano na sliki. 4 Našo božično kroglico okrasimo z bleščicami, na vrhu pa okoli enega obročka zavežite še vrvico. Božična kroglica je tako gotova. Pozabavajte se in pustite vaši ustvarjalnosti prosto pot. Po želji ustvarjajte z darilnimi trakovi različnih barv in za okrasitev uporabite bleščice, zvezdice, pentlje ali druge dodatke. Samostojen obroček pa lahko uporabite tudi kot dekoracijo za prtičke pri božični večerji. Ida Kotnik, vodja ročnodelskega krožka Vrba Nazarje poslovnih partnerjev in končnih kupcev. Naši izdelki so sinonim za kvaliteto. V panogi kmetijske mehanizacije smo eden redkih, če ne celo edini, ki nudimo 3-letno garancijo na vse izdelke in posamezne sklope. Vsa ta pretekla leta smo vedno imeli nekoliko večjo zalogo materiala za proizvodnjo. V teh drugačnih časih se je to izkazalo za zelo pomembno. Še vedno trdim, da je za uspeh podjetja odgovoren in obenem tudi zaslužen vsak delavec. Zadovoljni zaposleni so ključ za dolgoročno uspešnost. Zato bi se na tem mestu zahvalil vsakemu posebej. Če ima zaposleni manevrski prostor, v katerem se lahko uči in razvija, potem je podjetje na dobri poti. Mi smo vedno odprti za nove ideje in zaposlenim omogočamo, da te ideje tudi izrazijo. Samo z inovacijami bomo še naprej ostali konkurenčni na zahtevnem globalnem trgu.« PR PRAZNIČNE DEKORACIJE IZ RECIKLIRANIH MATERIALOV Božična kroglica iz papirja Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 15 Ljudje in dogodki, Organizacije DOBRODELNA POTEZA OSKRBNICE MOZIRSKE KOČE ALENKE VETRIH Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš Začel se je praznični december, čas veselja, čas namenjen družini in našim najbližjim. Letos bo ta čas zagotovo drugačen, sploh za starejše, ki so zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa sami za zaprtimi vrati številnih ustanov. Alenka Vetrih, oskrbnica Mozirske koče, je zadnji petek v novembru polepšala dan stanovalcem in zaposlenim v velenjskem domu za varstvo odraslih. NASMEH IN ISKRICE V OČEH Vetrihova je za stanovalce doma s svojo ekipo pripravila sladek paket, poln Lenčkinih dobrot. Prav tako ni pozabila na zaposlene v domu, ki jih je razveselila z okusnim domačim jabolčnim in borovničevim štrudljem. »Tako malo je potrebno, da pričaraš nasmeh in iskrice v očeh,« je povedala Alenka, zadovoljna, ker ji je uspelo prinesti delček domačnosti in veselja v sobe in bolniške postelje tistih, ki so postavljali temelje časa, ki ga živimo. »DOBRO SE Z DOBRIM VRAČA ...« ... pravi star pregovor, v katerega verjame tudi Vetrihova. V peki Alenka Vetrih s sladkimi dobrotami za stanovalce in zaposlene v domu za varstvo odraslih (foto: arhiv DVO Velenje) piškotov zelo uživa, a glede na ko- »Ni važno, koliko je stalo, ta čas in ličino je bil to kar velik izziv tudi zanjo. Pripravila je 165 paketov za stanovalce (v vsakem paketu je bilo deset različnih piškotov) in sto kosov zavitka za zaposlene. »Pekla sem od ponedeljka do četrtka. Samo pri pakiranju sta mi pomagali hčeri. Vloženih ur in materiala nisem štela,« je povedala in dodala: denar sta že poplačana z nasmehi, zahvalami, pozitivnimi mislimi in tistimi drobnimi iskricami.« VČASIH JE LAŽJE, VČASIH ZELO HUDO Direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc: »V našem domu smo vedno postavljeni pred določene izzive. Največkrat gre za izzi- ve, ki nas pripeljejo k izboljšavam. Zal je tokrat drugače. Izziv, ki nam ga je tokrat na pot postavilo življenje, je neizprosen, težak in brezbrižen. Čas, v katerem smo se znašli prav vsi, je čas, ki bi ga, če bi imeli Arabelin prstan, zagotovo z največjo lahkotnostjo preskočili. A žal nimamo niti Arabelinega prstana niti čarobne palice in smo, hočemo ali ne, na milost in nemilost prepuščeni temu boju. Včasih je lažje, včasih zelo hudo.« Z ZADNJIMI ATOMI MOČI V teh dneh, ko vsi zaposleni delajo tako rekoč na robu svojih zmožnosti in dajejo vse od sebe in ko stanovalci doma pogumno prenašajo bitko z nevidnim sovražnikom, njihova srca grejejo nesebične geste mnogih ljudi. Direktorica Violeta Potočnik Krajnc je hvaležna: »To nam vsem pogreje srca in nam daje zavedanje, da v tej bitki nismo sami. Hvala vsem!« Alenka Vetrih pa je dodala: »Če bi vsak kdaj prispeval v kakršnikoli obliki, lahko samo prijazno besedo, bi bil svet veliko lepši.« Urška Ernecl DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE Obdarili več kot 50 posameznikov Članice Društva prijateljev mladine Mozirje so poskrbele, da bodo letošnji prazniki srečni tudi za tiste, ki si morda težko privoščijo osnovne dobrine. S pomočjo podjetij in posameznikov so v decembru narisale nasmehe na obraze več kot 50 posameznikom iz občine Mozirje. Vsak- do je nekaj prispeval in na koncu so bile škatle s presenečenji polne do zadnjega kotička. Določeni posamezniki in družine si takrat, ko so vse mize polne dobrot in izobilja, želijo samo dve stvari. Da ne bi bili lačni in da jih ne bi zeblo. Mateja Plesec Iz srca hvala vsem donatorjem in pomočnikom: Pekarna Rednak Luče, Brinečev mlin, Apartmaji in wellnes center Korošec, DCookies, peka piškotov, peciva in slaščic (Tamara Danijel), Jernej Mazej, Kmetija Flis - Četina, Kmetija Spodnji Strmčnik, Sadjarstvo Mirosan Kasaze, sadjar Mozirje, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Plastika Skaza, d.o.o., DPM Mozirje, Družina Sevšek, Print&More (Mitja Matjaž) s.p., Računalniška trgovina in storitve CD (Cajner David), Avtomehanične storitve Damjan Smit, Miha Florjanc, Anamarija Sevšek, Cokan Matija, LAJKA - trgovina za male živali (Nataša Rogel), Nastja Kovačec, Malinca d.o.o., Darija Planovšek, Alja Zunter, Tjaša Plesec, Mateja Plesec, Anja Brecl, Dobovič-nik Peter s.p., družina Dobnik-Hribernik, Franjo Podkrižnik, Cvetlicarna Tulipan, RKS - Območno združenje Zgornje Savinjske doline, JAZZ Janez Ažman s.p., Občina Mozirje, Depolis d.o.o. Mozirje (Sergeja Marjanovič Pregelj), Mobile-arch D.O.O. (g. Borut Pregelj), BSH Hišni aparati Nazarje. Škatle s presenečenji so bile polne do zadnjega kotička. (Foto: arhiv društva) 16 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Kultura, Organizacije, Iz občin, Nasveti ZAKLJUČNA RAZSTAVA ZLATA PALETA 2020 V TRBOVLJAH Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Gal deseto S postavitvijo virtualne razstave Zlata paleta 2020 v Trbovljah se je zaključil letošnji projekt Zlata paleta, ki ga že več kot dve desetletji pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije. Na njej so na ogled postavljena dela s prejetimi certifikati kakovosti. MED RAZSTAVLJAVCI ACMANOVA IN BOŽIČEVA Med deli, ki so se uvrstili na razstavo, so tudi dela članic Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal Rečica ob Savinji. Certifikat kakovosti si je v sklopu osnovnih tehnik prislužila Blanka Božič z akvarelom Nemi stražarji in pri sodobnem slikarstvu Erna Acman z akrilom na platno Jutro brez svobode. Pri projektu je sodelovalo 16 društev s 391 deli, od katerih je strokovna komisija na razstave uvrstila 189 del. Podeljenih je bilo 44 certifikatov kakovosti in 145 priznanj. Po izboru strokovne komisije je zveza avtorjem podelila šest bronastih, šest srebrnih in šest zlatih palet. Po točkovnem sistemu nagrajevanja društev pa društvom bronasto, srebrno in zlato plaketo iz naslova uspešnosti. Na prva tri mesta so se uvrstili Likovno društvo Mengeš, Zavod Ars Viva Stari trg pri Ložu in Litijski likovni atelje Lila Litija. Društvo Gal je zasedlo deseto mesto. KLJUB OMEJITVAM ŽELJA PO USTVARJANJU MOČNA Zaradi razglašene epidemije so bila priznanja predstavljena virtu-alno in bodo vročena takoj, ko bodo razmere dopuščale. »Kljub vsem omejitvam v družbi je bila želja po likovnem izražanju dovolj močna, da smo pod streho pripeljali tematske razstave in zaključno prireditev z razstavo likovnih del s pridobljenimi certifikati kakovosti. Temat- ske razstave zaznamuje šibkejša udeležba avtorjev in prispelih del od predhodnih let, a je njihova sporočilna vrednost močna, lahko bi rekli, da so prispele likovne izpovedi sinonim za svobodo govora,« je preko video nagovora povedala predsednica zveze Blanka Božič. Marija Šukalo OBČINE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Odločitev o višini donacije LUV v rokah županov Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje (LUV) se je na županji in župane občin Zgornje Savinjske doline obrnil s prošnjo za do-nacije pri opremi prostora. Prošnjo so obravnavali na zadnjem kolegiju županov in se odločili, da so pomoči naklonjeni, vsaka občina pa se bo zase odločala o višini dona-cije univerzi. Na LUV so lani jeseni začeli pisati novo zgodbo, saj so začeli z izvajanjem projekta »AS-Aktiviraj Se!«. V dveh izvedbenih skupinah je bilo vključenih 32 udeležencev, od tega trije iz Gornjega Grada. Cilj programa je opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela, povečanje deleža oseb iz ciljnih skupin, ki bodo po koncu programa vključene v iskanje zaposlitve, izobraževanje, usposabljanje, pridobivanje kvalifikacij ali zaposlitev. V času izvajanja programskih aktivnosti udeležencem nudijo aktualne, zanimive in raznolike vse- bine, ki omogočajo osebnostni razvoj, dvig funkcionalnih kompe-tenc za vključenost v družbo, razvoj socialnih veščin in spretnosti, krepitev moči in motiviranost za ponovno aktivacijo in približevanje trgu dela ter pridobivanje znanj in informacij, ki vodijo k razreševanju socialnih stisk in težav, ki pogosto spremljajo stanje dolgotrajne brezposelnosti, so zapisali v prošnji za donacijo. Štefka Sem J ' M- i DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo V marsikaterem domu te dni krasi mizo božična zvezda, ki je znana in priljubljena okrasna rastlina. Najpogosteje z rdečimi listi polepša stanovanje v obdobju zime. Vendar kaj storiti, če se listi nočejo obarvati rdeče? OSEM TEDNOV PREKRIVANJA Začnite s prekrivanjem od zgodnjega popoldneva do naslednjega jutra, skupaj mora biti 14 ur. Pri tem morate vztrajati osem tednov. Takrat bi morali biti listi že obarva- Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima) ni in zvezdo lahko postavite, kamor želite, seveda pod ustreznimi pogoji. Ne sme biti prevroče, zato je ne smemo postaviti v bližino radiatorjev. Uspevala bo v zmerno ogretih in svetlih prostorih, kjer zrak ni presuh in se temperatura giblje okoli 20 stopinj Celzija. CVETI OD DECEMBRA DO JANUARJA Njeni cvetovi so najpogosteje rdeče barve, lahko se obarvajo tudi rumeno, oranžno, belo in rožnato. Zaradi tega mnogi zmotno mislijo, da rastlina cveti. V resnici ta rastlinica cveti nekje od decembra do januarja. Cvetovi so drobni, rumenkasti, nahajajo se v središču na vrhu vsake vejice in nimajo posebnega vonja. Kot necvetočo rastlino jo lahko gojimo nekaj let, a jo mnogi po praznikih kar nekoliko zanemarijo in celo zavržejo. KAKO RAVNATI Z NJO PO PRAZNIKIH Paziti moramo na prepih, saj bo v nasprotnem primeru odvrgla liste. Ustrezna skrb pomeni redno zalivanje in gnojenje. Najbolje bo rasla v navadni cvetlični zemlji, ki bo zmešana s šoto. Gnojimo jo, ko obarvani listi odpadejo. Če zvezde po praznikih ne nameravate zavreči, jo pozno marca ali v začetku aprila porežite na približno 20 centimetrov. Potem jo normalno zalivajte in gnojite in po vsej verjetnosti bo že čez kakšna dva meseca pognala prve poganjke. Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 17 Ljudje in dogodki FILCARKA SPELA ORESNIK IZ SOLČAVE Obdelava surove volne združuje vse njene največje ljubezni Špela Orešnik iz Solčave je po izobrazbi grafična oblikovalka in akademska restavratorka, a svoje znanje usmerja v polstenje. S to prastaro tehniko obdelovanja volne se je srečala med študijem pred desetletjem in pol. Tedaj se je udeležila delavnice izdelave različnih uporabnih predmetov iz surove volne. To jo je zelo navdušilo, saj, kot je povedala, združuje vse njene največje ljubezni; naravo, tradicijo in umetnost. PORODNIŠKO IZKORISTILA ZA PRENOVO ATELJEJA Po nekaj letih učenja, prakse, izboljšav in razvoja številnih novih izdelkov se je za to delo navdušil tudi partner Franci in skupaj sta v solčavskem župnišču uredila atelje Franc in Liza, kjer lahko obiskovalci najdejo njune izdelke. A to je bilo letos zelo oteženo zaradi različnih ukrepov ob epidemiji, ki so onemogočili prihod turistov. »To turbulentno obdobje sem sedaj posvetila družini, saj se nama je pridružil sin Julijan. Porodniško sem izkoristila tudi za obnovo večjega ateljeja v centru vasi, kamor se, upam, selim spomladi. Postavila sva tudi starinski stroj za krtačenje volne, zato bo kmalu mogoče videti celotno predelavo volne od ovce do končnega izdelka,« je o svojem delu in ustvarjanju spregovorila navdušena filcar-ka, prepričana, da je volna izredno uporaben in vsestranski material, saj lahko iz nje izdelamo praktično karkoli, od oblačil in obutve, naki- Špeli Orešnik je pri delu v pomoč partner Franc Mager. (Foto: Marija Sukalo) ta in vseh možnih modnih dodatkov do igrač, odej, tepihov in slik. Z njo lahko tako opremimo cel dom. Z EX FILCORE PROMOVIRA UPORABO VOLNE V UMETNOSTI Tradicionalno se iz volne polsti-jo vsakdanji uporabni predmeti, a Orešnikova jim ji želela dati tudi kanček umetniške vrednosti. Tako je začela raziskovati različne likovne izrazne možnosti in hitro ugotovila, da filcanje surove volne omogoča celo večjo svobodo izražanja kot številne klasične slikarske tehnike. Zato tudi vsako leto pripravlja Ex filcore, natečaj za polstena likovna dela na vnaprej določeno temo, saj želi promovirati uporabo volne v umetnosti. OB PREDSTAVITVAH NA SEJMIH DOMA IN V TUJINI TUDI DELAVNICE Orešnikova tehniko ročnega polstenja in izdelke iz volne av- tohtone jezersko-solčavske ovce že več let predstavlja na stojnicah po vsej Sloveniji, občasno tudi v tujini. Njene izdelke je bilo moč opaziti na sejmih v Avstriji in različnih krajih na Hrvaškem. Tam je le tri serije; 3D ilustracije za knjigo narečnih zgodb Gori, doli, sem in tja, drugo serijo sem delala po fotografijah bližnjih posnetkov različnih cvetov. O možnostih slikanja z volno pa sem se največ naučila pri izdelavi replik znanih slikarskih del. Za to sem izbrala različne avtorje, stile in tehnike,« je o svojih dosežkih spregovorila fil-carka, ki je vse volnene slike izdelala v tehniki mokrega, delno tudi suhega polstenja. VSAKA SLIKA IMA SVOJO ZGODBO »Osnovni postopek izdelave je pri vseh približno enak. Namesto slikarskega platna pripravim plast ali dve domače bele volne, na katero nato namesto barv nanašam pramene barvanih volnenih vlaken. Nato vse skupaj prepojim z milnico in filcam - izmenično gla- S svojimi izdelki se je Orešnikova predstavila tudi na razstavi v galeriji Kvartirna hiša v Celju. (Foto: osebni arhiv) Ilustracije za knjigo Gori, doli, sem in tja (foto: osebni arhiv) spoznala kar nekaj kolegic, ki delajo izdelke iz njihove lokalne volne. Ob predstavitvah na stojnicah tako pripravi tudi delavnice. Njena dela je bilo mogoče opaziti tako na skupinskih kot samostojnih razstavah in modnih revijah. NA SLIKARSKIH RAZSTAVAH NJENA DELA OPAŽENA IN NAGRAJENA »V zadnjih letih sem se udeležila tudi selekcioniranih in drugih slikarskih razstav, kjer so bila moja dela opažena in večkrat nagrajena. Največji izziv so mi bi- dim, mečkam, valjam - tako dolgo, da se vlakna med seboj trdno prepletejo in nastane kompaktno blago, imenovano filc. Izdelek nato operem in posušim.« Tako izdelane slike so lahko hkrati lahkotne, robustne in nežne, zato ne potrebujejo šipe ali okvirja. A vsaka ima svojo zgodbo, nastajale pa so postopoma skozi vsa leta njenega dela z volno. Pri nekaterih je tudi malo eksperimentirala z drugimi materiali in tehnikami. Marija Šukalo 18 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Ljudje in dogodki, Organizacije JON KANJIR SPISAL SLIKANICO TUDI LUKA NOSI MASKO Po poti življenja hodi z odprtimi očmi Jon Kanjir iz Ljubije je spisal slikanico Tudi Luka nosi masko. Ilustracije h knjigi je prispevala Korošica Maša Črešnik, dijakinja umetniške gimnazije likovne smeri, izdalo pa jo je Društvo za povezovanje dijakov, učiteljev in prijateljev Gimnazije Celje - Center (GCC). OTROCI SE POISTOVETIJO Z GLAVNIM JUNAKOM Jon, dijak tretjega letnika programa predšolska vzgoja na omenjeni gimnaziji, je želel na zabaven način predstaviti nošenje maske. Njegov avtorski prvenec je name- njen otrokom med drugim in desetim letom starosti. Čeprav je knjiga sproščujoče branje, vsebuje pozitiven vzgojni moment. Luka skozi pogovor z babico na preprost način izve pomen nošenja obrazne maske. Knjiga ni le možnost, da se otroci poistovetijo z glavnim junakom in lažje dojamejo pomen nošenja mask in skrbi za sočloveka, ampak je tudi poslovna ideja. Tako je Jonov prvenec na voljo tudi v spletni trgovini http://luka-bere.si/. »Slikanico sem napisal, ker že- Jon Kanjir je dejal, da se je na poti od spisane zgodbe do tiskane knjige pojavilo kar nekaj zapletov, ki so jih uspešno rešili. lim otrokom pomagati pri razjas-njevanju pomena nošenja mask, saj verjamem, da otrok lažje dojema dogajanje okoli sebe, če mu je to predstavljeno na njemu razumljiv način,« je zapisal. BODOČI VZGOJITELJ RAD USTVARJA ZA OTROKE Bodoči vzgojitelj z empatijo in zanosom rad ustvarja za otroke. Obenem si želi, da bi njegov junak Luka nagovoril čim več otrok in da bi kmalu premagali virus ter ponovno zaživeli brez omejitev. TRUDI SE IZKORISTITI VSE PRILOŽNOSTI, ZMAGE IN PORAZE Jon je dejal, da hodi po poti življenja z odprtimi očmi in ga zajema z veliko žlico. Trudi se izkoristiti vse priložnosti, ki so mu dane, naj bo to nov hobi, dobrodelne akcije ali nova poznanstva. Zelo ceni vse izkušnje, ki jih s tem pridobi. »Vesel sem, ko nekaj uspe, ko pridem do »zmage«, še bolj pa spoštujem vse »poraze«, saj se iz njih največ naučim. Takrat imam priložnost ta poraz obrniti sebi v prid,« je o svojih poslovnih ambicijah povedal srednješolec, ki se vedno trudi, da v vsaki situa- MIKLAVZEVANJE Na Miklavžev večer so otroci rečiške občine lahko občudovali Miklavža, ki je zaradi epidemije pričaral čisto poseben pohod. Ni jih pričakal na trgu, kot je to že vrsto let običajno, temveč se je podal po krajih občine in otroke pozdravljal z varne razdalje. Darila so pred vrati domov pristala brezstično. OTROKOM POLEPŠALI TRENUTEK DNEVA Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji, ki so ob številnih sponzorjih in starših bili v pomoč dobrotniku, se zavedajo, da je v teh ne ravno prijaznih časih zaradi epidemije potrebno prižgati iskrico v otroških očeh. Če ni to mogoče s pogledom ali z druženjem v živo, pa na daleč z varnostno razdaljo. Prižgali iskrico v otroških očeh Miklavž se je v družbi angelov in parkeljna podal naokoli in otroke pozdravljal z varne razdalje. »To je le dokaz, da v času, ko ot- daljavo in brezstično, ob vseh upo- roci rabijo socialni stik vrstnikov, lahko polepšamo trenutek dneva in ob trmi in vztrajnosti najdemo pot do otroških src, pa čeprav na števanjih omejitev,« je bilo letošnje sporočilo organizatorjev tako v re-čiški kot v drugih občinah po do- ciji najde nekaj dobrega, lepega, predvsem pa koristnega. V ŽIVLJENJU JE POTREBNO NA VSE GLEDATI POZITIVNO Prepričan je, da je potrebno v življenju na vse gledati pozitivno. Meni, da je naš pogled na življenje vreden največ, če ga dojemamo kot priložnost, da delamo dobro in s tem pomagamo drugim. Tako lahko pozitivno vplivamo na okolico. »Zato iz srca cenim vsak nasmeh, objem, iskrenost in priložnost za druženje. Hvaležen sem za našo družino, ki jo dojemam kot blagoslov, saj mi njihova podpora ogromno pomeni, četudi velikokrat sprva ne razumejo mojih novih projektov,« je med drugim povedal aktiven član podjetniškega krožka GCC StartUp. Zaupal nam je, da se je na poti od spisane zgodbe do tiskane knjige pojavilo kar nekaj zapletov, ki so jih uspešno rešili. Pri tem mu je bil največji motivator nekdanji Mozir-jan, ravnatelj gimnazije Gregor Deleja, saj mu je dal zagon in voljo, da je projekt izpeljal do konca. Marija Šukalo, foto: osebni arhiv MIKLAVŽEVA DRAŽBA UMETNIŠKIH DEL Do otroških src bodo prišla tudi sredstva dobrodelne dražbe umetniških del. Slednjo je spletno pripravil Rotary Club Žalec. Da so jo uspeli organizirati, jim je dogodek omogočil Avto Center Jereb na svoji spletni strani. Likovna dela v odkup na dražbi so ponudili akademski slikarji Rudolf Španzl, Biljana Unkovska, Dorijan Spanzl in Narcis Kantardžic. Celoten izkupiček dražbe, preko šest tisoč evrov, je po besedah predsednika Rotary Cluba Žalec Jožefa Kočevarja namenjen šolskemu skladu Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. Porabili jih bodo za lajšanje socialnih stisk. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 19 Organizacije MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE V socialnih programih izvajali socialne programe in ekskurzije Letos so v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih (MDGN) Velenje izvajali štiri socialne programe, v okviru katerih so izvedli številne aktivnosti. Zaradi epidemije so delo prilagodili nastali situaciji. MDGN do spomladanskih volitev vodi predsednik Franc Forštner, sekretarka in dolgoletna strokovna sodelavka pa je Urška Jakop iz Zgornjih Pobrežij. V SAŠA REGIJI PREKO 400 ČLANOV Na območju desetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline je okrog 420 slušno prizadetih oseb, ki so bolj ali manj aktivne in se vključujejo v programe in aktivnosti društva preko svojih koordinatorjev in članov vodstva. Do ponovno razglašene epidemije so izvedli predavanja o energijah, zdravi hrani, poznavanju, vlogi ter uporabi eteričnih olj, žalovanju v družini in širše, medsebojnih odnosih, vpliv čustev na zdravje, doživljanju tesnobe in psihičnih stisk idr. Ogledali so si AMZS Center varne vožnje na Vranskem, frančiškanski samostan z obiskom sester klaris v Nazarjah in izvedli družabno srečanje članov društva. V SVETU TIŠINE Z MANJ OSAMLJENOSTI IN IZOLACIJE OD OKOLJA Temeljni cilj združevanja oseb z okvaro sluha je ustvarjanje možnosti za enakopravno in čim bolj popolno vključevanje v življenjsko in delovno okolje, družabno življenje ter posredovanje pravilnih in pravočasnih informacij s področja zakonodaje, izobraževanja, pravic ter dolžnosti v Saša regiji. Zaradi okvare sluha imajo na ta način prizadete osebe največ težav pri sporazumevanju in komunikaciji z okoljem, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo in preživljajo prosti čas. Komunikacijske ovire, nezmožnost interakcije z oko- ljem zaradi okvare in popolne izgube sluha so vzrok različnih oblik socialne izključenosti. Osebe z okvaro sluha so zato pogosto izrinjene iz družbenega dogajanja, socialni stiki pa so zanje osiromašeni. To pri njih povzroča osamljenost, občutke izolacije in nagibanje k umiku v svoj svet - v svet tišine. SOCIALNI PROGRAM IN VEČ DRUGIH INTERESNIH AKTIVNOSTI MDGN je samostojna, neprofitna invalidska organizacija s statusom društva, ki deluje v javnem interesu. Prizadeva si za enakopraven položaj in pravice gluhih, naglušnih, gluho-slepih in oseb s polževim vsadkom. Kot sami menijo, Urška Jakop iz Zgornjih Pobrežij je sekretarka in dolgoletna strokovna sodelavka društva. Prejšnjo zimo so se podali tudi na ekskurzijo. Člani društva so poleti obiskali nazarski samostan. je to plemenita združba za vse člane in kot njihov drugi dom. Aktivno članstvo jim omogoča razvijanje pozitivne identitete, ustvarjanje specifične kulture Na trgu 20 v Mozirju so vsak prvi torek v mesecu uradne ure za člane MDGN iz naše doline. V času epidemije je v nujnih primerih možen stik s strokovno sodelavko Urško Jakop po telefonu 031 381 334. gluhih, uporabo svojega znakovnega jezika, socialno okolje in lažjo integracijo. V društvu dobijo pomoč na vseh ravneh življenja v njim prilagojeni tehniki. Jože Miklavc, foto: arhiv MDGN 20 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor I Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. OMEJITVE PRODAJE IN UPORABE PIROTEHNIČNIH IZDELKOV V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je določeno, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1, baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1.000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne fizičnim osebam, mlajšim od 18 let. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. PREPOVEDANI KATEGORIJI Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem je potrebno upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih Kronika, Šport POLICIJA SVETUJE Bodi zvezda - ne meči petard! izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. POZIV POLICISTOV Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Plakat opozarja, da je uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev nevarna. PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite, če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih upoštevajte. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni! SAMO POD NADZOROM! Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pi- rotehničnih izdelkov vredno teh posledic? UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni! SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Tik pred Planico Zajc še ni v pravi formi Teden pred svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih v Planici so se skakalci pomerili na dveh tekmah v Nižnem Tagilu. Timi Zajc je tokrat prikazal nekoliko boljše skoke kot na prejšnjih tekmah. DESETO IN 22. MESTO Na nedeljski tekmi je bil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC v finalni seriji najboljši slovenski predstavnik in se uvrstil na končno deseto mesto. Na sobotni tekmi je bil po prvem skoku na devetem mestu in kazalo je na dobro uvrstitev, a je po slabem drugem skoku pristal na 22. mestu. Skakalci so po tekmi odpotovali na svetovno prvenstvo v poletih v Planico. Timi Zajc na zadnjih tekmah še ni prikazal vsega, kar zna. (Foto: Sportida) Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 21 p Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • MED BEGOM PRED POLICISTOMA MU JE ODPOVEDALO SRCE Šmiklavž: Mozirska policista sta 7. decembra med kontrolo prometa v Šmiklavžu zaznala voznika neregistriranega mopeda, ki je vozil brez čelade. Mopedista sta večkrat pravilno ustavljala z zvočnimi in svetlobnimi znaki, vendar voznik na njune znake ni ustavil. Odpeljal se je v bližnji gozd, kjer je pustil moped in naprej odšel peš. Policista sta v nadaljevanju peš pregledala relacijo, kamor se je odpeljal, in našla parkirano kolo z motorjem. Eden izmed njiju je nato v potoku, od kraja najdbe parkiranega mopeda oddaljenem dobrih 300 metrov, našel moškega, ki ni kazal znakov življenja. Policista sta moškega izvlekla iz potoka in ga oživljala vse do prihoda reševalcev na kraj. Oživljanje ni bilo uspešno. Preiskovalna sodnica je za pokojnega 62-letnika odredila sodno obdukcijo, ki je potrdila, da je moški umrl zaradi odpovedi srca. 1 Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Minila so tri leta, odkar je za vedno odšla od nas naša draga žena in mama Zofka FALE 10. 4. 1956 - 12. 12. 2017 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni Pogrebna služba - cvetličarna >m MORANA N/^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 amtirt.moranj.si t-mail: irtfo(SimflrarTa.ji AI«Kas"der Stebluviiifc s ^ . Hanilje Hu, 331 i BraatoVte 22 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Glej zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi zlatega moža, atija, dedija in tasta Alojza LUKAČA 13. 6. 1941 - 27. 11. 2020 Iskrena zahvala vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iz srca hvala za vsako iskreno in toplo besedo v tolažbo, ki ste nam jo namenili. Najlepša hvala vsem za izrečena sožalja, darove svete maše in sveče. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki ste njemu v spomin prižgali svečko ali nam pomagali kako drugače. Lovskim tovarišem LD Rečica ob Savinji HVALA, da ste bili del njegove življenjske strasti, v kateri je neizmerno užival. Hvala, da ste mnoge lovske stečine prehodili skupaj, kar se je odrazilo tudi na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena hvala zdravnici Potkonjak-Panic, sestri Ireni ter patronaž-ni sestri Mileni za strokovno in prijazno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Morana. Posebna zahvala pa gre naši Nataši Zdolšek, ki nam ob vsaki priložnosti stoji ob strani in nam vedno priskoči na pomoč. iskrena hvala, da si bila del nas tudi ob njegovi zadnji uri. Najdražji, vedno se te bomo spominjali kot plemenitega človeka, upamo, da se v večnosti zopet snidemo in objamemo. Žena Marjana, hči Špela z družino, sin Jernej, Tanja in Jan Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Mama Vera, hvala ti za vse in počivaj v miru. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Vere PEČNIK 1935 - 2020 Iskrena hvala vsem za podporo in sočutje. Vsi njeni Kjerkoli boš, draga mama, spomin nate bo večen. Počivaj v miru. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Rozalije RŽENIČNIK 2. 9. 1941 - 1. 12. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vsem, ki ste jo imeli radi in ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Sandiju za pogrebni obred in pogrebni službi Morana. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Zahvale Dedek, zapelje zvon tebi v slovo. Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. ZAHVALA Jožef RAJTER 2. 3. 1924 - 13. 11. 2020 Ob boleči izgubi dragega dedka se iskreno zahvaljujemo osebju DEOS Centra starejših Gornji Grad, pogrebni službi Morana, župniku Ivanu Šumljaku in vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečena sožalja ter darovane svete maše. Žalujoči domači Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Od zemeljskega življenja se je poslovila Pavla POLANŠEK 3. 1. 1935 - 26. 11. 2020 Ob smrti naše mame bi se radi zahvalili zdravnici dr. Karmen Fürst, pogrebni službi Morana, župniku Sandiju Korenu za opravljen obred. Patronažni sestri Sonji Herman za dolgoletne obiske na domu in nesebično strokovno pomoč pri zdravljenju. Zahvaljujemo se Heleni Bri-tovšek, ki ji je v zadnjih letih krajšala dopoldneve in pomagala pri negi. Zahvalili bi se radi tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše in bili v teh dneh z mislimi in v molitvi povezani z nami. Mož Franc ter Franci in Romana z družinama Vabljeni na prenovljeno stran savinjske.com Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 23 Za razvedrilo UVERTURA V NASLEDNJO PRIMOPREDAJO Predsednik Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal Vinko Jeraj (desno): »V imenu društva ti podarjam vrtnico, ki te naj opominja, da lahko tudi ti kaj ustvariš, pa naj bo to na likovnem ali literarnem področju.« Podžupan občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer: »Tale vrtnica bo šla v roke moji boljši polovici, da bo bolj prizanesljiva, kadar se bom pozno vrnil domov, ker bom kje malo bolj globoko modroval in nove načrte snoval.« Vinko: »Z ozirom, da veliko ustvarjaš, menim, da bi potem rabil cel šopek in ne le en cvet.« PROSTOROČNO UPRAVLJANJE MEHANIZACIJE Dandanašnji se lahko večino sodobne gozdarske mehanizacije upravlja na daljinca. To močno olajša težko in nevarno delo v gozdu. Če pa v daljincu na koncu šihta, ko je le--ta že močno utrujen, zmanjka elektrike, pridejo prav veščine Primoža Gornika, upravljavca težke gradbene mehanizacije in najskrbnejše-ga lastnika gozda za leto 2020 v nazarskem gozdnogospodarskem območju. Dobro od rok mu gre tudi ročno upravljanje gozdarske mehanizacije, četudi samo za hec. GOZDARSKA MALICA MORA BITI KREPKA PRESS 24 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Križanka, Ljudje in dogodki BISER TEDNA Ostanite zdravi Pred pekarno Naraločnik na Ljubnem ob Savinji vse leto na obiskovalce pazita dva palčka. Eden od teh je v času epidemije opremljen tako, kot se spodobi. Nosi masko, v roki pa drži svetilko z napisom Ostanite zdravi. Tako obiskovalce pred vstopom opozori na obvezno nošenje mask. Zal v teh časih nič ni varno. Palček je že večkrat ostal brez maske, pred leti, v času Flosfesta pa so enega celo ukradli in je sedaj na njegovem mestu njegov namestnik. ŠS SttivsrčeV: JERAN - rHetn s poSevni^ 'salom READE - u : iLflLi-,1 aises (Chartes); Sheridan - tolarska fcraik.- [Smiihi: Reši lev prejšnje križanke (vodoravno): KROMOSOM AMBASADA. NAT, AN.JA, JOMES. TER. FAN KANOM. KARSTENS!, MASLO. AMO NAL. KU GAN J S. POTOPíS, BARABIN, AN BICIKEL, KAVA. LIK. CIBORU. ROŽ. KARIATSDA. OSiSK, AKNA. YUAN, KELTI KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 25 Mali oglasi, Oglasi ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Svinjske polovice in prašiče za zakol, Fišar, Tabor; gsm 041/619372. Pohodne otroške čevlje alpina št. 29, malo rabljeni, kot novi, 20 eur; gsm 041/265-511. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo, z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam dve kamerunski ovci, dva jagnjeta in plemenskega ovna; gsm 041/547-425. Prodam telico simentalko, staro 9 mesecev, težko 255 kg; gsm 051/335-751. Prodam telico, težko 150 kg; gsm 031/228-217. Prodam pujske od 35 do 40 kg, česen; gsm 031/302-173. Prodam dva telička bikca, teli-ca križana z čb - limuzin; gsm 041/574-846. Prodam bikca čb/ls, starega 4 mesece; gsm 031/299-738. DRUGO - PODARIM Podarim kotno sedežno garnituro in dva fotelja; gsm 041/95-95-18. DRUGO - KUPIM Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo v ka-keršnemkoli stanju kupim; gsm 041/259-810. VOZILO - PRODAM Landini powerfarm 95, klima, kompresor, l. 2006, 6.200 ur, orginalno stanje, 16.300 eur; gsm 051/707-097. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. 26 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Oglasi f 1AGER SPLETNA Bfl I PHIg trgovina bbe^ Yff|y www.trgovinejager.com HUADiUJIK 3AMJ5SJ INMEMFWO KO 1 j i os i ,. Pni ■ ¡J ita u im s; i, 3 i 50 R« j Si i i !illav*-ij» « prtfctow art-Jiric I* k-tUu SAV. MSX£2-] www. kronotiifrruconn 080 23 22