december 12 13 14 S J S 16 Otilija Lucija Spiridijon © N p 17 t 18 S 19 Č 20 P 21 S 3. Adventna Adclajda Pe agija, spok. Kv.-Vunebald+ Timotej Kv.-Peter KI * Kv.-Tomaž 22 N 4. Adventna amerikanski Slovenec HOT SLO.YENSKI LIST K AMERIKI geslo: Za vtro in narod — m pravico in retnioo — pil boja do image} GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ■LOVRNBKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. NO.) 241. CHICAGO, ILL., TOREK, 17. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 17, 1940 LETlNIK. (VOL.) XLIX. Peti preuredil vladno upravo - Porazi Italije se mnoze Odstavitev Lavala presenetila svet Laval, ki se je smatral pravim vladarjem v Franciji, bil od Petaina odstavljen. — Baje vodil Laval zaroto proti Petainu. — Petain ustanovil posvetovalni zbor. Bern, Švica. — Po burnih dnevih koncem zadnjega tedna, ki jih je preživela Francija, ko je bil vržen iz njene vlade mož, o katerem se je domnevalo, da je bil resnični diktator nad državo, je maršal Petain z raznimi preured-bami dosegel, da je bilo v nedeljo vladno poslovanje zopet gladko. Istočasno, ko je postavil nove može v vlado, je 84 letni maršal tudi objavil, da se bo ustanovil posebni posvetovalni zbor, ki mu bo pomagal voditi državo. S svojo dalekosežno pre-uredbo vlade je Petain nemalo presenetil svet. Iz vlade vrženi mož, namreč min. podpredsednik Pierre Laval, se je, kakor omenjeno, splošno smatral, da je on pravi vladar, cel, da Petain zaradi starosti ni zmožen,'voditi državnih poslov in, da stoji le po imenu na čelu države. Presenečenje je bilo tem večje, ker je bil Laval ne samo odstavljen,marveč celo nekako aretiran. Kaj je bil pravi vzrojt za ta nepričakovani korak, se še ni dalo v javnost. Domnevalo se je, da je bil Laval preveč naklonjen nazijem, in, da je zato bil izločen. Ta domneva pa je neverjetna, kajti prvič, preureditev se je izvršila z odobritvijo Hitlerja, kot trdijo za-n nesljiva poročila, in drugič, na Lavalovo mesto kot zun. minister je bil postavljen Flandin, o katerem je znano, da drži z naziji vsaj toliko kakor Laval, ako na celo še bolj. Bolj verjetne so vesti, ki govore, da so bili vzroki Petainovega koraka povse notranjega značaja, namreč, da je vodil Laval nekako tajno zaroto proti Petainu, da bi tega vrgel s čela vlade in se sam postavil na njegovo mesto. Posvetovalni zbor, ki ga namerava ustanoviti Petain, bo imel obliko nekakega parlamenta, vendar pa bo popolnoma odvisen od Petaina; on bo imenoval njega člane in jih lahko tudi odstavljal. Zbor bo imel samo pravico, dajati nasvete, ne pa sklepati zakonov. ——o-- ZNANSTVENIK NAŠEL FORMULO ZA HELIJ New Haven, Conn. — Nekemu profesorju z Yale univerze, po imenu C. T. Lane, se je posrečilo, da je našel izgubljeni način za izdelovanje tekočega plina helija na cenen način. Ta formula je bila delo ruskega znanstvenika Petra Kapitza, ki je odšel iz Amerike na potovanje, v Rusijo, sa je nato izginil. Svoj stroj je sicer pustil tukaj, a ta je bil tako kompliciran, da ga nihče ni mogel razumeti. Omenjeni profesor je naletel zdaj na neki površni Kapitzov načrt, na ZAHTEVA DELO OB SOBOTAH Preveč časa se izgublja, pravi komisar. New York, N. Y. — Komisar za obrambo, Wm. S. Knud-sen, je zadnji petek v govoru, ki ga je imel zvezi industrijalcev, priporočal, da se v obrambnih industrijah uvede zopet delo ob sobotah, kakor je bilo v navadi nekdaj. S to "zatemnitvijo" tovarn od petka do ponedeljka, je dejal, se izgubi preveč produkcije, ki je zelo nujna med sedanjo resno svetovno situacijo. Že zdaj, je povdaril, je produkcija aero-planov 30 odstotkov v zaostanku za načrtom. Priporočal je pri tem sodelovanje med industrijalci in delavstvom, češ, da naj se obe strani zavedate odgovornosti, ki leži na njih. OBLASTI OPREZNE PRI BEGUNCIH Washington, D. C. — Vlada je odredila poostreno kontrolo nad begunci iz Nemčije in Ru-f-ije, ker se je slišalo, da skušate tamkajšnji vladi pritihotapiti razne petokoloniste v Zed. države. Begunci prihajajo po večini preko Portugalske in, kakor se ugotavlja, jih čaka v Lizboni okrog 15,000, da -pridejo na vrsto za prevoz v Ameriko. Vstop, se jim dovoljuje deloma pod kvoto, deloma kot posetnikom za omejeno dobo; to dobo pa v mnogih slučajih oblasti podaljšajo. -o— JAPONSKA ZAPLENI CERKVENO PREMOŽENJE Tokio, Japonska. — Po določbah novega japonskega zakona o verah bodo vse tuje-zemske cerkve, kakor ameriške, kanadske in angleške, morale oddati svoje premoženje japonski vladi. Prizadetin bo s tem vrednosti za milijone dolarjev v obliki šol, bolnic in soicijalnih ustanov. Po omenjenem zakonu se te ustanove ne bodo smele več vzdrževati s tujezemsko finančno podporo. ITALIJA ZANIKA VESTI O PREMIRJU Rim, Italija. — Tukajšnji krogi so zadnji petek zanikali resničnost vesti, da namerava Italija skleniti premirje z Grčijo. Na te vesti,ki so baje prispele iz Aten, povdarjajo fašistični krogi, da je Mussolini izrazil odločnost, da bo Grčiji zlomil hrbet, pa če bo treba za to 2 ali 12 mesecev. Ta izjava izključuje vsako premirje. Na enako neodjenljivost so Italijani pripravljeni tudi v Afriki, pravijo fašisti. CHICAGO NAMERAVA ŠTEDITI Chicago, 111. —Finančni odbor mestnega sveta je v soboto zjutraj odobril osnutek mestnega proračuna za prihodnje leto, po katerem imajo biti izdatki za dva milijona dolarjev nižji kakor v tem letu. Odpravljenih bo okrog 800 služb, linijskim uslužbencem z letno in mesečno plačo pa se pristriže ta za 10 odstokov. Italija izgublja v Egiptu in Albaniji O izgubah v Egiptu govori italijansko poveljstvo z vso odkritostjo. — Grško poročilo navaja, da je ofenziva v Albaniji zopet živahna. PO KATLSVETV — Harrisburg, Pa. — Sledeč navodilu škofa Leecha bodo župniki v tukajšnji škofiji dali mladim katoliškim fantom pouk in nasvete glede moralnega in duhovnega življenja, predno bodo ti poklicani k vojakom. — Chicago, 111. — Dve tukajšnji nuni ste nedavno odpotovali na otok Jamajko v britanski Zapadni Indiji. Ti dve nuni, sestra Maria Marina in sestra Mary Aloysius, ste čita-li o trpljenju tamkajšnjih treh milijonov gobavcev in ste se v svoji požrtvovalnosti odločile, da jima greste nudit pomoč. .— Mexic City, Mehika. — Tukajšnji nadškof Martinez se ie izrazil, da se bo pod novim p rese d n ik o m Camachom dosegel še večji napredek v svobodi življenja po vesti in veri, ko se je ta predsednik javno izrazil, da je katoličan. — Vichy, Francija. —- Po nedavni odločbi Petainove vlade se mora vsak film, ki se kaže. v Franciji, klasificirati ali "otrokom dovoljen," ali "otrokom nedovoljen." iz Jugoslavija Letos slavi slovenski narod osemdesetletnico Mohorjeve , družbe in 100 letnico njenega zaslužnega tajnika in predsednika. — Nenavaden dogodek v celjski okolici. — Smrtna kosa in drugo. Dve pomembni obletnici Rim, Italija. — Na obeh bo~ v Egiptu in v Albaniji, je imela italijanska armada koncem tedna zaznamovati nove poraze. Dočim pa nje vrhovno poveljstvo ne pove dosti o neuspehih v Albaniji, je zelo zanimivo, da o porazih v Egiptu poroča z vsemi podrobnostmi. Kakor se glasi to poročilo, so angleške čete zavzele ne samo mesta na egiptoveskem ozemlju, med njimi Sidi Bar-rani, marveč so prodrle tudi v Libijo, kN je italijanska last. Izjava pri tem dostavlja, da vrhovno poveljstvo vedno pove "vso resnico, srečo kakor tudi nesrečo." Povdarja pa, da odločitev še ni padla, marveč, da utegne trajati bitka še več dni. O položaju na albanski fronti pa govori poročilo poveljstva, da so Italijani s protinapadi izjalovili grške napade na raznih odsekih. Vesti, ki prihajajo iz Aten o tej fronti, pa nasprotno trdijo, da se je grška ofenziva, ki je bila vsled slabega vremena zadnje dni ovirana, zdaj zopet oživila in, da se je dosegel znaten napredek zlasti na severnem delu. tel ANGLEŠKI KRALJ STAR 45 LET London, Anglija. — Kralj Jurij je obhajal svoj 45 rojstni dan zadnjo soboto. Vendar pa se je kraljev rojstni dan uradno praznuje šele 12. junija, in sicer po neki stari vojaški tradiciji. j -o- GRŠKA PRINCEZINJA UMRLA Atene, Grčija. >— Na posledicah srčne kapi je preminula tukaj zadnji petek 64 leta stara princezinja Marija, sestra i pokojnega grškega kralja Konstantina in teta sedanjega kralja Jurija. podlagi katerega je v resnici uspel. Po tem načrtu se lahko izdela kvart tekočega helija v dveh urah in stane to samo $5, dočim so po prejšnjem znanem načinu potrebovali za isto količino 24 ur in je to stalo celih $50. Profesor upa, da bo mogoče s tem odkritjem trans-portirati električno silo brez nje izgube. Dr. Anton Korošec, voditelj slovenskega naroda umrl Iz Ljubljane je dospela brzojavka, da je v soboto zgodaj v jutru dne 14. decembra preminul Dr. Anton Korošec, točasni prosvetni minister in predsednik senata, bivši ministerski predsednik in minister več drugih uradov države Jugoslavije. Vzrok nenadne smrti je mrtvoud. Odlični pokojnik je sicer že več let bolehal na sladkorni bolezni, a se je s strogo dijeto vstrajno otepal bolezni. Zdaj je podlegel mitvoudu. Pokojni Dr. Korošec se je rodil 5. decembra 1872 v Biserja-nih, pri sv. Juriju ob Ščavnici na Štajerskem! Leta 1896 je bil posvečen v duhovnika v Mariboru. Nato je nekaj let kaplano-val v Slatki gori in v Marenbergu in bil nato nekaj let prefekt v mariborskem semenišču, nakar je nadaljeval višje teološke študije in postal doktor leta 1905 v Gradcu. Nato je nekaj let urejeval Slov. Gospodarja in druge liste na Štajerskem. Ustanovil je Slovensko kmečko zvezo na Štajerskem in leta 1906 je bil izvoljen za poslanca v avstrijski državni zbor, kjer je nevstrašeno vodil borbo za pravice slovenskega ljudstva. Od leta 1917 naprej je bil predsednik Jugoslovanskega kluba na Dunaju. On je bil, ki je v dunajskem parlamentu nevstrašeno prebral znano Majsko Deklaracijo, v kateri so se Slovenci, Hrvatje in Srbi izrekli za samostojno jugoslovansko državo na jugu. Na njegovo inicijativo se je ustanovil po polomu Avstrije Narodni svet v Ljubljani in Zagrebu, kateremu je on predsedoval. V novi državi Jugoslaviji je bil vse skozi eden glavnih in najsposobnejših državnikov in voditeljev. Da je Jugoslavija jadrala doslej v miru skozi te nevarne čase in da se ni zamešala v vojno, je zasluga modre Korošče-ve previdnosti. Škoda velikega voditelja državnika, očeta Jugoslavije, katerega bi mlada Jugoslavija še tako krvavo potrebovala. Toda Bog že ve zakaj tako. Mlada Jugoslavija pa bo spoznala še le zdaj, kakor to spozna mlada družina, kadar ji umrje skrbni oče, kaj je imela v svojem velikem voditelju Dr. Korošcu, Ob njegovem mrtvaškem odru in grobu plaka vsa domovina, z njo vred plaka tudi izseljena Slovenija, kakor družina za svojim očetom. Mir njegovi duši in Vsemogočni ga naj obilno nagradi za vse, kar je storil za svoj slovenski narod. Njegov spomin pa bo živel, dokler bo živela slovenska kri! Ljubljana, 5. olct. — To leto slavi ves slovenski narod dve zares pomembni obletnici in sicer 80 letnico Mohorjeve družbe, ki je s svojimi publikacijami silno veliko storila za kulturo našega naroda, vzgajala rodove v slovenskem duhu ter budila in krepila njihovo narodno zavest. Obenem pa tudi 100 letnico njenega najzaslužnejšega tajnika in predsednika Lamberta Eins-pielerja. Tema dvema obletnicama je Prosvetna zveza v Ljubljani posvetila prvi večer, ko je zopet pričela s sezonskimi predavanji. Na Mohorjevo družbo smo Slovenci po vsej pravici ponosni. Saj je bila ta kulturna ustanova enako pomembna v zgodovini slovenskega naroda, kakor je važna v sedanjosti. Slovensko ljudstvo kot celota se je najbolj po njej izoblikovalo v skupno kulturno občestvo slovenskega naroda in je še danes po tehtnosti svojega dela in po razširjenosti članstva znak slovenske kulturne rasti. To kulturno ustanovo, katere še veliki narodi nimajo, si je postavil slovenski narod sam po svojih najboljših prosvetnih delavcih in trudom družbenih poverjenikov. Na Ipobudo a. M. Slomška sta Andrej Einspieler in Ant. Janežic sestavila pravila in je leta 1852 že razposlala prve knjige. To društvo ni bilo namenjeno neposredno širokim slojem in so bili naročniki ter udje skoraj samo duhovniki in učitelji. Tudi naročnina je b; la precej visoka, 3 goldinai-je. Kmalu je stalo društvo pred poiomom, tedaj pa sta Janežič in Einspieler društvo preosno-vala v cerkveno bratovščino in 5. julij 1860 je rojstni dan današnje Mohorjeve dražbe, katere članstvo je hitro naraščalo in doseglo leta 1918 90.000 članov. Družba , je izdajala najrazličnejše knjige in se med ljudstvom tako udomačila, da so knjige prihajale v sleherno vas. Pri njej so sodelovali naši najodličnejši kulturni delavci. Zaradi lepe knjige in po njej se je naše ljudstvo učilo brati in pisati ter spoznavati lepo knjigo. -o- Kultura današnjega časa Celje, 4. okt. — V času, ko se toliko govori o kulturi in napredku našega nai-oda, najdemo prav surove primere brezsrčnega vedenja, ki meji že na barbarstvo. Bilo je pred kratkim na nekem znanem avtobusu. Nekako na sredini poti vstopi uboga žena. Sprevod-nica, ki je obenem baje solastnica avtobusa, jo povpraša za cilj njene poti. Ko ;ta odgovori, da je namenjena v celjsko bolnišnico, ker pričakuje poroda, je lastnice obraz sprele- čuden nasmeh. Ko smo z avtobusom nekoliko dalje, je ubogo ženo začelo zvijati. Lastnica je dala kljub odločnim protestom potnikov ubogo ženo postaviti na cesto v Sv. Petru v Savinjski dolini in je nadaljevala vožnjo proti •Celju. Ubogo ženo je gledala kopica ljudi, kako je povila svoje novorojeno dete za cesto v hmeljevo vrečo in ni bilo niti enega, ki bi ji nudil prijazno besedo, kaj šele zatočišče v svoji hiši. v Žalcu je eden potnikov telefoniral na reševalno postajo v Celju po reševalni avto, ki je res nemudoma pri-hitel — do hotela Skoberne. Pa samo do hotela Skoberne in — nič dalje. Šofer je baje izjavil, da ne sme odpeljati, dokler ne dobi podatkov, kdo bo plačal prevoz. Nalog jf pač nalog. — Ne vemo, ali spada to v našo tako imenovano kulturno dobo? Nesreča mladenke Mala KraŠevčeva Micika, 13 letna deklica, hčerka posestnika s Hriba pri Kresnicah, je prav marljiva in se zanima že tudi za kuhinjo. Ko je oni dan mati odšla iz kuhinje po o-pravkih, je Micika pazila na mast. Nesreča, ki nikoli ne počiva, je hotela, da se je mast zlila iz ponvice po dekletu in jo hudo opekla, da so jo morali pripeljati v ljubljansko bolnico. Smrtna kosa V mariborski bolnici je umrl Friderik Skrinj ar, občinski sluga star 70 let. — V celjski bolnici je umrla Neža Adamič iz Celja, postrežnica stara 32 let. — V Mariboru je umrla Josipina Schieber, vdova po tovarniškem ravnatelju. -o- Vnet "gasilec" Ko je na hišiN Neže Potrč v IJratislavcih nastal požar, so prihiteli sosedje na pomoč ter gasili in reševali iz goreče hiše, kar so mogli. Najbolj vnet je pa bil pri reševalnem poslu njihov sosed, ki niti ni maral za hudo nevarnost, v katero se je podal, ko je hotel rešiti skrinjo, v kateri je Potrč hranil denar. Razbil je zaklenjeno skrinjo, iz katere je vzel nekaj kovancev, dočim so se papirnatega denarja, kakor se je izrazil, lotili plameni in je zgorel, preden ga je mogel rešiti. Imel pa je posestnik Potrč v skrinji .spravljenih sedem tisočakov. Kmalu po požaru pa je ta sosed, ki poprej ni imel pare pri hiši, poplačal neke dolgove, nakupil razno blago ter se začel pogajati za nakup krave. Po dolgem izmikanju je slednjič orožnikom priznal, da je denar ukradel ob priliki požara iz Potrčeve skrinje. —. Obsojen je bil na 10 mesecev, strogega zapora. UWTntD FEATURE SYNDICATE, Inc. STILL ANCHORED BY THE ROPES, TAR7AN WAS OVERCOME 8Y THE PIRATES, WHO SEIZED BOHGDU AND KEYDO, TOO. NOT YET, HAWdaO/ FIRST HE MUST SHOW US WHERE TO FIND THE ELEPHANTS. WE'LL SLAUGHTER THEM--A FORTUNE IN IVORY. THEN---" Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC 'Torek, 17. decembra 1946 Amerikanski Slovenec Pfvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-icljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak RdL, Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto £a pol leta ____________________________________ 2.50 Za četrt leta ------------------------------------ 1.50 ♦ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________________________$6.00 Za pol leta_________________________3.00 Za četrt leta________________________________ 1.75 Posamazna številka______________________- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day stfter holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year......................................$5.00 For half a year...............................- 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________________________$6.00 For half »a year ___________________________ 3.00 For three months ......................... 1.75 Single. copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol psed dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second cbss matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of Marcfi 3, 1879. Ameriški tisk o jugoslovanskem ujedinjenju Poleg objav in manjših poročil o proslavah Dneva Ujedinjenja po raznih večjih mestih sirom Združenih držav, ter nekoliko slik v zvezi s tem praznovanjem, je ameriški tisk v nekaterih večjih časopisih donesel važne članke o pomenu tega našega narodnega praznika. Spodaj navedemo u celoti članek, objavljen dne 2. decembra t. 1. v "Christian Science Monitor-u", iz Bostona,1 enega naju-glednih ameriških časopisov, katerega mnenje, posebno po izvedbah segajočih v inozemsko politiko, ali pa nanašajoče se na prilike in probleme evropskih držav, zelo mnogo rabi in vpošteva. Pisatelj članka, g. R. H. Markhara, poznan je že več let kot strokovnjak za jugoslovanske probleme in kot iskren prijatelj Jugoslavije. Ob času borbe Hrvatov pod vodstvom Dr. Vlatka Mačeka, za dosego enakopravnosti in popolne svobode, je pogosto obiskoval g. Dr. Mačeka, vžival je njegovo popolno zaupanje, in ugled autoritetič-nega pisatelja o Hrvatih in njihovih stremljenjih. Vsled tega je ta le članek posebne važnosti tudi za ameriške Jugoslovane, vsebujoč posebna navodila zlasti v sklepnem odstavku in zadnjem stavku. Mr. Markham piše: Pred nekoliko dnevi se je širom drage, in nepozabljene nam Jugoslavije obhajal pomenljiv praznik — praznik mi ru. Proslavljala se je namreč prva obletnica sloge in uje dinjenja. V Belgradu, Zagrebu in Ljubljani zbrali so se Hrvati, Srbi in Slovenci, da slave rojstni dan matere Jugoslavije. ; Gotovo znamenje nesloge pa so pokazali pretirani hrvatski nacionalisti s podstavljanjem bomb v Zagrebu. Ta mala skupina separatistov si je prisvojila ideje in metode Nacistov, med tem ko njihovi voditelji živeči v Italiji in Nemčiji, redno sodelujejo v ozki zvezi z nacisti in fašisti. Ta gruča pretirancev, ki je starejša od same Jugoslavije, še nikoli ni imela pomembnega upliva. Ogromna večina Hrvatov pripada Kmetski Stranki, delu "hrvaškega Linkolna" Stjepana Radiča, katera je sedaj pod vodstvom Dr. V. Mačeka, glavnega hrvaškega boritelja za jugoslo-^ vansko edinstvo. Srbska zastava je rdeče, plave in bele barve; slovenska je bela, plava in rdeča; a hrvaška — rdeča, bela in plava. Zastava Jugoslavije je sicer sestavljena iz istih barv, a vendar niso to isti prapori. Ureditev barv je različna. Ustanovitelji Jugoslavije so pričakovali, da bodo izbrisali staro tekmovanje z ustvarjanjem nove — plave, bele, in rdeče zastave. Poskus je bil brezuspešen, kajti razžaljeni Hrvati niso takrat na to privolili. i Tujec, potujoč po krasni Jugoslaviji, ne ve katera od teh treh zastav ponosno plapola na državni zbornici v Zagrebu, katera na beogradski mestni trdnjavi, ali pa na vojašnici v Nišu. Popotnik ne zapazi zlahka razlike med temi prapori, toda domačini jo prav dobro razumejo. Do nedavno, vsak se je držal le svoje zastave, ter odbijal ostale. Mnogi Hrvati niso mogli videti srbske tro-bojnice skupaj s svojo na.istem poslopju. Ali ob Proslavi Ujedinjenja, dne 1. decembra, plapolale so vse tri druga ob drugi. Množice ljudstva, udeležeče se te slavnosti, niso se brigale kako so urejene barve na zastavah. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je zares postala Jugoslavija. Ta ohrabrujoči kontrast evropskemu prepiru je dal povod, da so si mnoge države zaželele srečo sodelovati z Jugoslovani v proslavi rojstnega dneva iskrene bratovske edinosti. Skozi mnogo let je bila Jugoslavija glavni vzrok Balkanske negotovosti. Ta država se je ustanovila dne 1. decembra 1918., ko so se tudi Hrvati odločili, da se zedinijo s Srbi in Slovenci v svobodno državo Južnih Slovanov. Prvi koraki so se podvzeli že leta 1917., ko so se namreč poslanci Hrvatov, Srbov in Slovencev na zgodovinskem shodu na otoku Krftt poprijeli načrta osnovati skupno državo, v kateri hi vse tri južnO-slovanske skupine vživale jednake pravice. Toda ta načrt je bil kot "račun bez krčmarja", kajti Hrvaška in Slovenija so bile še vedno pod Avstro-ogrsko monarhijo, kateri so pripadale že skozi stoletja. Srbija pa je bila zasedena od tujih vojakov. A vseeno ra- čun je bil točen! Habsburško cesarstvo je razpadlo, Hrvati in Slovenci so se osvobodili, ter odšli z zmagoslavnimi Srbi novo kraljevino. Nova država je izgledala idealen proizvod, katerega so pesniki zamogli opevati kot vekovit ideal. A vendar v začetku ni bila niti malo vzorna. Skozi celo zgodovino Južni Slovani niso nikoli bili edini, niti ob času največje nevarnosti. Stanovali so v izvenredno lepih pokrajinah, okrašenih s prijaznimi holmci, z valovitimi pšeničnimi polji, z zelenimi gozdovi in modrimi jezeri, ter obdarjeni z bogatimi rudninami. V začetku je ena skupina — Srbi, namreč, — nadvla-dala v novi kraljevini. To so zamerile ostale skupine, posebno še Hrvati. Nastal je ogrenjen konflikt, kateri je trajal celih dvajset let. Sledile so revolucionarne akcije, zapori tisočev ljudi in umor samega kralja Toda lanskega leta se je voditelju Hrvatov Dr. Vladimiru Mačeku posrečilo, da je dosegel sporazum s Srbi pod vodstvom Princa Pavla, glavnega* Regenta. Hrvati so dobili one pi;avice, katere so tako uporno zahtevali. Takoj je' popustilo nasprotstvo Hrvatov, in oni so prevzeli dolžnosti enakopravnega sodeležnika. Hrvatski voditelji so stopili kot člani v kabinet, kjer sodelujejo s popolno lojalnostjo za ojačenje in obrambo kraljevine Južnih Slovanov. Akoprav so bile potežkoče zelo velike, harmonija je rastla. Razmere izmed poedinih skupin so se vidoma boljšale, in lahko se reče, da je danes Jugoslavija bliže duhovni edinosti, kakor kedaj v svoji zgodovini. Razumljivo je, da so Hrvati slavili Prvi december, kot še nikdar poprej. Skozi dvajset let bil je rojsten dan države, obletnica razočaranja, malodušnosti in ogorčenja za Hrvatsko. Ni jih ta dan spominjal na neodvisnost in edinstvo, ampak na podložnost Srbom. Čeprav je bilo treba, da bi hrvatski "4. July" spominjal na osvoboditev Hrvatov od Avstrije, vendar je bil smatran za otožno obletnico prelomljene srbske obljube. Prav gotovo je, da tudi en Hrvat ni obesil zastave na ta dan. Toda letos vihrale so zastave skoraj na vsaki stavbi. Srbi so obiskali Zagreb, lirvati so odšli v Beograd, a eni in drugi so bili v Sloveniji, medtem ko so Slovenci obiska-vali ostali dve prestolici. Vse tri zastave so plapolale druga ob drugi, a narodne pesmi v vseh narečjih so odmevale iz dolin, da se zlijejo v eno srečno jugoslovansko harmonijo. Ta dogodek se sveti še jasneje na temnem obzoru ev- mo več avtomobilov, ki so bi;i obloženi s par srnjaki. Jaz se obrnem k mojemu možu in mu rečem, da bomo v Wiscon-sinu pa gotovo jedli srnjaka. Ko pa ustavimo v mestu Toma na gasolinski postaji in vprašamo, odkod toliko srn pelja-jo, nam mož reče, da tam nekje iz Canade. No^potem je pa bila želja pač. prazna, žali-bog. Videli smo jih, namreč srne, kako so se pasle in ena je celo prav pred našo karo skočila in ni veliko manjkalo, pa bi jo bili s karo povozili. Kadar je tam v Milston odprt lov, vsako leto postrele do 8000 srnjakov. — Proti noči se pripeljemo v mesto Milston, k družini Mr. in Mrs. John Smrekar, ki so nas z veseljem pozdravili in prijazno sprejeli. Mrs. Smrekar je nečakinja mojega moža. Obiskali smo tudi družino Mr. in Mrs. Andrej Puch. Drugi dan se od peljemo v Black R-iver Falls, kjer smo obiskali družino Mr in Mrs. Joseph Cherne. On nam je napukal lepe kolerabe, da tako debele še nisem videla. Prav lepa hvala Joe! — Tretji dan se pa odpeljemo proti Marshfield, Wis., k družini Mr. in Mrs. John Brajer Bil je lep sončni dan. Ko pridemo tja, so moški na njivi rav.no hren ruvitli, čistili, potem ga pa mleli, Mrs. Brajer ga je pa v steklene posode stavila, pripravljenega z jesihom. Imeli so ravno veliko naročilo za trgovino, zato so bili kar vsi zelo zaposleni. Kljub vsej zaposlenosti, nam Mrs. Brajer pripravi kosilo. Po kosilu pa rečem Mrs. Mary Brajer, naj se gre z nami peljat v Arbun-dall. Odgovorila nam je, da je še vselej šla rada z nami, da- Zelimo vesele božične praznike vsem prijateljem in znancem ter vsem naročnikom in bralcem tega lista! Mary Pryatel -o- ropskih dogodkov. Štiri precej velike države so bile ustanovljene na podlagi mirovne pogodbe: Poljska, Čehoslo-vaška, Rumunija in Jugoslavija. Od teh, prve dve sta izginili, a tretja je postala vazal. Edino Jugoslavija je ostala svobodna in cela. Nastala je obrambna zveza v Sredniji Evropi, "Mala Antanta" v kateri so bile Češka, Rumunija in Jugoslavija. Ta zveza je prenehala, ko sta padli dve zaveznici cele ali deloma razcepljene pod nacijsko dominacijo. Samo Jugoslavija je še vedno svobodna. "J- K.' IZ DOMOVINE Pošteno je hotel živeti '"Enkrat sem hotel pošteno živeti," je izjavil neki France Svenšek studeniškim orožnikom, ko so ga ti izsledili v o-mari z oblekami na njegovem domu. Svenšek je bil osumljen, da je kradel kolesa. Tako je Tavčarjevi iz Studencev ukradel tudi 1800 dinarjev v gotovini. Po tatvini je pa pobegnil z izgovorom, da gre na tuje, toda njegova pot ga je vodila samo v razne mariborske gostilne, dokler ga ni v eni iztaknila policija. -o- Stroga obsodba Celjska policija je našla v nekem skladišču v Gaberjui pri Celju 1900 kilogramov slanine, last Zida Marcela Stei-nerja iz Samobora na Hrvatskem. Steiner je naročil svojs-mu zastopniku v Celju, da ne sme prodajati slanine ceneje, kot 25.10 din za kilogram, medtem ko je maksimalna" cena 22 din. Policija je Steinerja ovadila sodišču, ki ga je obsodilo zaradi navijanja cen in špekulacije na 30 dni zapora, 20.000 dinarjev kazni in odvzem slanine, katero so razdelili med celjske reveže. Razočarana natakarica Nedavno si je zaželela preko meje natakarica J. Ž. iz Studencev pri Mariboru. Naprosila je neko starejšo žensko, katera jo je proti plačilu Dogodki wed Slovenci p« Ameriki Smrt rojaka Cleveland, (X — Zadnji teden je v U. S. bolnišnici v Chillicothe, O., umrl Charles Turk, v starosti 54 let. Bolehal je štiri mesece. Pokojni je bil rojen v vasi Barnback, Nemčija in je prišel v Ameriko leta 1903. Leta 1907 je ustopil k ameriški mornarici, kjer je služil tri leta. Ko je izbruhnila svetovna vojna je zopet vstopil k mornarici in služil štiri leta. Dokler je živel tukaj Mr. Matt Holmar, organist pri sv. Vidu, je pokojni stanoval pri njem. Tukaj zapušča brata Franka, sestrično, strica in več drugih sorodnikov. Pokopan je bil zadnji četrtek iz cerkve sv. Vida. V bolnišnici Willard, Wis. — V bolnišnico se je moral podati tukajšnji dobro poznani in priljubljeni rojak Mr. John Snedic, St. V, bolnišnici se je moral podvreči težki operaciji. — Upamo, da bo njegova trdna narava uspešno premagala bolezen in da se mu zopet povrne to ljubo zdravje! Nov grob v Penni Verona, Pa. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak John Majdič, v starosti 58 let. Pokojni je fail doma iz Zarečice pri Ilirski Bistrici v zasedenem ozemlju in je bival v Ameriki okrog 30 let. MIKLAVŽ IN DRUGE NOVICE IZ OGLESBY Oglesby, 111. Ker so se začeli približevati božični prazniki, je tudi Miklavž začel obiskovati našo naselbino. Vsako soboto obišče trgovino Zofi Ferari ter deli otrokom bonbončke in sprejema od njih naročila, kaj naj jim prinese za Xmas. — Mrs. Ferari je Slovenka in članica Slovenske ženske zveze, torej jo priporočam, da jo Slovenke večkrat obiščete v njeni trgovini. Članice mladinskega oddelka S2Z bo tudi obiskal Santa Claus v nedeljo 22. decembra v Dušakovi dvorani, ki jim bo delil darila. Matere, pripeljite svoje hčerke na določeni dan popoldne ob 2 uri. Sklep zadnje seje je bil, da priredimo maškeradni ples dne 25. januarja 1941. Zato podružnica SZZ. št. 89, vljudno vabi na udeležbo članice in rojake iz bližnjih naselbin. Delile se bodo tudi nagrade za maškore. Leto 1910 se pomika h koncu. Imeli smo čez leto veliko obiskovalcev, sorodnikov in prijateljev, ki so prišli iz širom Združenih držav. — Tako smo; imeli tudi veliko veselic in piknikov, da smo si kratili čas v veseli družbi, suha grla si pa hladili z ječmenovcem v hladni senci. Meseca oktobra smo se z mojim soprogom in hčerko odpeljali v državo Wisconsin, na obisk k našim sorodnikom in prijateljem. Med potjo sveča- nes ji pa ni mogoče, ker da mora ta hren pospraviti, ker ga ljudje že težko pričakujejo. Ker torej Mrs. Brajer ni bilo mogoče z nami, smo se pa kar sami odpeljali v Arbun-dal, na farmo. Ze od daleč nas je nasproti pozdravljala lepa hiša, last Mr. in Mrs. Frank Brunsky. — Mrs. Brajer in Mrs. Brunsky sta obe nečakinji mojega moža. Ko se pripeljeva k njim, so bili tudi tukaj vsi zaposleni. Frank nam je pa le vse razkazal, kako moderno sobe ima, s kopalnico, imajo elektriko, mrzlo in toplo vodo in pa centralno peč, kakor tudi avtomatično prezračevanje in hlajenje, prav tako kot v mestu. Tako je ta hiša zares nekaj krasnega za pogledat in mora biti zares kar prijetno v taki hiši stanovati. Mrs. Brunsky nam je zopet pripravila večerjo, po večerji smo se pa malo porazgo-vorili, nakar se odpravimo nazaj, dvajset milj daleč, do Brajerjevih, kjer smo še pozno v noč kramljali. Tam je bil pri njih tudi neki Gorenje, piše se Strukel. Drugo jutro, po zaju-treku, jo pa zopet odrinemo proti Milston in naslednji dan se od tam podamo nazaj proti domu v Oglesby. Vsem, katere smo na tem kratkem izletu obiskali, prav lepa hvala za prijaznost in tako vljudno postrežbo in pa tudi za vse, kar ste nam v karo naložili. Ob priliki, ko vi nas obiščete, smo vam pripravljeni po naših močeh vse povrniti. 1000 dinarjev skrivaj spravila preko meje. Toda natakarici na oni strani ni nič kaj prija-lo, pa se je vrnila. Za to je izvedela oblast, ki je zaprla natakarico in žensko. -o- Žrtve kolesarenja Žrtev kolesarenja je postal nedavno 8 letni viničarjev sin Jožef Ščavničar iz Radomer-ja. Pri padcu s kolesa ^e je nevarno pobil. — Na 4 letno zidarjevo hčerko Marijo Padar iz Dolnje Bistrice se je zvrnilo kolo ter ji zlomilo roko. — 18 letni vajenec Viljem Kerčmar iz Sobote je padel z motornim kolesom in si močno poškodoval obe roki. Nesreča z mlatilnico Mlatilnica je letos zahtevala v Prekmurju več smrtnih žrtev, pa tudi pohabljencev. Na veleposestvu v Beltincih je bi zaposlen pri mlatilnem stroju komaj 21 letni Andrej Ti-vadar, ki se je preveč približal mlatilnici, da mu je odtrgalo desno roko v zapestju. Zaradi suknje V neki gostilni v Novem Sadu je prišlo do pretepa, pri katerem je prišel ob življenje sam gostilničar Milan Daljev. Ubil ga je Miljadin Beljanski, posestnik iz Prnjavora, ki se je kritičnega dne pripeljal v Novi Sad po opravkih. Zvečer se je s prijatelji ustavil v gostilni in ko je že hotel oditi, je opazil, da je izginila njegova suknja. Nastal je prepir in pretep, ki je gostilničarja stal življenje. Rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Edward in Jane Laurin na Goller Avenue, so se oglasile vile rojenice in jim prinesle v dar zalo hčerkico, prvorojenko, katere so se močno razveselili. Dekliško ime mlade matere je bilo Jean Maver. — Castitke! Iz Johnstowna. Johnstown, Pa. —- Stenske koledarje Amer. Slovenca smo dobili in so zares lepi. — V naselbini St. Michael, dobrih 1\6 milj od Johnstowna, proti vzhodu, si je s strelom v glavo končal življenje Henry Se-i bal, star 27 let. Vzrok samomora neznan. Bil je v soboto na plesu, prišedši domov, malo popolnoči, je očetu voščil zbogom, odšel v klet in skoro je počil strel. Ko so prihiteli domači, je bil že mrtev. Zapušča starše in osem bratov ter dve sestri,katerih ena je v Cle-velandu, Ohio, omožena Ma-ley. Gospa štorklja v Kemmerer Kemmerer, Wyo. — Družina Mr. in Mrs. Albin Zakotnik je dobila zadnje dni obisk gospe štorklje, ki jim je prinesla zalo hčerko, prvorojenko. Mi"." Albin Zakotnik je sin Mr. in Mrs. Mike Zakotnik, kateri ima gasolinsko postajo v Kemmerer ravno na Highway lid. št. 30. Mlada mati Mrs. Zakotnik, je pa hči Mrs. Frances Fe-iicjan. — Castitke in jim želimo obilo sreče! KLJUBOVANJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs BUT WHEN THE COWARDLY HAWQU0 TRIED TO STAB THE HELPLESS APE-man, zaum gra93e.d him. I'LL SHOW YOU NOTHING.' TARZAN INTERRUPTED DEFIANTLY. HAWQUO GRUNTED EAGERLY,T SHOW YOU ELEPHANTS! Št' vedno privezan z vrvmi, je bil Tarzan obkoljen z razbojniki, ki se> prijeli opico in Kcyda. Toda, ko je bojazljivi Hawquo poskušal zaklati tudi Tarzana, ga je že Zalim pograbil. "Ne še, tlawciuo! Najprej nam mora pokazati, kje dobimo slone, potem, ko dobimo bogastvo, potem ■ . ." "Jaz vam ničesar ne pokažem 1" je rekel Tarzan kljubovalno. Hawquo pa, reče "Jaz vam pokažem' slone." AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 17. decembra 1940 jo je, mornarji so ga potegnili\ iz morja ter ga odložili na Kreti, ijer leži zdaj v nekem vojaškem lazaretu. Prestal je hude muke, toda rešil se je pa le in je vesel, da mu je ostalo vsaj boro življenje. „ . m.j, atft WALLACE IMEL PRISRČEN SPREJEM Nedeljski, kotieek ;em, mož naj dobi svojo odškodnino. A preden se to zgo-ii, zahtevam, naj sodišče odredi, da ga popeljejo do tistega kraja v morju, kjer se je potapljal in da ga vržejo v vodo. Nihče mu ne sme pomagati. Če bo nevarnosti ušel, tedaj naj mu sodišče odškodnino prizna." Toženec je tedaj menil, da je bolje, če tožbo umakne. STO LET DOČAKALA Chicago, 111. — Stoti rojstni dan je praznovala zadnjo nedeljo Mrs. Martha J. Mullen, ki živi pri svoji vnukinji v Austinu. Razumljivo je, da je ženska dosti doživela. Tako je med drugim lastovala 15 sužnjev, ko je bila stara 12. Ob svojem 21. letu starosti pa je videla Abrahama Lincoln«. NAJTEŽJA GLAVA Člani znanstvene ekspedici-je v Mehiki so našli blizu mesta Tabasca med raznimi o-stanki indijske kulture tudi velikanske izklesane glave, od katerih je vsaka težka okrog 25 ton. Ne vedo točno iz kake snovi so napravljene te glave. Njihov prevoz v muzej bo zelo težaven, ker so jih našli v krajih, kjer pravih poti sploh ni. da ni hotela priznati. Zato je 27. septembra 1814 izdal guverner Lattermann posebten krošnjarski red. Tu stoji, da se iz posebnih ozirov dovoljuje podložnikom kočevskega gospostva krošnjariti z blagom, kakor je: laško olje, južno sadje, pomaranče, citrone, margarini, kostanj, lešniki, dati jI, smokve, mandlji, rozine, cve-be, riž, kapere, sardele, želve, lovorjevi listi, ostrige, školjke, vino "Draga" itd. — Ta krošnjarski red. določa dalje, da imajo iste pravice kakor kočevski tudi podložniki ribniške zemljiške gosposke. Razen tega pa so smeli Ribničani krošnjariti tudi še z lastnimi izdelki, s suho robo in kmečkimi kožuhi in polhovimi kožicami. NOV IZVIREK PETROLEJA Agencija Tass poroča iz Moskve, da so v področju Stani-slavova odkrili sedmi petrolej-ski izvirek. Dva nova izvirka začnejo izkoriščati na dan obletnice, ko je bila Galicija priključena Sovjetski zvezi. SUCICE IZ NASE PRETEKLOSTI rali na Dunaju ali Pragi, so strmečim nemškim in češkim tovarišem pripovedovali, da so njihove polhovke iz kožic opic, ki skačejo po slovenskih gozdovih. Nepoučeni so jim to verjeli. N\ Prezidanci, ki so že na hrvaški strani, pa so bolj slabi lovci na polhe, če se sploh zanje zanimajo; so ponavadi zmerjali ljudi iz Starega trga in iz Loža: "Ce žir obrodi, ponj greste, če polhi obrode, ponje greste, pokleti Kranjci, vse poženete! --o- Kaj je bil krošnjarski red Krošnjarji so pogosto mislili, da jim je dovoljeno trgovati z vsem inozemskim blagom brez izjeme. Tega jim pa vla- Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION W HI 1480 kilocycles j j (First Station on Your Dial) f Featuring a program of Yugoslav Folk Music Nedavno je bila v Sredozemskem morju potopljena italijanska lahka križarka "Bartolomeo Colleoni". Uničile so jo nadmoč-ne sile angleške vojne mornarice, katerim so Italijani zadali že več udarcev na morju. Šele zdaj se je izvedelo, da se je z ladje rešil drugi radiotelegrafist, ki je po potopitvi ladje doživel nenavadno pustolovščino. Valovi so že oblivali kabino za radiotelegrafiste, ko je drugi telegrafist spoznal nevarnost za svoje življenje. Videč, tla se bliža pogin, je z močnim udarcem razbil steklo na šipi kabine ter izplaval iz trupa potapljajoče se ladje. Križarko je pogoltnilo morje, njega pa so valovi premetavali kakor smet sem in tja. Vso noč se je boril z mokrim elementom in ko je čutil, dd mu'po-hajajo moči, je zaplaval proti nekemu majhnemu otočiču, od katerega si je obetal odrešenja. Toda zmotil se je. Na otoku ni bilo vode. Povsod sama pustinja. Kaj storiti? Če bi moral ostati na otoku nekaj dni ali celo tednov, bi tO zanj pomenilo goto- TO IN ONO NAJVEČJI KNJIGOLJUB Švedski zgodovinar Franc C. Bengtsson je oživel spomin na največjega "knjižnega molja" vseh časov knjižničarja velikega vodvode toskanske-ga, Antonia Maghabecchija. Ta mož se je rodil 1693 v Flo-r-3nc kot sin nekega draguljarja. Sam se je izobrazil za iz-bornega poznavalca jezikov in polihistorja, ko mu je bilo 40 let, ga je veliki vojvoda to- /4 slcanski postavil za' svojega knjižničarja s 1800 goldinarji letne plače. Odtlej je prebil vse svoje življenje med knjigami, ki so predstavljale stene njegovega stanovanja in so v tem stanovanju pokrivale tla. Edina njegova družba so bili pajki, ki jih je imel zelo rad in na katere je moral paziti vsak obiskovalec. Sicer pa ni bilo lahko prodreti do njega. Preden je koga spustil k sebi, ga je skozi zaklopno odprtino v vratih vprašal po imenu poklicu in željah, in če obiskovalec ni bil učenjak, ki bi ga bilo resno vzeti, je zaklopka spet padla, vrata se niso odprla. Čeprav je v njegovi knjižnici vlada najhujša zmešnjava, je vsako knjigo takoj našel. Magliabecchi je živel izredno skromno in se ni prav nič negoval. Svoje oguljene suknje in mastnega klobuka ni odložil niti če so ga poklicali k velikemu vojvodi. Tako je postal sčasoma prava florentin-ska znamenitost. Za njegov 75 iojstni dan je dal veliki vojvoda Cosimo III. skovati kolajno, za katero je Magliabecchi sam . priporočal geslo: "Č i t a n j e t brez misli, malo koristi." Umrl . je 1. 1714 v starosti 81 let. 1 -0- r MEHIKA ŠE VEDNO SPREJ i ME ŠPANSKE BEGUNCE 1 Mexico City, Mehika.— No-tranji minister je v ponedeljek g izjavil, da je odreditev prej-. šnjega predsednika Cardena-_ sa, po kateri lahko pride v a Mehiko 100,000 španskih be-8 guncev, še vedno ^ veljavi. ikem, se je ob splošnem miru -azvila zlasti trgovina v naših ieželah. Dunajski dvor se je jil že leta 1703 odločil, da napravi zaloge ob morju zaradi ;rgovine s Ilolandijo in Angleško in leta 1710 se je sklenila nova pogodba zaradi trgovine b Jadranskem m o r j u. V Ljubljani so objavili 11. avgusta 1703 med bobnanjem cesarski patent, da je zagotovljena prosta trgovina z omenjenima državama in da se kmalu začne v pristaniščih kupčija z vsakovrstnim blagom, ker so holandske ladje že na potu. Ljudje naj pripravijo živila in druge trgovinske predmete,- da jih zamenjajo in napolnijo ladje. Takrat pa se le ni še pričela kupčija, ker so ladje izostale. — Trgovina je bila v naših krajih skoraj vsa v tujih rokah. Na bivšem Kranjskem si je pridobil Benečan Rigoni v kratki dobi pol milijona goldinarjev. — Takrat so popravili veliko cesto iz Trsta na Dunaj, čez Predel in Ljubel. Trst je dobil prosto luko. Toda trgovska vladna politika ni imela zdrave podlage in država v temu oziru ni dosegla velikih uspehov. Polhovka Slovensko narodno pokrivalo je polhovka. Nekateri možje prav dobro zaslužijo s polhovkami. Za Vkromen denar, za nekaj kovačev moreš dobiti v Ljubljani od dolenjskega o^ čanca prav lepo polhovko. Žal pa moški ne nosijo več toliko polhovk, ki je tako pripravno in pozimi zelo toplo pokrivalo. Pred vojno so zavedni Slovenci radi nosili polhovke brez razlike stanu. Celjski Slovenci so nekoč pred vojno vsi korporativno pričeli nositi polhovke. Toda celjski Nemci šo se pošalili z njimi in so kupili vsem celjskim pome-tačem polhovke. Seveda so s slovenskih glav nato polhovke takoj izginile. Naši visok;ošolci, ki so študi- PRODA SE najvišjemu ponudniku hiša na 2048 W. Coulter st., Chicago; zidana, dve nadstropji; v ozadju zidan "cottage." Vprašajte na 1848 W. 23rd St., drugo nadstropje, spredaj. PuiaiiaiiiBM MODRA RAZSODBA Neki ribič je zagledal moža, ki se je potapljal, hitro je po-veslal tja, segel je po njem s kavljem in ga potegnil v čoln. Po nesreči pa je pri svojem prizadevanju s kavljem zadel tudi moževo oko, tako da se je to izteklo. Rešenec je bil dovolj nehvaležen, da je svojega rešitelja tožil za odškodnino, ker sedaj je videl samo na eno oko. "Dobro," je dejal obtožencev zagovornik, "strinjam se h OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očal* 23 LET IZKUŠNJE 1091 So. Ashland A veno* Tel. Canal 0523 Urtdne ure: rsak dan od 9. rjutraj do 8:30 zvečer. ja. Padavine je dosti in je tudi po letnih časih razmeroma dobro razdeljena. Tla, na katera pada padavina, kažejo različno kakovost; vobče jih moramo označiti kot rodovitna. Zato je Slovenec po naravi poljedelec in živinorejec. Svet je pokrit z gozdom, z njivami,'travniki in pašniki. Obdelovanje je zmeraj bolj racionalno. Slovensko mlekarstvo je delbma na višku Švice ali Nizozemske. V zadnjih letih, se Slovenija čimdalje bolj industrializira. To je tudi v zvezi z odtokom prebivalstva v mesto, kar je splošen svetoven pojav. Premoga, ki industrializacijo podpira, je v Sloveniji dovolj; in prav tako je Slovenija bogata tudi na vodnih silah. V industriji je investirano tudi mnogo inozemske glavnice. Lepo se je pričel razvijati v Sloveniji tujski promet ;na leto pride v to lepo zemljo 120.000 do 140.000 tujcev. Omenimo naravne lepote, kopališča, zdravilišča, zimski spori. Svojo organizatorično nadarjenost so razvili , Slovenci zlasti na gospodarskem polju, ki je zadobilo v prvi vrsti za-' družno obliko, kar je v skladu 1 z demokratskim značajem na-' roda. 5 --o- Trgovske zveze naših krajev V pred 200 leti j! j Ko je Evgen Savojski do-, končal boje s*Turki na Ogr DOBIL PRVO NAGRADO RUSI RAZKAZUJEJO SVOJE SILE ZVEZE S STARIM KRAJEM liniun'umiuTiTuiuiiuuiiiTmiilSiiTS so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje ne.sto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni, NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20.................100 Din Za $11.00............ 600 Din Za $4.00................200 Din Za «12.75............ 700 Din Za $5.80.................500 Din Za $14.50............ 800 Din Za $7.55................400 Din Za $16.25.......... 900 Din Za $9-25................50$ Din Za $17.75............1000 Din Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, da nakazujejo svoje poSiljatvc v ravnih svdtah v dinarjih, ravno po sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cene veljajo za pošijjatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi $1.00. CENE LIRAM: Za $5.00..................UM) lir || Za $'X50..................200 lir Za $22.50..................500 lir Pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD. -:- CHICAGO, ILLINOIS Pogled na impozantne vojaške parade v Moskvi, ki so se vršile ob 23. ob letnici izbruha rcvolucijc. Ne nedavni živinski razstavi y Chicagi je prejel eno prvih nagrad junec, Iti ga kaže slika in, ki je bil pripeljan na razstavo iz M t. Carroll, 111. <4* ODISEJA BR0D0L0MCA Z lojs' vo smrt. Ko se je nekoliko odpočil, si je ogledal okolico. Od veselja je skoraj zavriskal, ko je na drugem koncu opazil obrise drugega otoka. Tam si je obetal boljše pogoje za življenje kakor tukaj, pa hajd naravnost tja! Vrgel se je ponovno v morje in začel plavati proti otoku. Več ur' se je boril z valovi in plavanje ga je strašno utrudilo. Ko je hotel stopiti na kopno, se je prizi-bal mogočen val in ga vrgel na čer, da se je ranil do krvi. Ves oclrgnjen in popolnoma nag je začel begati po otoku in iskati hrane in vode. Našel je pač nekaj sadežev, toda vode tudi tukaj ni bilo! K sreči so bile noči tople, da ga vsaj ni zeblo. Tri dni je stal podnevi na robu otoka in dvigal roke v zrak ter mahal na vse strani sveta, da bi ga kdo s opazil. Hranil se je s koreninicami, toda žeja je bila neznosnejša od lakote in je ni mogel utešiti. Tretji dan je opazil v veliki daljavi ladjico. Nekaj časa ji je mahal, ko pa je videl, da ga ne opazijo, se je obupan vrgel v valove in plaval za ladjo. Dosege Četrta nedelja v decembru "Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Vera ga vendar rešiti ne more (Jak. 2, 14") ? So kristjani, ki menijo, da jim nebesa ne morejo uteči, že radi tega ne, ker so vemi katoličani. Ampak v čem bi se razločeval od kakega pagan a, ako ne odgovarja veri tudi tvoje življenje? Ali te tvoja vera ne obsoja, ker si zastonj prejel tako in največjo milost, da si katoliški kristjan? Vera brez del je mrtva, kakor je telo mrtvo, če ne dela več, ko ga je duša zapustila. "Kakor je telo brez duha mrtvo, tiako je tudi vera brez del mrtva (Jak. 2, 26.") "Tudi hudi duhovi verujejo, in groza jih je (Jak. 2, 19.") Stvarnik je dal človeku naravne moči, da jih uporablja; ako jih ne vadi več, se jih ne poslužuje, izginejo. -Tembolj se godi to z nadnaravnimi močmi, z darovi milosti. Bog ti jih je dal svobodno po svoji neskončni do- orotijivosti, ampaK tnjai do in mora tirjati od tebe za te milosti natančen odgovor, ali in kako si jih porabljal. Ako u prejel pet talentov, si moraš pridobiti drugih pet talentov; če si prejel dva, boš moral pridobiti še dva; če si le an talent prejel, se Bog zadostuje, če si z njim pridobil le enega. Z drugimi besedami: milost božjo moraš porabiti za dela, z milostjo sodelovati, koliko si pač milosti prejel. "Vedel si," govori Bog lenemu hlapcu," da sem trd človek... ^zakaj nisi dal srebra mojega kupcu,da bi ga bil,kadar bi se vrnil, prejel z dobičkom (Luka 19, 22"?) Zastonj zasedaš prostor v sveti cerkvi, če ne obrodiš sadov vere. Zaslužiš, da izgubiš vero in življenje. "Glej," govori posestnik vinograda vrtnarju, "že tri leta hodim iskat sadu na ti smokvi in ne nahajam. Posekaj jo toraj; čemu še zemljo kazi (Luka 13, 7.") Zemlja Slovencev ja Kompaktno slovensko o- zemlje meri okoli 25.000 kv. d( j-/, km.Jedro Slovenije je Dravska banovina; odtod gre slovenski lc] živelj daleč gor proti severu, m noter do Mostiča severno od n< Celovca in čez Grebinj. V Zilj- " ski dolini segajo Slovenci do Šmohorja, na z^padu do izli- Vt va Soče v Jadransko morje. c Na tem ozemlju prebiva pri- , or bližno dva milijona ljudi, od k ; Q katerih je pretežna večina slovenska. Slovencev izven teh ■ ; mej je še 200.000 do 300.000, tako da moremo govoriti o celotnem številu. Slovencev okoli l> 1,700.00 do 1,800.000. Manj- 81 ših narodov s , samostojnim n književnim jezikom je po sve- p tu dosti; omenimo na primer p Retoromane v Švici, ki jih je ' okoli 40,000 in ki so si uredili s1 svoj književni jezik šele v s zadnjem polstoletju; isto vemo o Albancih. Celo stari za nirtve proglašeni jeziki vstaja- 11 jo zopet k novemu življenju; tako so pričeli v najnovejšem 11 času govoriti staro izumrlo lie- z brejščino židje Palestine, Galicije in New Yorka in so v Jr- d ski oživili staro keltščino. z k Skoz kompaktno slovensko ^ ozemlje vodi najvažnejša in r/ najkrajša pot iz Podonavja do r morja; ima to prednost, da se nikjer ne dvigne nad 1000 me- . trov. In morje tu doli je edina žila, ki odpira Sloveniji prosto' pot v ostali svet in ji zagotovi cenen dovoz vseh mogočih * predmetov. : Prehodnost slovenskega o-zemlja je kljub goratemu značaju pokrajine vobče prav dobra. Cestna podlaga je izborila, železniško omrežje že precej popolno. Glavnemu prometu služijo od narave določene globinske črte, ki imajo deloma velik mednaroden pomen. Mednarodnega pomena je črta, ki vodi od Donave proti jugozapadu in ki stopi na slovenska tla severno od Maribora. Morje doseže ta črta pri Trstu in z odcepkom pri Reki-Sušaku; Trst in Reka-Su-šak sta naravni izpadni gospo-• darski točki Slovenije na morje. V to najvažnejšo črto, ki vodi nekako po sredini Slovenije, dotekajo stranske črte kot pritoki v reko: Naravno središče Slovenije je Ljubljana, ki je obenem tudi duševno in kulturno središče vsega slovenstva. Podnebje Slovenije je zmer-no-kontinentalno z nalahnim vplivom Sredozemskega mor- Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 17. decembra 1940 1 SRCE V OKOVIH . ROMAN - NAPISAL1 MIRKO BRODNIK ' >00000000000» ooooooooo<>o^^o<>go-oooo<>o-o^><>-koooo-0'Ooooooooo-oo-o-o oo o oooooc o nc oo-o-oooooA ANEKDOTA Časih se mu je zazdelo, kakor bi bil že z eno nogo iz Ljubljane. Odpeljal se je v Zagreb, kjer je dobil ameriški vizum. Premišljal je že, kaj bo vzel s seboj in kaj lahko pusti tu. Samo da se Anglež vrne in mu prinese denar! Zdaj je že petek. Jutri mora priti. Jutri zvečer! In sobota je prišla. Sazanov je vsta^zelo zgodaj. Tako je bil razburjen, da skoraj vso noč ni mogel spati. In vlak pride šele zvečer ! Ves dan je kakor izgubljen taval po Ljubljani. Stopil je v banko, kjer so mu izročili veliko kuverto, ki jo je pred nekaj tedni dal v shrambo. V njej so bili vsi načrti in obrazci. Ta kuverta je bila vredna trideset milijonov! Pa je le prišel večer, ki ga je tako težko čakal. Že poldrugo uro pred prihodom vlaka je bil na kolodvoru. Potem je spet zvedel, da ima vlak skoraj celo uro zamude ! Še nobena ura v življenju mu ni šla tako polževo. Končno je le zagledal v daljavi dim in malo nato je med oglušujočim truščem obstal brzovlak na postaji. Pohitel je k edinemu vagonu prvega razreda in pri oknu je zagledal Angležev resni obraz. "Hallo!" ga je Anglež pozdravil in mu stisnil roko kar skozi okno. Naglo je skočil iz svojega oddelka in po peronu sta krenila proti izhodu. '*Saj je šlo vse v redu?" ga je Sazanov nestrpno vprašal. "Vse!" je Anglež pritrdil. "Firma je potrdila pogodbo, ki sva jo podpisala." Šla sta v mesto. Med potjo sta se dogovorila, da bo Anglež Mjfel sobo v hotelu in potem šel z inženjerjem na njegov dom, da tam uredita vse ostalo. Kolikrat se je potipal inženjer na levi strani, da se prepriča ali ima še dragoceno kuverto v žepu. In vselej je zadovoljen ugotovil, da je ni izgubil. Šla sta skozi mesto. Najprej po širokih ulicah, kjer pa je bilo kaj malo ljudi, kajti večer je bil mrzel in pust. Potem sta prišla v stranske ulice in zavila proti gradu. • Hodila sta kakih dvajset minut in čedalje manj hiš je bilo obakraj ulice. Tedaj pa sta nenadoma od nekod prišla dva moža s klobukom globoko na čelu in eden je stopil k Rusu. "Saj ste vi inženjer Sazanov?" Inženjer, ki se je čudil odkod ga neznanec pozna, je presenečen prikimal. Tedaj mu je neznanec položil roko na ramo. "Nikar ne pojdita po tej poti. Napasti vaju hočejo. Midva sva s policije in morava to preprečiti. Vzemite mojo suknjo in moj klobuk in mi dajte svojo," je velel Sa-zanovu. Anglež, ki ni razumel niti besedice, ga je začudeno gledal. Sazanov pa, ki je ta-Koj vedel, kaj to pomeni, ga je naglo potegnil za seboj v prvo vežo in mu v kratkih besedah povedal, kaj jima preti. Hitro so zamenjali površnike in klobuke; inženjer in Anglež ^a sta krenila v drugo smer. Detektiva, ki sta ju tako rešila, sta zdaj šla po poti kjer bi bila morala iti Anglež in Sazanov. Šla sta kakor se ne bi za nič bri- gala, toda skrivaj sta oprezovala na vse strani. Prišla sta mimo zadnjih hiš na samotno planoto. Velik travnik je ležal ob obeh straneh ceste, le nekaj dreves je bilo raztresenih po njem. Skozi redke oblake je tu pa tam pogledal mesec in za trenutek osvetlil ravnino. Tedaj je mlajši detektiv nenadoma potegnil starejšega za rokav in z naglo kretnjo pokazal na najbližje drevo, ki je stalo kakih dvajset korakov pred njima. V njegovi senci je zagledal dve postavi. "Pazi!" je šepnil. Segla sta v žep in krčevito stisnila v roki vsak svoj revolver. . Le še pet korakov pred napadalci sta bila. Oprezno sta šla mimo, pazeč na najmanjši šum, toda nič se ni zganilo. Ko sta bila že kakih deset metrov naprej, pa sta nenadoma začula, kako sta senci preskočili cestni jarek in stekli za njima. Po bliskovito sta se obrnila in naperila revolverje na razbojnika, ki sta presenečena obstala kakor vkovana v tla. "Kvišku roke!" je zaklical mlajši detektiv. Napadalca sta ubogala. Enemu je padel revolver iz rok, drugi pa je še zmeraj stiskal v pesti nož. "Spusti nož!" Nož je padel na tla. Starejši detektiv se je sklonil in skočil naprej, tako da je mlajši še vedno lahko meril na napadalca. Enemu izmed njiju je izpodnesel noge, da je telebnil na tla. Potem je vzel iz žepa vrvi in ga zvezal. V usta mu je zathknil robec, da ne bi mogel kričati. Zavlekel ga je na rob ceste in ga vrgel v jarek. Prav tako je napravil tudi z drugim. Ko sta bila z delom gotova, sta se pazljivo ozrla na vse strani. "Zdi se mi, da čakajo še drugi," je dejal starejši. "Dobro bi bilo vedeti, kje se skrivajo." Komaj je izrekel te besede, že je nenadoma odskočil in potegnil svojega tovariša s seboj. Mimo nosa mu je zažvižgala krogla. Ce bi bil šel še korak naprej, bilo bi po njem. "Hudiča, ti se pa ne mislijo šaliti," se je pridušil. "Pa jim bova že pokazala," se je • zasmejal. Stala sta v jarku do gležnjev v vodi. "Kje se le skrivajo?" je vprašal starejši. "Ko bi jih mogla napasti od zadaj, bi mi bilo prav všeč." "Tamle! Samo dva sta!" je šepnil njegov tovariš. "Pojdiva na levo, da jima prideva za hrbet." Neslišno sta se splazila naprej. Poznalo se jima je, da nista prvič pri takem poslu. Časih je ta ali oni dvignil glavo in skrivaj pogledal proti nizki živi meji za katero sta se skrivala dva neznanca. Mlajši je opazil, kflko je eden vstal in stopil oprezno proti cesti; kakor bi se hotel prepričati ali je vse varno. "Zdajle poskusiva" je šepnil starejši "Mora se nama posrečiti." Planil je po-koncu in v trenutku je preskočil tistih nekaj metrov ki so ga ločili od neznanca. (Dalje prih.) POŽURITE SE, DA NE BOTE PREPOZNI! Stenski koledarji "Am. Slovenca" gredo letos hitro izpod rok. Le še komaj 200 jih je na roki. Takoj ga naročite zase, ali svojim domačim, dokler ga ne zmanjka. Letošnji stenski koledar "A. S." je pravi kras za vsako hišo. Stane s poštnino za tu in stari kraj le samo: 20 centov Naročila je poslati na: . Slavni ruski maršal Suvo-iq\, eden izmed redkih vojskovodij, ki nikoli niso doživeli nobenega poraza, je bil velik čudak. V rusko-turški vojni ga je carica Katarina Velika podredila knezu Potemlci-mi, ki ni imel prav nikakršne« ga. strateškega daru. Knez je razdelil svojo vojsko na dva dela: večjega je obdržal zase in z njim ni delal nikakršnih vojnih operacij, manjšega pa j" dodelil Suvorovu, da Turke popolnoma patoče. Razen tega so je knezov štab neprestano Mikal v ukrepe Suvorova, dr. bi mu otežkočil zmago. Pred napadom na močno turško trdnjavo Izmailijo, je SuvoroV javil Potemkinu, da bo izvršil naskok ob "prvem petelinjem petju." Suvorov se je bal, da bi mu Potemkinova okolica ne onemogočila operacije, zato namenoma ni navedel točne, ure za napad. Še pred zoro pa je maršal sam vstal in hodil po taborišču, glasno kikirika-joč. Vojaki so videli, kdo je petelin, ki poje in so se z neznanskim junaštvom vrgli na turške utrdbe. Zavzeli so jih v prvem naskoku, na veliko jezo kneza Potemkina, ki je hotel imeti slavo, bojev pa se je ogibal na vso moč. -o- NOVI SLOVARJI V BALTIŠKIH DEŽELAH Sovjetska državna založba v Moskvi je pravkar izdala' slovar ruskega in estonskega jezika, v tisku pa se nahaja slovar ruskega in litovskega jezika. Pripravljajo se še drugi slovarji v tem področju in založba naznanja v kratkem času izdajo rusko-finskega slovarja. 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenji' in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko", Člana-rina enkrat za vedno 25c za Vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. Knjigarna Amerikanski Slovenec | 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. ■a MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naš« cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. E35 3S3 Društvo @ sv. Jožefa ŠT. 168. K. S. K. J., CLEVELAND, (CoUinwood) OHIO Driištvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu y Slovenskem doma na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se 'takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60.'leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. -foitt izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi 'tazhe vrste športa za mladino. ' Frank Matoh, predsednik, Louis Šimenc, blagajnik, John Pezdirtat, tajnik, 14^04 Pepper Ave. Tel. Glenville 7120 Lovrend Leskovec, boln. tajnik, 19516 Shawnee Ave., /.'■■: Tel. Jvenmore 6429-W-- Zdrivhiki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar. — Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v meHtu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 47. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%. K. S. K. Jednota ima nad 36,500 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUENO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $7,400,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" * Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsleo-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahk6 zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BR". Mesečni prispevek v mladisnki oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto (izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari Člani in članice so prosti vseh nadaljnih aseementov. Jednota ima svoj lasten ti it "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. ' S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški prdporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti o"d V. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila piSlte na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago Sue««, Joliet, Illinois. Ako so Bolgari pokazali nekaj odpora, ko jih je Berlin vabil naj se pridružijo osišču in- novemu redu, se je pisalo, da so