Tako bogato krompirjevo letino smo imeli lani, da ga imajo nekateri kmetje še danes polne kleti. Oddali bi ga po kakršnikoli ceni, le da bi šel ven. Gorenjska kmetijska zadruga se prav te dni dogovarja za dodaten izvoz krompirja. Morda bo uspelo . . . Toda tu je že začetek nove letine. Kmetje na Sorskem polju so spet zorali njive in te dni že sadijo zgodnje sorte: vesno, jerlo, saskijo. Pa tudi z igorjem so že začeli. Kakšna bo letošnja letina? Takšne, da bi jim ostajale polne kleti, si zagotovo ne želijo. D. D. — Foto: F. Perdan XXXIII. Številka 27 , S^helji: občinska konferenca SZDL SI«, Kranj, Radovljica, Skofja Loka lllittt - Izdaja Caaopiano podjetje I ^baaj - Glavni urednik Igor Slavec " Ojpvorai urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 8. 4. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 19*0 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO V Kranju odprli 19. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem Zbližuje nas z zemljo in gozdom Nad 800 razstavljalcev sodeluje na letošnjem kranjskem kmetijskem in gozdarskem sejmu, ki ga je v petek odprl predsednik medobčinske gospodarske zbornice Franc Podjed - Razveseljiv obisk že prve dni — Številni gostje že obiskali sejem, med njimi Viktor Avbelj, Stane Dolanc, Miha Marinko, dr. Marijan Brecelj in Tone Bole Brecelj, popoldne pa sta bila na sejmu tudi predsednik predsedstva OBVOZ - Konec prejšnjega tedna »o bila zaključena odcepih Shoffeloške ceste pred bodočim nivojskim magistralne ceste in ceste čez novi savski most. tne ceste je odslej zaprt, obvoz za ljubljansko m smer pa je speljan po obeh pravkar dokončanih *** odsekih. Podvoz pod magistralno cesto, ki bo začasno do srede julija, bo predvidoma končan v dobrih treh - Foto: F. Perdan dvoz kosovnih odpadkov IIAN4 - Turiatićno dru-Kranj je tudi leto« v sode-Wia|B • 8KIS in krajevnimi tsfosliul mesta organizi-akcijo odvoza kosovnega tiftaaega materiala in sicer } petek, 11. aprila. Vse večje moke odpadke (stare šte- dilnike, hladilnike) in papir povezan v snope naj občani že v četrtek zvečer postavijo pred hišna vrata oziroma na pločnik, da jih bodo zjutraj delavci Dinosa in Surovine ter Komunalnega podjetja lahko odpeljali. Kranj - Kranj bo do 14. aprila sejemsko mesto. V petek, 4. aprila so na sejmifiču v Savskem logu odprli 19. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem, na katerem se predstavlja nad 800 razstavljalcev s prek 6000 razstavljenimi izdelki. Kmetijski in gozdarski sejem je uvod v praznovanje 30. obletnice povojne sejemske dejavnosti v Kranju, ki je dala pečat gorenjskemu družbenopolitičnemu in gospodarskemu življenju, razen tega pa je pomembna tudi za Slovenijo in Jugoslavijo. Kranjska sejemska dejavnost ima svoj plan razvoja, je med drugim v nagovoru na petkovi otvoritvi povedal podpredsednik kranjskega izvršnega sveta Ferdo Rauter. Razen sejmar-ske se bodo razvijale tudi ostale dejavnosti. Tako bo sejem prerastel v poslovno in prireditveno središče Kranja in Gorenjske. Številni gostje so se udeležili petkove otvoritve 19. kmetijskega in gozdarskega sejma z mednarodno udeležbo. Med njimi so bili član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, član sveta federacije Miha Marinko, član predsedstva SRS dr. Marijan SRS Viktor Avbelj in član predsedstva Tone Bole. Sejem nas zbližuje t zemljo in gozdom. Organizatorji letošnjega sejma so popestrili prireditev s številnimi zanimivostmi: razstavo ni ocenjevanjem sira, mlekarn mlečnih ter drugih prehrambenih proizvodov, razstavo in ocenjevanjem plemenske živine (bila je v soboto), razstavo opreme za kmečki turizem. razstavo o bohinjskem planšarstvu in sirarstvu, privlačnb gozdarsko razstavo, razstavo ovac in lovskim delom razstave. Tu kaže še posebej omeniti edinstveno razstavo o Titu v naravi in lovu, ki jo je odprl član sveta federacije Miha Marinko. Kranjska razstava je prva tovrstna razstava v Sloveniji. Na sejmu ne manjka najrazličnejših dobrot. Se posebej kaže omeniti domača jedila, ki jih pripravljajo zadružnice iz škofjeloške občine. Ko je predsednik gorenjske medobčinske Gospodarske zbornice Franc Podjed odpiral sejem kmetijstva in gozdarstva, je še posebej opozoril na stalno upadanje deleža kmečkega prebivalstva na Gorenjskem, ki ga je bilo ob zadnjem popisu le še 9 odstotkov. Nadaljevanje na IS. str. f 1 ■ » 1 Sooblikovalci sedanjosti in prihodnosti Ni dvoma. Ha je jugoslovanska mladina zavestno povezala svojo sedanjost in prihodnost s socialističnim samoupravljanjem, s politiko zveze komunistov. Tudi ni dvoma, da je trdno odločena in pripravljena naprej razvijati in braniti pridobitve revolucije, samoupravno pot graditve naše družbe, bratstvo, enotnost in enakopravnost, svobodo in neodvisnost naših narodov in narodnosti. Vendar ko danes govorimo o mladih, zlasti o mestu in vlogi zveze socialistične mladine, ne moremo mimo ugotovitve, da so nieni organi pogosto daleč od življenja mladih, da je v njih zaslediti pojave birokratskega vedenja. Zato se morajo vsi mladi, posebno še komunisti, v zvezi socialistične mladine boriti za demokratizacijo odnosov in proti pretirani profesionalizaciji vodilnih funkcij v organizaciji. Mladi morajo, kot organizacija in kot posamezniki, prispevati k nadaljnji izpopolnitvi zamisli in pobude tovariša Tita 0 kolektivnem delu odločanju in odgovornosti. Zveza socialistične mladine je že opravila del te naloge, ko je v svojem okolju, v organih in telesih, konkretno opredelila to pobudo. Vendar to ni dovolj; še naprej je potrebno razvijati duh kolektivnega dela in odgovornosti oziroma zamisel uresničiti. Letos imajo velik pomen prizadevanja za skladnejši in hitrejši gospodarski napredek. Pri tem je najpomembnejši boj za povečanje produktivnosti dela. Mladi delavci samoupravijavci se morajo čim bolj zavzemati za uresničevanje sprejete politike gospodarske stabilizacije. V svojih organizacijah združenega dela pa tudi v samoupravnih organih in kot delegati bi se morali odločno spoprijeti tudi z nekaterimi negativnimi pojavi in njihovimi nosilci, predvsem pa z vsemi, ki razsipajo in ne varčujejo z družbenim denarjem, ki ga neumno zapravljajo in podobno Prav tako morajo mladi delavci začeti nepopustljiv boj za dosledno delitev po rezultatih dela in stopiti na prste tehnokrat-skim in birokratskim silam, ki so v marsikateri organizaciji združenega dela še prisotne. H. J. .J KV - TITO — LOVEC IN GOJITELJ DIVJADI nosi naslov posebna razstava ffflj i* tivljenja našega predsednika Tita, kije bil vse svoje življenje tudi navdušen J* in gojitelj divjadi. Razstava je organizirana prvič v Sloveniji in je resnično vredna \Hl Razstavo je v petek odprl član sveta federacije Miha Marinko. Otvoritvi sta priso-Jw/o tudi član CK ZKJ Stane Dolanc in član predsedstva SRS Marjan Brecelj. - Foto- r-^___. Plavalni tečaj za odrasle KRANJ - Zanimanje za tečaje plavanja za odrasle neplavalce je vse večje. Vzrok je potrebno iskati tudi v letni sezoni, ki se nam približuje. Zaradi tega je odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj pripravil program dela tečajev, ki bi omogočili vsem zainteresiranim občanom, da se te pred letnimi dopusti naučijo prvih veščin plavanja. Prijave sprejema ZTKO Kranj vsak dan od 8.00 do 9.30 po telefonu 25-061. interna 271 (tov. Lampret). Ko bo zbrano zadostno itevilo prijavljenih, bodo le-ti pravočasno obveščeni o pricetku tečaja, kjer bodo lahko poravnali prijavnino. obiščite Razstavo TITO — LOVEC IN GOJITELJ DIVJADI Na razstavišču Gorenjskega sejma od 4.—14. aprila Organizator: Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik Realizacija: Gorenjski sejem, Gorenjski muzej, ISKRA Commerce Ljubljana NASLOV: O LAS 2.STRAN TOREK. 8 APRILA 1! Svečani sprejemi Štafeta mladosti, ki nadaljuje pot po Jugoslaviji, doživlja v vseh večjih krajih veličastne sprejeme. Tako je bilo te dni r južni Srbiji. V južnomoravskem mestu Medvedji se je na priredihi zbralo več tisoč Črnogorcev. Albancev in Srbov, ki živijo v bratstvu in slogi na tem območju. Veličasten sprejem so štafeti mladosti pripravili tudi prebivalci Prokuplja. Enako je bilo v Leskovcu in drugih krajih. Ta teden bodo štafeto mladosti nosili mladinci Kosova. Velik izvoz Največja prometna organizacija r agroindustriji Ju goslavije »Agrovojvodina« v Novem Sadu končuje skupaj z mnogimi drugimi domači mi tovarnami priprave na uresničitev novega poslov nega podviga s češkoslovaškim gospodarstvom r vrednosti 140 milijonov dinarjev. V Vojvodini poudar jajo, da gre za največjo kupčijo, ki je bila doslej sklenjena med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi gospodarstveniki. Pogodbo so podpisali 21. marca letos. S tem dokumentom je predvideno, da bo Agrovojvodina kot glavni poslovni partner na jugoslovanski strani izvažala na Češkoslovaško ladje, hrano in razne industrijske proizvode v vrednosti 60 milijonov dolarjev. Češkoslovaški partner »Škoda-Export« iz Prage pa se je obvezal za dve novi vojvodinski termoelektrarni v Pančevu in Zrenjaninu ter nudil druge storitve v vrednosti 80 milijonov. Marčne podražitve Tudi letošnji marec n> skoparil s podražifcami, čeprav so bili odstotki nižji kot februarja. Marca se je podražila junčevina, teletina in svinjina, mesni izdelki, olje, mast in margarina, žganje, vinjak in pivo, tekstilni izdelki, pohišfro, tekoča goriva in maziva, gradbeni material, kmetijsko orodje, nekatere storitve, prevoz z železnico in letalom. Zato so se cene na drobno v Sloveniji povečale marca za 25,7 odstotka v primerjavi z letošnjim februarjem pa za 2,1 odstotka. Manjši popusti na železnici V skupnosti jugoslovanskih železnic pripravljajo nov samoupravni sporazum o popustih, ki jih je po njihovem mnenju preveč. Do septembra naj bi posebna komisija, v kateri so predstavniki železnice, republiških, pokrajinskih in zveznega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah, proučila vprašanja železniških popustov ter predlagala, da bi jih zmanjšali. Če bo predlog komisije sprejet, naj bi pripravili nov samoupravni sporazum, ki naj bi začel veljati v začetku prihodnjega leta. 35-let osvoboditve Sarajevo ie v nedeljo proslavilo 35-letnico osvoboditve. Počastili so jo skromno in delovno. Ob osvoboditi^ je Sarajevo imelo le 80 tisoč prebivalcev, nekaj zastarelih obratov, nekaj trgovinic in dva hotela. Danes ima to mesto skoraj pol milijona prebivalcev, od tega jih je 80 tisoč zaposlenih v industriji, univerzo s 26 visokimi in višjimi šolami, 42 tisoč študentov, 23 tisoč visoko izobraženih strokovnjakov, dva tisoč magi strov in doktorjev znanosti, itd. Mesto, ki je že zdavnaj preseglo nekdanje meje, je razdeljeno na 10 občin, na 1980 kvadratnih kilometrih pa je vsak dan viden napredek. _ JESENICE Danes, M. aprila, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. lTdeleženci seje bodo obravnavali osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Jesenice /a obdobje 1981 - 198.r>. analizo lanskoletnega gospodarjenja v občini, osnutek aneksa k smernicam in nalogam za uresničevanje družbenega plana razvoja jeseniške občine v obdobju 1976-1980 letošnje leto ter predlog ugotovitev in sklepov k poročilu o stanju kmetijstva v občini. Med drugim se bodo tudi izrekli o potrditvi sklepnega računa davkov občanov za lansko leto. (S) Mladi na politični soli KRANJ V sredo. 9. aprila, bo v prostorih Gorenjske turistične zveze posvet o uresničevanju srednjeročnih planov na področju turističnega gospodarstva na Gorenjskem ter o razvoju in problemih gorenjskega turizma nasploh. Posvet sklicuje skupnost slovenskih občin, sodelovali pa bodo predstavniki gorenjske turistične zveze, medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko in člani izvršnih svetov gorenjskih občin. D. S. RADOVLJICA Za ponedeljek. 7. aprila, je bila sklicana seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri so razpravljali o predlogu za uskladitev prihodkov proračuna občine Radovljica za leto 1980 z resolucijo, o analizi gospodarjenja za lani ter o analizi investicijskih vlaganj in o nekaterih drugih vprašanjih. P- S- SK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka med drugim obravnavajo delovni osnutek odloka o davkih občanov, analizo uresničevanja resolucije za lani. analizo izkoristka delovnega časa organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1979 in analizo izostankov z dela. predlog družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji, analizo družbene reprodukcije in akumulativne sposobnosti, delovni osnutek smernic in elementov za sestavo srednjeročnega plana splošne porabe v prihodnjem srednjeročnem obdobju, informacijo o higiensko-tehničnem stanju predelave skladišča grosistične prodaje in klavnice DO MIG - TOZD Meso-lzdelki Skofja Loka itd. V petek. 11. aprila, ob 12. uri bo seja predsedstva OK SZDL Skofja Loka. Na seji bodo obravnavali program praznovanja dneva OF. izvedbo posveta ali problemske konference o informiranju, program »Vlaka bratstva in enotnosti«, vlogo za obnovitev spomenika na Prtovču. programsko usmeritev družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1980 in poročilo o uresničevanju programa dejavnosti v mednarodnem letu otroka. L. B. TRŽIČ Z__ Danes, 8. aprila, se bodo ob 14. uri sestali člani predsedstva občinske konference SZDL Tržič. Obravnavali bodo poročilo o gz6la številka mladinskega glasila mrzliJnih nriori? i?e,\tra,J8kra »P,us - minu«*, ki priča o Med dvem« T*1 m!fdih na to vel^« soočenje, tega in onl^Sn intenzivnega tekanja in urejanja Papleria wTif«.* naletela na zaposlenega urednika Draga stvar nokonri niTega Prijatelji in sodelavci trdijo, da drži vso osnutkov *ČL V« T'**?^1 nenehno odprti beležnici konceptov, razpletel ' drugih zapiskov, se je najin razgovor takole Te je kaj strah, da prihodnje leto ne bo šlo naprej brez tebe? »Doslej sta izšli dve številki glasila plus/minus, tretjo načrtujemo za maj, potem pa se žal raziđemo in prihodnji generaciji ostaja ta začeta naloga. Ne skrbi me, kako bo šlo naprej, saj smo se letos prekalili sami zagnani, obetajoči novinarji, ki bodo znali naprej tudi brez Draga Paplerja, nekoliko bolj izkušenega od drugih. Dva od sodelavcev sta se udeležila tudi novinarske šole in od njiju največ pričakujemo. Sicer pa je odvisno od jesenskega razpoloženja in motivacije, kako bodo nadaljevali z oranjem ledine.« Kako pa kot urednik oblikuješ podobo vsake številke in kakšna je splošna uredniška politika mladinskega časopisa? »Zamisel glasila je seveda narejena vnaprej, okvirno so oblikovane rubrike, potem pa pišemo in z ozirom na prispele prispevke oblikujemo sproti podobo časopisa. Tematski okviri nikogar ne vežejo, saj so kar se da široki in nudijo izrazno možnost vsakomur, ki si zaželi karkoli zapisati. V prvi številki smo imeli mnogo literarnih prispevkov, celo preveč za tisto zamisel, ki jo od srednješolskega glasila pričakujejo. Glasilo naj bi se predvsem ukvarjalo s problemi sredine, v kateri izhaja, na katere bi opozarjali sami dijaki in se jih lotevali tudi s kančkom tako-imenovane konstruktivne kritike. Zato smo tudi podnaslovih naše glasilo kot kritično oko, ki prodira v vse plasti dejavnosti, razkriva nejasnosti in s tem pripomore do vseobsežne informacije ter na koncu do rešitve.« Misliš, da je glasilo dovolj za vseobsežno informacijo? »Nikakor! Informiranje na šoli zajema več sistemov, med njimi sta tudi oglasna deska in stenski časopis, za najhitrejšo informacijo, ki v najkrajšem času doseže največje število ljudi, pa vsekakor velja radio, ki st ga mi v Iskri žal ne moremo privo- ščiti. Absurdno, kajne? Pri sosedih velika Iskra, mi pa brez zvočnikov, čeprav bi jih znali tudi sami urediti. Toda trdijo, da za kaj takega ni materialnih pogojev.« Kaj je videti v glasilu, če bi ga takole na kratko preleteli? »V glavnem je zajetih nekaj akutnih problemov, ki se tičejo našega življenja v šolskih klopeh, tudi prej omenjena »afera ozvočenje«, pa utrinki iz dejavnosti naše organizacije ZSMS, kulturni dogodki, nekaj športa, šale, skratka kar precej smo se približali zamisli srednješolskega glasila, ki smo si ga zadali. Namreč, da je časopis odsev dogajanja na šoli vse od najaktual-.nejših problemov, do splošnih vprašanj širše družbe kot na primer usmerjeno izobraževanje, samoupravljanje, kultura in ne nazadnje rekreacija, šport. No, pri tej vsebini naj bi nas vodila kritičnost, objektivnost, zanimivost ter seveda aktualnost, ne ravno dnevna, zato pa toliko bolj vsebinska.« Kaj pa si vaše uredništvo obeta od tekmovanja srednješolskih glasil? »V tem pogledu smo precej optimistični. Pričakujemo, da bomo med boljšimi, čeprav je v teh besedah morda nekoliko pomanjkanja samo-kritičnosti in kanček samohvale. Vendar kranjske srednje šole v glavnem nimajo dobrih političnih, kritičnih glasil, vse gre nekako v literarno smer. Seveda pa so se v zadnjem času, ko zlasti Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj in komisija za vzgojo in izobraževanje spodbujata nastajanje glasil, le-ta precej razmahnila, vendar vsa ne dosegajo tiste kvalitete, ki jo od njih pričakujemo. No, seveda, pisana so na potrebe srednješolcev, ki jim je treba neko informacijo hitro in ob pravem času približati, ne pa za ocenjevalce in »kritizerje«. Sicer pa naše uredništvo upa, da nam bo sreča na tekmovanju naklonjena.« Tudi mi želimo vso srečo! D. Zlobi r Gimnazija Kranj Koroška 13 Svet delovne skupnosti razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE Delo se'združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 21.4.1980. Poskusno delo traja 2 meseca. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi razpisa. Sodelovanje z Bujami RADOVLJICA - Radovljiška občina in občina Buje že nekaj časa sodelujeta, saj sta obe občini turistični. Minuli teden so se mudili v Radovljici predstavniki občine Buje in se * predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Radovljice pogovarjali o krepitvi nadaljnjega sodelovanja. V Radovljici so se domenili, da bodo sodelovali tako na družbenopolitičnem, samoupravnem, kulttfrnem, gospodarskem in športnem področju. Trgopromet iz Umaga se že uspešno povezuje s trgovsko organizacijo Murka iz Lesc, nameravajo pa se povezati tudi turistična društva Lesce, Bled in Bohinj. Načrtujejo povezovanje turističnih potovalnih predstavništev ter izmenjavo trgovskih delavcev iz Buj in Lesc. Občina Buje ima razvejano gostinsko mrežo, razvito tekstilno in lesno industrijo, zato so možnosti povezane tudi na gospodarskem področju. Predstavniki iz Buj so zato obiskali še Elan, kjer so se pogovarjali o delu in razvoju naše športne tovarne ter o vključevanju njihovega proizvodnega programa v industrijo Buj. Medsebojne izmenjave pa se. obetajo predvsem na kulturnem in športnem področju, z gostovanjem radovljiških kulturnih skupin v Bujah in obratno ter s prirejanjem likovnih razstav izmenoma v obeh občinah. D. S. Molk med mladimi v Naklem! NAKLO - Kje so tiati dnevi navdušenja, ko mladi Osnovne orga ZSMS Naklo zbrali na ku in na gosto popisali nŠ načrte, s katerimi so kap preobrniti svet? Tisti ff* dnevi, ko ni hotelo biti Mj* tej ali oni dejavnosti ne ne kraja, ko so želje po nem bitju in žitju v vem krogu vaščanov vali zmožnosti za ajttsf uresničitev? Takrat se je začelo k* povsod drugje s plesi, b«e# navijanjem muzike, s aahiif njem v skromnem mlad? skem prostoru, pa seveda smelim snovanjem idej kaj bi še naredili, da kar se da največ skupaj, ženi in kakorkoli kou Potem so se zbrali tisti atF^' zagreti in zavihali rok*]* njihovem delavnem nju jih kar niso mogU^ Sicer pa jih tudi * ^ poskušal. »Odrasli« * ^ ponosni na svoj t****^. mladek, ki je najprej mladinski časopis, da * njem beležil svoje p*3 potem pa kar ■aUaafT očistili svoj kraj neaaaf* * »sledov civilizacije«, 1 zadnje so se jim mladi budneži s kopico dek> uspehov zdeli že tolikanj da so s svojimi okrepili turistično draftn druge organizacije, kaaWF sicer neradi in neaaajv' pripuščajo. Skratka bilo plodno leto mladih S*W cev, njihov časopis, ki je ty stil le malokatero akcij«, postal že pravcati almanak * v Naklu ni bilo več dejataart kjer mladi še niso priiaakV svojega lončka. mto 'I. ott#f on*> I Govoriti o teh stvareh j« I prijetna zgodba, ki . kmalu konča. Kakor bi r herno mladinsko orfania/ jo, ki jo postavijo na aogvir ljudje, doletela draiaatKf usoda tudi v tehnične« w slu: zaplet, razplet ia kaa^ Nenadoma je med mladim., katere je bilo položenih tak/ ustvarjalnih upov, atihar Nič več navdušenja, uvelj*. Ijanja med odraslimi, nokeV -revolucionarnih pohod wM da bi uredili tiste akrMrtfl prostore, ki jim jih ni pria/j dedek Mraz, da bi oh prau/ »1 krea.dakt' dela spet zagorel kres, skupaj s sovaščani aetli . predavanju o turizmu, ki fl druži... Takole od dakV^ obeta nekaj malega, MnL mladinski časopis, ki tak™ gotovo ne bo več tako ttje*^fl kot veliki atlas, morda 'P hitro akcija očiščevanja o*J_ lja, ki jo bo plaho predlani nekdo tretji? Ali pa bo obtiči lo, ker si mladi brez *tawCT vodstva, ki jim je nudilo % na pladnju in rojevalo id*w j idejo, ne znajo sami pomaVj naprej vsaj z istim, če te pospešenim tempom. A li P* tU k* M i* K« • t * ** «1 i* nt g. APRILA 1980 3. STRAN G L A Najnovejša akcija sindikatov - »Tisoč delavcev - sodelavcev« Tudi delavec naj informira klavcu moramo omogočiti, da ne bo le spreje klt temveč tudi oddajal informacije — Izobra-\ti ga v tej smeri — Prispevki delavcev naj bi *bili objavljeni samo v tovarniških glasilih, hwč tudi v lokalnih in drugih političnih glasilih, predvsem pa v Delavski enotnosti "i dovolj, da je delavec dobro Stffn. m» ugotavljali na delov-H pogovoru II. srečanja organi-Sjrv obveščanja, novinarjev in Hftov glasil v združenem delti Sabra lani v Radencih. Dober *Snacijski sistem mora vplivati J*oje okolje, ga sooblikovati, ^likovanje pa bo možno le. če se 7l>aza odzvala na informacije, ki Jiibiva in povedala svoje mnenje. tistimi, ki informirajo in infor-***nimi mora biti sklenjen ko-tok. Če ga ni. potem tu ^pravljenje šepa in kar je naj-V nekdo drug odloga v delaven imenu. bi upodbodli te povratne in-\rije. ki naj bi redno prihajale iz baze. mora biti naš sistem obveščanja v združenem delu odprt in podružbljen. postati mora enakovreden sestavni del celovitega družbenega sistema informiranja. Zato morajo organizacije združenega dela zgraditi celovit sistem obveščanja, ki bo zajel vse vire. nosilce ter sredstva obveščanja. Se posebno veliko odgovornost imajo pri tem vsi delavci s področja obveščanja v združenem delu in poslovodni organi. Da bi akcija »Tisoč delavcev — sodelavcev« čim prej zaživela, da bi delavcem olajšali prve korake v informacijski dejavnosti, bo zanje pripravljen poseben priročnik, oblikovan pa bo tudi minimalni program usposabljanja v obliki predavanj in kirf ia & %a »Tisoč delavce t - sodelavca« vodi k uresničevanju stališč, N dovolj, če je delavec le objekt obveščanja ampak mora v tfw obveščanja tudi sam aktivno sodelovati tudi kot informator. Majo bo delavec dobil širšo družbeno spodbudo za uresničevanje j %t vloge, kije sestavni del njegovega samoupravljanja. Vt zdravnik v Komendi Tako ate zagnani, da vam atvar uspe, je šaljivo ^neaela pripomba, ko so ^*)*>i Komende na zadnji, Jj*0>ni seji sveta krajevne Jusaoati dobili odgovor, da "» jeaeni začel delati zdrav- Tri, štiri leta je stara pobu-J krajanov, da dobijo zdravilu. Zelja je še starejša, saj je v Komendi že delal. Hai »o uredili prostore, treba M je le ie opremiti in dokazo-^ potrebo po zdravstveni [»•taji. Njihova pobuda je Smnt zadela ob zid razprav 4 organizaciji zdravstvenega V»tva, ob vprašanje ali naj »frjevna skupnost ima zdrav-tveao postajo. Novt zakon jih f Mvideva, približuje zdrav-J»*ao varstvo delovnim lju-*«■ in občanom. V kamniški kV **Jt"i vse bolj poudarjajo bJeentrićni razvoj občine, Vej je zdravstvena postaja v Vnsendi tudi v skladu z zapi-**a« politiko razvoja. Zdravja je pereč problem kamnine občine in v naslednjih pe-jk letih bo imelo prednost, v Maniku nameravajo zgraditi Sf zdravstveni dom, za kar bi ae občani odločali tudi s Wprispevkom. Torej lahko HŠfM^smio krajanov Komende Saebej pozdravimo, saj jo ttjt'M v reševanje pro- ktfMSms, ki ni samo njihov. V Sakdnjih dneh bo prišla pro-lare pogledat posebna komi- V ki bo naredila tudi spisek Nrebne opreme. Predvidoma 5 atalo okrog 500 tisoč dinar- V kolikor jih občinska Nrarstvena skupnost lahko _ Wni še letos. iatj .Dragi problem, ki pesti kra-Komende, je prostorska Maka komenške osnovne šo-\ aaj dela že v treh izmenah, val ae širi in v prihodnjih le-% to šolarjev še več. Radi bi Šefi novo, popolno osem let-h. Zemljišče je rezervirano, Sd objekt bo moč priključiti H obstoječo kanalizacijo, ce-i^/j V električno napeljavo. To-* S koaasaška zelja in potreba Kaovem šolskem poslopju, ki *attrezal zahtevam sodobne-b pouka, trči ob prav tako krof problem kamniške obči- 4 ne. V prihodnjih petih letih bo mogoče le razširiti šolo s šestimi novimi učilnicami in v sosednjih Mostah preurediti telovadnico in kuhinjo. Več denarja ne bo, saj bodo morali dograditi osnovno šolo na Duplici, kjer so težave še večje, obnoviti osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku in se pripraviti na gradnjo nove šole, ki bo verjetno zrasla v Tuhinjski dolini. Če so krajani Komende vztrajno terjali odgovor o zdravstveni postaji, pa razumejo, da bodo morali z novo šolo še počakati, da je najbolje, da že danes odkupijo zemljišče in šolo postopoma zgradijo. Zrno resnice, da so tako zagnani, da jim vsaka stvar uspe, se skriva tudi v tem, da znajo presoditi kakšne so možnosti in kako jih lahko približajo željam. * Komenda je v zadnjih letih spremenila svoj obraz, iz vasi postaja mesto. Zrasle so nove stanovanjske hiše, otroški vrtec, trgovina, stanovanjski blok, poštna hiša, vse več cest je pokritih z asfaltom, urejena je kanalizacija, obnovljena sta kulturni in zadružni dom, reguliran je potok, ki teče skozi naselje, vse več slišimo o ko-menškem konjeniškem klubu in hipodrom gosti vidna konjeniška tekmovanja. V široki pahljači del, ki so jih krajani Komende opravili ali spodbudili v zadnjih letih, smo našteli le večja, saj se ni treba bati, da bi nam naštevanja zmanjkalo. Krajani celovito razmišljajo o razvoju svojega kraja, zato nas ne more presenetiti, da rešujejo in spodbujajo reševanje vprašanja zdravstvenega varstva in osnovnega šolstva, kar je za krajevno skupnost danes še kar neobičajno. Ko v kamniški občini vse več govore o policentričnem razvoju občine, je nedvomno to tudi odsev hitrega razvoja Komende in okoliških naselij, ki v veliki meri zaradi delavnih in zavzetih krajanov postaja eden izmed središč kamniške občine. M. Volčjak seminarjev, ki hi delavcem, ki so pripravljeni sodelovati, dala nekaj osnov iz novinarstva. Želimo si čim večji odziv pri delavcih in organizatorji pripravljajo zanje vrsto spodbud. V ta namen se bo Delavska enotnost šip bolj organizirano povezala s sodelavci — dopisniki in novinarji združenega dela: uvedla bo stalno rubriko za nove sodelavce iz združenega dela. Najboljši članki pa naj bi bili objavljeni tudi v drugih naših glasilih. Tako bodo delavci še bolj čutili obveščanje za svojo pravico in dolžnost. Seveda pa bodo njihovi prispevki tudi primerno nagrajevani. Eden bistvenih smotrov akcije »Tisoč delavcev — sodelavcev« pa je predvsem vzpostaviti organizirane oblike obveščanje y tistih organizacijah združenega dela. ki tega še nimajo. Nosilec akcije je Zveza sindikatov Slovenije, usmerjal jo bo organizacijski odbor, delovni odbor pa bo središče, kjer se bodo stekale vse niti tega obveščanja. V organizacijah združenega dela bo akcijo vodil urednik v delovni skupini skupaj s svetom za obveščanje in uredniškim odborom, pa tudi v sodelovanju s samoupravnimi organi. Nujna pa je tesna povezanost z osnovnimi organizacijami oziroma konferenco sindikatov, ki bodo politično odgovorne za uspeh akcije v neposrednem okolju. Seveda pa tudi Zveza komunistov in mladinska organizacija ne bosta smeli stati ob strani D. Dolenc Proizvodna in delovna praksa v usmerjenem izobraževanju Temeljne priprave za start v preobrazbo Predlog zakona <> usmerjenem izobraževanju povsem na novo opredeljuje medsebojno sodelovanje izobraževalnih organizacij z organizacijami združenega dela pri skupnem načrtovanju vsebine, obsega in oblik izobraževanja, izvajanju praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse, stalnega preverjanja primernosti vzgojnoizobra-ževalnih programov, usmerjanja v delo in v nadaljnje izobraževanje. Gorenjsko združeno delo. »zlasti nekatere večje delovne organizacije, so se že doslej bolj ali manj aktivno vključevale v preobrazbo vzgoje in izobraževanja s pripombami in predlogi na osnutek in predlog zakona o usmerjenem izobraževanju, na oblikovanje mreže šol in število vpisnih mest na posamezni usmeritvi, sodelujejo pri pripravi učnih program« v in podobno. Težav, kako speljati čim bolj kvaliteten začetek usmerjenega izobraževanja, pa je tudi l organizacijah združenega dela precej. Gre zlasti za organiziranje proizvodne in delovne prakse. Prvi učenci bodo začeli prihajati na prakso februarja prihodnje leto. združeno delo pa še vedno ne ve. iz katerih šol in koliko jih bo prišlo. Ne ve tudi. kakšna dela bodo morali opravljati. Zato čaka na besedo izobraževalnih organizacij, s katerimi bo sklepalo pogodbe o številu praktikantov v posameznih obdobjih. Posebno vprašanje predstavljajo inštruktorji, ki strokovna znanja imajo, manjka pa jim pedagoško andragoške izobrazbe. Organizacije združenega dela bi jih same verjetno nekoliko težje usposobile, zato bi bilo najbolje, da bi izobraževanje inštruktorjev prevzele delavske univerze skupaj z višjo pedagoško šolo, ki je pripravljena sodelovati, in to ločeno za posamezno občino ali enotno za celo Gorenjsko. To vrsto usposabljanja inštruktorjev Zavod za šolstvo, organizacijska enota v Kranju že načrtuje. Kljub dobri volji pa velja opozoriti združeno delo, da se zahtevne naloge, ki jo prinaša usmerjeno izobraževanje, loti resnično z vso odgovornost jo. Proizvodna in delovna praksa bo namreč učencem koristila le. ce bo dobro pripravljena: če bodo dobili teoretičnemu znanju primerno delo ob strokovno in pedagoško podkovanih mentorjih, ki se bodo imeli z njimi čas ukvarjati. H. Jelovčan Povsod živahne razprave V zadnjih dveh mesecih so komunisti radovljiške občine intenzivno razpravljali o vseh perečih vprašanjih — Pozornost organiziranosti in aktualnim družbenopolitičnim dogajanjem Radovljica - Januarja in februarja letos se je znatno povečala aktivnost vsega članstva Zveze komunistov v občini in vseh organov ZKS v Radovljici. Vsaka osnovna organizacija ZK je imela v teh dveh mesecih v poprečju po tri sestanke, na katerih so se dogovarjali za posamezne akcije, kjer so člani opazili pomanjkljivosti. Predvsem so se zavzeli za področje gospodarjenja, utrjevanja delegatskega sistema, izboljševanja poslovnikov za delo osnovnih organizacij ZK ter spremljali aktualne dogodke doma in po svetu. Osnovne organizacije so pripravljale programe dela v skladu s sklepi 5. in 6. seje CK ZKS in v skladu z izhodišči, sprejetimi na občinski konferenci ZKS. Na vsakem sestanku so osnovne organizacije obravnavale tudi varnostno-politične razmere, pomembna dejavnost osnovnih organizacij pa je bila obravnava sklepa 6. seje CK ZKS o organiziranosti občinske organizacije ZKS. Tudi člani komiteja občinske konference ZKS Radovljica so dosledno spremljali vso problematiko, še posebej so se opredelili do družbene akcije za stabilizacijo gospodarstva, obravnavali resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine za letos, komite in tudi konferenca pa so pozornost posvetih oceni delovanja osnovnih organizacij kot tudi njihovi organiziranosti. Občinska konferenca ZKS Radovljica je pripravila seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK II) za vse člane občinske konference ZK. Na seminarju so temeljito spregovorili in izmenjali izkušnje o planiranju, o načinih in metodah delovanja osnovnih organizacij ZK in članov LK v delegatskem sistemu, stabilizacijskih prizadevanjih, političnem položaju, delovanju komitejev za SLO in družbeno samozaščito ter ldejnopo-litičnem izobraževanju. V sodelovanju s predsedstvom občinske konference ZRVS so sklicali tudi tri aktive komunistov - članov ZRVS Aktivi so bili v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Komunisti - člani Zveze rezervnih vojaških starešin, so obravnavali svoje delo v preteklem obdobju, naloge članov ZRVS in poslušali informacijo o stabilizacijskih prizadevanjih. V Izobraževanje komunistov Komisija za idejnopolitično usposabljanje Zveze komunistov pri občinski konferenci ZKS Radovljica je pripravila program za letos eno najbolj zahtevnih oblik idejno-političnega usposabljanja komunistov v občini, šola pa traja 120 ur Radovljica — Komisija za idejnopolitično usposabljanje Zveze komunistov pri občinski konferenci ZKS je pripravila pester program idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja ZKS za leto 1980. Program vsebuje temeljni program usposabljanja članstva ZKS, organizirane in pedagoško vodene oblike idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja ter ostale oblike idejnopolitičnega izobraževanja. Temeljni program usposabljanja zajema tiste oblike idejnopolitičnega usposabljanja, ki jih organizirajo osnovne organizacije ZK za vse članstvo. Sestavljajo ga obvezne študijske teme, osnovne organizacije pa bodo program dopolnjevale z aktualnimi družbenoekonomskimi in političnimi problemi svojega okolja. V občini pa bodo letos organizirali tudi več seminarjev za kandidate za sprejem v ZKS, seminarje za novo-sprejete člane, občinsko politično šolo, seminar teorije in prakse marksizma, dopisno šolo marksizma ter evidentirale kandidate za srednjo politično šolo CK ZKS in politično šolo v Kumrovcu. Seminar za kandidate za sprejem bodo organizirali letos aprila in oktobra, vsak pa bo obsegal 30 ur predavanj in razprav. Seminar za na novo sprejete člane traja 40 ur, načrtujejo pa tri seminarje marca, maja in oktobra. Občinska politična šola predstavlja predavanj, razgovorov m seminarjev, vsebinsko pa je razdeljena na sedem tematskih področij. Praviloma naj bi šolo obiskovali komunist), ki so zaposleni, vanjo pa evidentirajo člane ZK, ki so se v politični praksi že uveljavili. Občinsko politično šolo bodo predvidoma organizirali oktobra in novembra letos, pripravljajo pa jo skupaj s komitejem delavska univerza. Trimesečni seminar teorije in prakse marksizma je ena najbolj zahtevnih oblik idejnopolitičnega izobraževanja, program seminarja je skrčena oblika srednje politične šole, namenjen pa je delavnim članom ZKS iz neposredne proizvodnje. Najuspešnejše absolvente potem kadrujejo v enoletno srednjo politično šolo. V Radovljici bodo seminar pripravili skupaj z jeseniško občino. Dopisno Solo so v občini že organizirali, šola se sedemnajst slušateljev. Prav zdaj pa poteka na Bledu tudi seminar o samoupravljanju v združenem delu, ki se ga udeležujejo sekretarji osnovnih organizacij ZKS. direktorji in predsedniki delavskih svetov. Seminar traja teden dni, organizira pa ga medobčinsko študijsko središče v sodelovanju s komitejem. Letos bodo predvidoma pripravili še dva taka seminarja. D. Sedej zadnjih dneh januarja so sklicali aktiv komunistpv-delegatov zdravstvene skupnosti in obravnavali re-strikcijske ukrepe v zdravstvu in postopek sprejemanja planov za leto 1980. Februarja pa so se člani Zveze komunistov zbrali še na redni seji občinske konference ZKS Radovljica in obravnavali aktualna vprašanja. Redno pa so se sestale tudi vse "komisije in komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Tako v radovljiški občini ocenjujejo, da je biJa aktivnost članstva v osnovnih organizacijah ZK v minulih dveh mesecih pestra m razgibana, tudi tam, kjer se prej z aktivnostjo niso mogli pohvaliti. D. Sedej Kranjski izvršni svet poroča Potrebne bodo dopolnitve Kranj - Člani kranjskega izvrš-. nega sveta so se na sredini seji seznanili s poročilom o lanskem delu tega organa občinske skupščine. Gradivo je obsežno, saj je v njem zajeto delo izvršnega sveta, njegovih organov, prav tako pa tudi lanska dejavnost upravnih organov in strokovnih služb. Precej dolgo je v sredo kranjski izvršni svet razpravljal o materialu. Menil je, da kaže v delu poročila, ki obravnava dejavnost izvršnega sveta, nameniti večjo pozornost planiranju letošnjega in srednjeročnega razvoja, saj je bil lani kranjski izvršni svet prav na tem področju najbolj dejaven. Prav tako mora iz poročila bolj izžarevati družbenopolitična vloga izvršnega sveta. Preveč je najrazličnejših podatkov in statistike, premalo pa je govora o vsebinskih zadevah, ki jim je kranjski izvršni svet prav tako namenjal veliko pozornost in se vključeval v razreševanje problemov, ki so bili v središču zanimanja in delovanja kranjskejn tudi gorenjske družbenopolitične skupnosti. Izbrati je treba ustrezno metodologijo sestave poročila in izluščiti tisto, kar sodi v obravnavo na izvršnem svetu, kaj utegne biti zanimivo za delegate občinske skupščine in kaj je za posamezna področja dejavnosti najpomembnejše. Potrebna bodo torej še precejšnja dopolnila. Izvršni svet je sklenil, da zaradi tega poročila prvi skupščini še ne bo predložil v obravnavo in sprejem, ampak ga bo pripravil do majskega zasedanja občinske skupščine. Takšna odločitev je pravilna, saj je za delegate treba pripraviti zgoščeno, razumljivo in vsebinsko bogato poročilo. Kranjski izvršni svet je imel lani kar 49 sej, kar priča o velikih delovnih zadolžitvah. Kar 610 točk dnevnega reda je obravnaval. Največ zadev so predlagali v obravnavo upravni organi, prednjačijo pa zadeve s področja urbanizma. trr°AU*-ništva in komunle. J. Košnjek O L* A S4.STRAN. TOREK, 8. APRILA 1* Ob ocenjevanju lanskega gospodarjenja v kranjski občini Kdaj tudi trud ni zalegel r V kranjski občini so enotnega mnenja, da je bilo lansko gospodarjenje slabše od pričakovanj in slabše od povprečnih republiških kazalcev uspešnosti — Nevarno ponavljanje izgub v kranjski klavnici - Tudi trošili so več kot pa ustvarili KRANJ - Obširno in temeljito gradivo so pripravili v kranjski občini ob ocenjevanju uspešnosti lanskega gospodarjenja. Razpravi na izvršnem svetu občinske skupščine in na seji komiteja občinske konference ZKS sta ugotovitve iz analize potrdili in dodali nove razsežnosti, ki jih kaže upoštevati pri odstranjevanju pomanjkljivosti, da se takšna leta, kot je bilo lansko, ne bodo ponavljala. Lanski uspeh oziroma neuspeh gospodarjenja v kranjski občini je splet najrazličnejših okoliščin. Zaostreni pogoji gospodarjenja so na kranjsko gospodarstvo zaradi predelovalnega značaja industrije vplival ostreje kot v republiki in tudi v zvezi. Pri reševanju teh težav je bil samo Kranj pogosto nemočen in se je moral sprijazniti z njimi ter jih reševati brez posebno velike možnosti vpliva na zboljševanje. Tudi nesorazmerje med uvozom in izvozom se je porušilo v prid uvozu. V organizacijah združenega dela so prav temu problemu posvečali veliko pozornosti in truda, ki pa vedno nista zalegla. So pa primeri, ko so bile nekatere delovne ali temeljne organizacije združenega dela uspešne brez posebnega truda in na račun izredne konjunkture. Nekatere težave kranjskega gospodarstva so takšnega značaja, da jih bo letos in prihodnje leto težko odstraniti. Tudi v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju med organizacijami združenega dela in panogami se pojavljajo izsiljevanja in pritiski, ki jih bo treba z družbenopolitično akcijo zatreti. So na primer proizvajalci in dobavitelji surovin, ki za sporazum in dobavo postavljajo kot pogoj nenormalno visoke cene, inšpekcijske službe pa v takšnih primerih premalo odločno ali sploh ne ukrepajo. V takšnih razmerah gospodarjenja, kakršne so vladale lani, je marsikateri trud jalov. Kranjsko gospodarstvo je lani naredilo veliko in doseglo plan, prav tako pa je tudi izredno veliko vlagalo ob precejšnji pomoči tujih posojil, kar kaže posebej analizirati.- 2al pa je več kot je načrto- valo, porabilo za stroške in vse oblike porabe, ki niso bile usklajene z dohodkom. Pogledati velja, kaj je temu razlog. Ali je bil nadzor nad uresničevanjem sprejetega pomanjkljiv. Se posebej na seji komiteja pa je bilo pogosto slišati tudi vprašanje, ali smo za leto 1979 realno in pravilno planirali. Upoštevati je treba, da je bilo leto 1978 za kranjsko gospodarstvo eno najuspešnejših nasploh in da so bili na tako visoke osnove postavljeni temelji plana za leto 1979. Ta ugotovitev vsekakor ni zanemarljiva. Tretje področje, ki ga ob ocenjevanju uspešnosti kranjskega gospodarstva v letu 1979 ne kaže prezreti, so organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo ali na meji uspešnosti. Mnoge od njih se ponavljajo iz leta v leto. Vzrokom slabšega gospo- darjenja brez dvoma botrujejo tudi kadrovske in druge težave. Med vnemi pa izstopa kranjska klavnica. Lanska izguba presega 5 milijonov dinarjev in se je po podatkih predstavnikov izvršnega sveta v zadnjih sedmih letih pojavila že petkrat. Stalno pokrivanje izgub iz sklada skupnih rezerv gospodarstva ni trajna rešitev. Tudi letos naj bi kranjski slclad pokril polovico izgube, drugo polovico pa sorodne organizacije združenega dela, s katerimi se bo morala kranjska klavnica trdneje poslovno, samoupravno in proizvodno povezati. Za kranjsko klavnico ni rešitev stalno družbeno pokrivanje izgub, temveč specializacija v okviru dogovarjanja slovenske in gorenjske klavniške industrije- Oceno lanskega gospodarjenja bodo dobili v roke delegati občinske skupščine skupaj z analizo razprav o zaključnih računih, ki so bile letos razveseljivo uspešnejše in kvalitetnejše. Pred tem pa bo ocena lanskega gospodarjenja deležna še razprav v predsedstvu SZDL in na konferenci Zveze komunistov. J. Košnjek Hitreje do vodovoda in kanalizacije V tržiški občini bodo uvedli prispevek za izgradnjo komunalnih naprav Tržič - Vsota, ki so jo v tržiški občini doslej zbirali za gradnjo komunalnih naprav, mišljena sta vodovod in kanalizacija, je bila tako skromna, da je povsem razumljivo, zakaj občina na tem področju precej zaostaja za drugimi. Zato je skupščina samoupravne komunalne skupnosti že sredi 1978. leta sprejela predlog o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih naprav za razftirjeno reprodukcijo primarnega omrežja vodovoda in kanalizacije. Denar bi združevali za priključek na vodovod v višini 300.000 dinarjev na leto in za priključek na kanalizacijo v višini 150.000 dinarjev na leto. Zal je predlog, o katerem bo morala razpravljati tudi skupščina občine Tržič, doslej ostal v predalu. O njem je izvršni svet razpravljal šele prejšnji mesec. Zakaj se je vse skupaj tako zavleklo, zdaj niti ni bistveno. Pomembno je, da bi predlog o prispevkih čim prej sprejeli. Na pragu je namreč začetek gradnje vodovoda Orni gozd, ki bo trži-ške občane in organizacije združenega dela oskrboval s pitno vodo v naslednjih petih desetletjih. O tem, kako nujen je nov vodovod, so v Tržiču že veliko razpravljali. Z gradnjo res ne bi smeli več odlašati, posebno ker bo vode že čez dve, tri leta začelo primanjkovati, razen tega pa bo polovico vrednosti zahtevne naložbe financirala tudi kranjska komunalna skupnost. Tržiški porabniki vode naj bi za razširjeno reprodukcijo primarnega omrežja vodovoda združevali po 1,90 dinarja od kubičnega metra porabljene vode ob plačilu vodarine. Tako zbran denar bi v treh letih zadostoval za najetje kredita za gradnjo vodovoda Crni gozd, v naslednjih letih pa bi ga porabili za odplačevanje tega kredita. H J SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRAN1 Usklajevanje kadrovskih bilanc v gorenjskih občinah (3) SKOFJA LOKA Škofjeloška občina je v preteklem srednjeročnem obdobju med vsemi gorenjskimi občinami povečevala zaposlenost z najvišjimi letnimi stopnjami, večinoma preko 3 odstotke, dosegale pa so tudi 5 odstotkov. V primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami so sicer v Skofji Loki realne možnosti za nekoliko večjo rast zaposlenosti glede na to, da je z generacijskim prilivom možno pokriti naravni odliv iz delovnega kontingenta ter na novo odpreti do 2,4 odstotka novih del in nalog. Domačo ponudbo delavcev v občini sestavljajo poleg generacijskega priliva oziroma priliva iz šol še evidentirane delovne rezerve in letos tudi napovedani viški, ki nastajajo oh reorganizacijah, tehnoloških spremembah itd. Skupna ponudba delavcev je približno 680 delavcev, kar pa nikakor ne zadostuje za takšne potrebe po kadrih, kot so jih organizacije združenega dela napovedale v začetku tega leta. V popisu letnih potreb po kadrih so prijavile skupaj 1434 potreb po delavcih, od tega 393 za nadomeščanje naravnega odliva in izpopolnitev izpraznjenih delovnih mest, ki do 31. decembra lani niso bil^asedena ter 1041 dodatnih potreb; torej potreb na račun odpiranja novih del in nalog, povečanega števila izvajalcev na obstoječih delih itd. Ocenjeni kadrovski primanjkljaj za pokrivanje takih potreb je 760 delavcev, od tega preko 500 kadrov ozkega profila, ki ga sestavljajo priučeni in ne-priučeni delavci. Na osnovi sprejetih kriterijev za omejevanje rasti zaposlenosti ter zbranih dodatnih informacij o vzrokih za predvideno rast zaposlenosti so bili pripravljeni predlogi sprememb v dveh variantah. Pri prvi varianti je bila upoštevana možnost, da vse organizacije, ki bodo aktivirale kakršnokoli investicijo začeto v preteklih letih tega srednjeročnega obdobja in tiste organizacije. k» so tako investicijo oživile v preteklem letu, pa je kadrovsko še niso izpolnile, lahko zaposlijo vse potrebne delavce. Tudi v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti, finančno-tehničnih in poslovnih storitev ter v delovnih skupnostih skupnih služb bi lahko sprejeli le delavce povezane z uresničevanjem novih investicij. Ta varianta je torej izključila iz možnosti zaposlovanja delovne organizacije, ki letos ne predvidevajo ničesar novega. Druga varianta pa je upoštevala možnost zaposlovanja v vseh tistih organizacijah združenega dela, ki so podpisale samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju pod pogojem, da te standarde tudi zagotavljajo. V obeh variantnih predlogih se je izkazalo, da za pokrivanje vseh nadomestnih potreb in predlaganih dodatnih potreb v občini še vedno primanjkuje nekaj delavcev (30 do 270) in to v skupnem številu. Primanjkljaj je največji pri priučenih in nepriučenih delavcih, kažejo pa se viški razpoložljivih kadrov na nivoju poklicne in srednje strokovne šole. Izvršni odbor skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje je zaradi tega sklenil predlagati delovnim organizacijam, naj ne pokrivajo v celoti nadomestnih potreb, ker je prav v njihovem okviru preko polovico zahtev po ozkih profilih; poskušajo naj uresničiti delovne programe in gospodarske načrte z iskanjem notranjih rezerv ter preporazdelitvijo del, prednost pri zaposlovanju pa dajo strokovnim kadrom, ki kljub stabilizacijskim ukrepom ne smejo ostati nezaposleni. Med pripravljanjem uskladitvene bilance je bila na zborih skupščine občine obravnavana tudi sprememba resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1975 do 1980 v letu 1980, ki je v poglavju o materialnih okvirih razvoja v tem letu prinesla še rigoroz-nejša določila glede možnosti dodatnega zaposlovanja v OZD. Po predvidevanjih teh določil se lahko v občini Skofja Loka letos zaposli dodatno le 259 delavcev, kar predstavlja 2 odstotka glede na sedanje število zaposlenih. To določilo dosledno uresničuje določbe republiške resolucije, ki nalaga razvitim regijam in občinam, da omejijo novo zaposlovanje na obseg prirastka aktivnega prebivalstva. Po njem torej v skupnem številu naravni prirastek občine zadošča za pokrivanje možnih novih del in nalog. Ker so bile določbe sprejete na zborih skupščine občine, tudi veljajo in so obvezne za vse TOZD, DO in druge subjekte, ki se usklajujejo v skupnosti za zaposlovanje. Ne glede na sprejeto obveznost pa ostaja naloga za vse dejavnike v občini, da budno spremljajo dejansko ustreznost vključevanja priliva iz šol v zaposlitev glede na pričakovani višek strokovnih kadrov in da tekoče pripravljajo ukrepe za preprečitev nezaželjenih pojavov. Glede na vse to bo potrebno usklajevanje zaposlovanja tudi v medobčinskem prostoru. j0jj punar Gospodarjenje v škofjeloški občini Lani slabše kot predlani Uporabljena sredstva so lani dala slabše rezultate — Velik porast izvoza in hkrati uvoza — Visoka investicijska poraba Čeprav v občini ni niti enega zgubaša in je zunanjetrgovinska bilanca še vedno pozitivna, so škofjeloške delovne organizacije lani poslovale slabše kot predlani. To dokaruje višina uporabljenih sredstev v strukturi celotnega dohodki oziroma dejstvo, da se je učinkovitost vloženih sredstev zmanjšala. Poslabšalo se je tudi razmerje med izvozom in uvozom, rast investicijske porabe pa je bfla večja od rasti družbenega proizvoda. Lani so v škofjeloški občini planirali 8-odstotno rast družbenega proizvoda. Nominalno je družben proizvod poraste! za 25 odstotkov, realno pa približno toliko kot so planirali Proizvodnja naj bi se povečala za 7 do 8 odstotkov. Nominalno je vrednost bila ob koncu leta višja za četrtino, če pa odštejens) rast cen industrijskih izdelkov, se je proizvodnja povečala len 4 odstotke, kar je pod planom. Delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda je bil načrtovan 60-odstotno, dosežen pa je bil v višini 64 odstotkov. Tudi povečanje zaposlenosti je bilo doseženo skladno s planom in sicer točno za 3 odstotke. Izvoz so delovne organizacije povečale za slabih 20 odstotkov in so desegle 44,5 milijona dolarjev iztržka. S tem je bila načrtovana rast. ki nai bi bila 10-odstotna. močno oresežena. V teh podatkih še ni upoštevan indirektni izvoz. Uvoz naj bi se lani povečal le za 3 odstotke, dejansko pa je porastel za skoraj ft >> je dosegel vrednost 40 milijonov dinarjev. Zato se je poslabšalo razmerje med izvozom in uvozom, ki je bilo planirano 1,13:1-doseženo pa 1,10:1. Kljub temu pa je treba poudariti, da so zunanjetrgovinski dosežki vredni vse pohvale, saj je izvoz jek> porastel in tudi zunanjetrgovinska bilanca je še vedno por-tivna. Lani je bila zelo visoka tudi investicijska poraba. V investicije je bilo vloženih kar milijardo dinarjev, vendar pa od tep komaj 233 milijonov lastnih sredstev. To pa pomeni, da se jt gospodarstvo močno obremenilo za prihodnja leta ali pa kar a celotno naslednje srednjeročno obdobje. Hkrati se je Isti zmanjšala učinkovitost vloženih sredstev, kar kaže, da so bih' stroški previsoki oziroma so rasli hitreje od dohodka. L Bogataj L Gozdarji dobri gospodi Gozdno gospodarstvo Bled je lansko poslofM leto sklenilo z zadovoljivim rezultatom — Vi* kokvaliteten smrekov les in varovanje gozdov Bled - Delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Bled, ki sodi v sestavljeno organizacijo združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, je lani poslovno leto sklenila z zadovoljivim rezultatom. Gozdarji so v temeljnih organizacijah združenega dela dobro gospodarili in presegli načrtovano Eroizvodnjo, celotni prihodek in do-odek. Gozdno gospodarstvo Bled gospodari z gozdovi na blejskem gozdnogospodarskem območju, ki pokriva ozemlje radovljiške in jeseniške občine. Upravljajo s 53.000 hektari gozdov, od tega je 10.000 hektarov varovalnih gozdov, ostalo pa so gospodarski gozdovi. Precejšen delež imajo zasebniki, saj ima gozdno gospodarstvo 19.000 hektarov družbenih gozdov in 22.000 hektarov zasebnih gozdov. Skupna lesna zaloga znaša 11 milijonov 600.000 kubičnih metrov ali 224 kubičnih metrov na hektar. V družbenem in zasebnem sektorju imajo največ iglavcev in precej manj listavcev, letni skupni prirastek v vseh gozdovih pa znaša 5 kubičnih metrov na hektar, medtem ko je letni etat 4 kubične metre na hektar. Letno znaša sečnja v družbenih gozdovih 110.000 bruto kubičnih metrov, v zasebnem sektorju pa 90.000 kubičnih metrov ali skupaj 200.000 kubičnih metrov. Blagovne proizvodnje pa je za okoli 150.000 kubičnih metrov. Gozdno gospodarstvo ima svoj lastni prevozni park za prevoz lesa iz bližnjih in bolj oddaljenih gozdov. V predelovalnih obratih predelujejo predvsem resonančni les in ostali visokokvalitetni smrekov lesjža-garsko hlodovino, les za celulozo, drogove in gradbeni les. Predelujejo ga v mehaniziranem lesnem skladišču v Bohinju, na Rečici na Bledu pa pripravljajo novogradnjo lesnega skladišča, s 60.000 kubičnimi metri letne zmogljivosti, ob sofinanciranju LIP Bled. Tu naj bi lupili, krojili, merili in sortirali iglavce s Pokljuke, radovljiškega in jeseniškega območja, skladišče pa naj bi gradili dve leti. Ne le, da bodo precej zvišali učinkovitost in produktivnost, s tem skladišem, ki predstavlja s 100 milijoni dinarjev precej drago naložbo, naj bi tudi zmanjšali težko fizično delo gozdarjev. Gozdno gospodarstvo Bled skrbi skupaj s samoupravno skupnostjo za izgradnjo cest. Zdaj jih imajo 550 kilometrov z gostoto 15 metrov na hektar, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa predvidevajo še več kilometrov novih cestnih komunikacij. Zanje bodo namenili lastna sredstva, posojila, sredstva združevanja v okviru interesne skupnosti, težava pa je ker so' predvidene nove ceste v vedno bolj težko dostopnem terenu. Gozdarji skrbijo tudi i* vanje gozdov: 75 odstotkov ia ravnega pomlajevanja, ostalo popolnijo s sadikami - °*0* hektarov in 250.000 sadik no gojijo in negujejo okon hektarov. Gozdarji torej fffj^, jo v skladu z gozdno-gospodu**" načrti, usklajenimi s petfetBfJjf nom ter si z modernizacijo nje, povečanjem produktr naprej prizadevajo, da gozdov dobili še naprej visokokvalitetnega smreko*!*^ obenem pa skrbeli tudi za v»'v in ohranjanje našega gozda. ^ jop«*** ktivsfSi IZ GLASIL DELOVNA ORGANIZACIJ o PROIZVODNJA FEBRUARJA Februarja so planske obveznosti li v vseh temeljnih organizacija* prodaja pa je nekoliko rastala, is pričakujejo, da bodo več prodali ki no ovirale večjo proizvodnjo. I povriinski zaSčiti in v pomanjkaa terih vrst materiala. Materiala jim je predvsem valo v temeljni organizaciji sidra* zastoji so ae pojavljali zaradi vi in popravil strojev, več pa so | tudi odlitkov za izdelavo opreme IZVOZ V LETOŠNJEM LETI' Jugoslovanska proizvodnja obar** črtuje v letošnjem letu ugoden psrast za. Pričakujejo, da bodo lanski " zultat presegli. Za 11,6 milijona i tve v vrednosti 260 milijonov ki dolarjev so te sklenili pogodbe z evropskimi državami. Večji pa predvidevajo tudi na konv trgu. KakSna pa bo v letošnjem izvoza ba Peka? Predlani in lani so dosegli velik izvoza. Ker ne računajo na bi stres v cenah na zunanjem trgu, so v »lovnem sporazumu predvideli izvoza za 5 odstotkov v parih in stotkov v vrednosti. plamen LANSKI POSLOVNI REZULTATI KROPA - Ko v Plamenu ocenjuje* 1 ske proizvodne rezultate, so lakk* voljni, saj se je proizvodnja v priuKrjs* letom prej povečala. Povečala »* * s/ prodaja, tako, da je realizacija v f vi z letom prej porasla sa 39 oaattSa/ Vendar pa Je ves poslovni rezultat **W skromnejši, saj ao se cene storitev is mm riala povečale od 16 do SO odstotkov, <«/ izdelkov pa so se v povprečju dvigali* W/ 11 odstotkov. Vzroki ca manjši koscu K slovni učinek so tudi v precejsajik iivaV cijskih vlaganjih, zato bodo morali sa/ nalot.be v naslednjih letih povseai iaVta" stiti. Ogledali smo si 19. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju in zabeležili del sejemske ponudbe. Priporočamo vam obisk sejma, tudi če ne nameravate nič kupiti, saj si boste lahko poleg razstave TITO — LOVEC IN GOJITELJ DIVJADI ogledali tudi razstavo o bohinjskem planšarstvu, gozdarstvu, pa tudi razstavljene sire in druge mlečne izdelke si lahko ogledate. Astra TOZD Zunanja trgovina razstavlja hlevsko opremo avstrijskega izdelovalca Perchtold Johanna iz Rudena (fotografijo smo povzeli po prospektu). S«« Ljubljana razstavlja nov proizvod za otroke od 4. meseca da-+emue se ĆOKOLE&NIK in bo zaradi odličnega okusa in hranil-*r*bio$tiprava poslastica za mlade pa tudi za starejše. Zanimanje lovcev bo vsekakor pritegnil paviljon znanega bo-roveljskega puškarja Fanzorja, kjer Je razstavljeno lovsko orožje in ostala oprema. Zarja z Jesenic se zopet predstavlja z bogato izbiro akustike, bele tehnike, pohištva, gradbenega materiala in pripomočkov za gradnjo. » - ^Stolih izdelkov iz svojega proizvodnega progama je Pivovarna K*m$tavila tudi nov proizvod pivo UNION GRANU, ki je lani iyvParizu zlato medaljo, letos pa so ga nagradili tudi Spanci. Za t značilna visoka kvaliteta in tudi nepovratna embalaža (0,33). Na sejmu je za vsakogar nekaj Znani izdelovalec hlevske opreme Štefan Kobalpredstavlja poleg boksov za prosto rejo in prašiče tudi dva najnovejša tipa nizkih stojišč s posebno verigo (bronasta medalja za inovacijo). Njegove izdelke lahko kupite na kredit svoje zadruge. BJELOVAR Tvornica za proizvodnjo sireva »Sirela«, Bjelovar, največja proizvajalka sirov v državi že drugič razstavijo na Gorenjskem sejmu v Kranju. Njeni proizvodi, kot so TRAPIST, TURIST, BJELOVARAC, B1LOGORAC, GOUDA, PODRA VAČ, RIBANCI, dimljeni sin BILOGORKA ala kajmak v raznih pakiranjih ter siri v »SIRVAK« pakiranju, so zbudili veliko zanimanje pri obiskovalcih sejma. Kranj razstavijo poleg ostale kmetijske mehanizacije, opreme ikov tudi ventilator za dosuševanje sena in drugih kmetij-ov. Bogato izbiro bele tehnike in akustike je pripravil tudi Mercator. Nudi vam tudi pohištvo znanih proizvajalcev. Našo pozornost je pritegnila otroška soba Trudbenik. Poleg omenjene ponudbe pa si lahko pri Mercatorju na zunanjem razstavnem prostoru nabavite kmetijske stroje in orodje Gorenje Muta, opremo za graditelje in pa motorje in vse vrste koles. O LAS 6.STRAN Dela veliko, denarja malo Škofjeloška kulturna skupnost pripravila delovno poročilo za delegate občinske skupščine — Na seji izvršnega sveta so opozorili na izredno slabo o rga n iz i ra nos t iz i >q/a l cev čaka na celovit bi mu vdahnili Skofja Loka — Pozdraviti velja pobudo Škofjeloške kulturne skupnosti, da tudi delegate občinske skupftčine seznani s svojim delom. Vsekakor je njen namen opozoriti na probleme, ki postajajo vse bolj pereči. Sestavila je delovno poročilo, opremljeno s podrobnim opisom, kaj vse so poklicne kulturne organizacije ter društva, povezana v zvezo občinsko kulturnih organizacij, naredile lani. Delo je bilo pestro po vsebini in obsegu in pri kulturni skupnosti menijo, da bi ga bilo Se več. če bi imeli izvajalci več denarja, boljše pogoje dela in več strokovnjakov. Nove strokovne moči potrebuje LoSki muzej, zveza kulturnih organizacij, knjižnica Ivana Tavčarja, zgodovinski arhiv, spomeniško varstvo pa tudi muzejska druStva. Potrebo po novih strokovnih delavcih bo sprožil todi novi družbeno kulturni center v Skofji Loki. ki naj bi v bodoče, oblikoval kulturno politiko Škofjeloškega mesta. Kadrovska problematika je prisotna tudi v društvih, ki potrebujejo strokovno vodstvo, posebej to velja za LoSko gledališče. Že dalj časa je v škofjeloški občTni prisotna problematika obnove kulturnih domov, ki so razen v Železnikih v izredno slabem stanju. To posebej občutijo prebivalci škofjeloškega mesta, kjer je zaradi neprimerne kulturne dvorane povsem zamrla gledališka dejavnost, ki je bila nekdaj osnovni nosilec kulturnega življenja Škofje Loke in okolice. Kulturnim domovom, ki kličejo po obnovi, se je letos pridružil Se pereč problem dvorca na Visokem, bivše Tavčarjeve domačije, ki je zimo preživela v ruševinah. Vendar problem Visokega ni v nedorečenem lastništvu, temveč v nerazčiščenem programu sanacije. Poslopje torej Kulturni koledar SPORED PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Kranj — Mladinska skupina Prešernovega gledališča je ta teden za dijaške abonmaje pripravila uprizoritve dela D. Ahačiča »Moliere za mlade«. Danes ob 17. uri bo predstava namenjena osnovnima šolama Stane Žagar in Lucijan Seljak, ob 19.30 pa EAŠC in Dijaškemu domu Kranj, v sredo. 9. aprila, ob 17. uri osnovni šoli Simon Jenko in v četrtek. K), aprila, ob 17. uri Gimnaziji Kranj. PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI Skofja Loka — Danes ob 18. uri bodo v knjižnici Ivana Tavčarja odprli razstavo likovnih del amaterjev, članov klubske sekcije pri Zvezi kulturnih organizacij Skofja Loka. V četrtek. 10. aprila, ob 18. uri bo v uri pravljic za otroke Snežana Lotrič pripovedovala pravljice o medvedih. Srečanje pevskih zborov Pevsko združenje Gorenjske, ustanovljeno junija 197:?. združuje odrasle pevske zbore širšega območja Gorenjske, kamor poleg petih gorenjskih občin spadata še Kamnik in Domžale. Njegova najvidnejša vsakoletna akcija je srečanje pevskih z.horov. Zamišljeno je bilo kot koncert najboljših pevskih zborov posameznih občin in kot tako prvič izvedeno leta 1978 v Kranju. Kot gost je tedaj nastopil zbor iz zamejske Koroške, kar je postalo pravilo naslednjih srečanj. Potreba je narekovala razširitev kroga sodelujočih pevskih skupin in lani se je zasnova srečanja malce spremenila. Na dveh koncertnih večerih nisi) nastopili le najboljši zbori, pač pa tudi tisti, ki so v sezoni najvidneje oblikovali podobo kulturnega glasbenega življenja svojega kraja in okolja. S tem se je povečalo število sodelujočih zborov in okrepili so se stiki med njimi. Letošnje srečanje se je odvijalo v dveh delih: prvi koncert je bil 21. marca v Kamniku, drugi 29. marca v Bohinjski Bistrici. Pevske zbore so za nastop odbrale ustrezne komisije in odbori občinskih zvez kulturnih organizacij, ki so upoštevale številnost pevskih skupin v posameznem okolju. Sodelovanje na srečanju je torej zboru po eni strani pomenilo priznanje za doseženo izvajalsko kvaliteto, po drugi strani pa so predstavili raven zborovske kulture svojega okolja. Predstavniki posameznih občin na letošnjem srečanju so bili. z Jesenic ženski pevski zbor Jesenice z dirigentom Milkom Skober-netom in mešani zbor Blaž Arnič z dirigentom Romanom Ravničem; iz Radovljice mešani zbor KPD Veriga Lesce, ki ga vodi Andreja Peternelj, in komorni moški zbor Anton Tomaž Linhart pod vodstvom Andreja Arnola; iz Tržiča melani zbor Peko Tržič, ki ga vodi Milko Škobrne: iz Kranja moški zbor KUD Davorin Jenko Cerklje z dirigentom Jožefom Močnikom, učiteljski pevski zbor Stane Žagar ki ga vodi Peter Lipar, ki je bil tudi predsednik Pevskega združenja Gorenjske; iz Škofje Loke komorni zbor Loka z dirigentom Janezom Močnikom in moški zbor KUD Janko Krmelj Reteče z dirigentom Lovrom Korenčanom; iz Domžal dekliški pevski zbor ZKO Domžale, ki ga vodi Jože Naraločnik in moški zbor DU Janez Cerar Domžale z dirigentom Stanetom Habetom; iz Kamnika pa sta nastopila moški zbor Tuhinj pod vodstvom Viktorja Mihelčiča in moški zbor KUD Solidarnost Kamnik, ki ga vodi Milan Trček. Gosta iz zamejske Koroške sta bila mešani zbor Podjuna Pliberk, ki ga vodi Oto Wutte in mešani zbor Rož Šentjakob pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Organizatorja prireditev, ki sta ju vodili napovedovalki Danica Simšič in Metka Centrih, sta bila: v Kamniku Delavsko kulturno druStvo Solidarnost, v Bohinjski Bistrici pa Zveza kulturnih organizacij Radovljica. Čeravno je srečanje revija in torej nima tekmovalnega značaja, so se zbori za nastop vestno pripravili. Prisostvovali smo tekočemu izvajanju in doživetim interpretacijam posameznih skladb. Očitno je zadovoljivo obvladovanje zahtev izvajalske prakse, tako ni bilo opaziti večjih napak v intonaciji in izvajanju harmonskega stavka. Zvočna barvitost, ki jo pogojuje razmeroma ugodna kadrovska zasedba večine zborov, je bila primerna, vendar ni presegla ravni povprečnega zborovskega zvoka. S predstavljeno izvajalsko kvaliteto je bil v premem sorazmerju izbor izvajanega programa. V tem smislu je bil opazen rahel pozitiven premik, ki pa še vedno le redko sega po zares tehtnih delih iz glasbene zapuščine preteklosti ali sodobnih glasbenih snovanj. Neizpodbitno je. da je za pripravo takih programov potrebno zelo poglobljeno delo (tega se dirigenti ne boje. le pri pevcih dostikrat nimajo ustrezne podpore), da naše. poslušalstvo večinoma raje posluša izvajanje že znanih glasbenih del. Toda v večji meri bi se morali zavedati odgovornosti, da zborovska glasba, ki zajema tako množico ustvarjalcev in poslušalcev, ne sme zaostajati ali se izmikati vsem vidikom sodobne družbe. Z drugo besedo, ne sme ostajati v preteklosti, ampak mora dejavno soustvarjati sodobno družheno in kulturno snovanje. Zadnje razmišljanje pravzaprav ne sodi več v oceno letošnjega srečanja, ki je z vseh strani uspešno opravilo svoje poslanstvo, saj zaporedno gostovanje v različnih gorenjskih občinah prav gotovo spodbuja nadaljnjo rast in razvoj ne le glasbenega, pač pa tudi druge kulturne dejavnosti. V teku so nove. razširjene programske usmeritve Pevskega združenja Gorenjske, saj je vanj treba vključiti še vse otroške in mladinske zbore, ki bodo že letos pripravili podobno manifestacijo, nove vsebinske in organizacijske oblike sodelovanja pa vse zavezujejo k prizadevanjem za nov kvalitetni premik zborovskega petja našega področja. Marko Studen počasi propada in program, kako naj življenje. Skoraj leto dni so že prisotne denarne težave v knjižnici Ivana Tavčarja kot centralni občinski knjižnici. S preselitvijo v nove prostore so se znatno povečali stroški poslovanja in finančne zadrege knjižnice je kulturna skupnost reševala med letom. Osebni dohodki zaposlenih v knjižnici so zelo nizki, sicer pa z njimi izvajalci kulturne skupnosti že več let zaostajajo za ravnijo osebnih dohodkov v izobraževanju in seveda tudi v gospodarstvu. Vrsto let se že postavlja vprašanje lastništva grajskega vrta in upravljanja z loškim gradom. Problem so že večkrat obravnavali, v zadnjem času nakazali rešitve, vendar je seveda osnovna ovira za dokončno ureditev in obnovo grajskega vrta. obzidja in loškega gradu seveda pomanjkanje denarja. Le kdo bi prevzel poslopje, če ve, da nima denarja za njegovo vzdrževanje. Ce rešitev ne bo hitra in odločna! lahko grad zadene podobna usoda kot dvorec na Visokem. Denar bi potrebovali tudi za obnovo puštalske kapele, ki so jo v preteklem letu oživili glasbeni koncerti. Med poročili je objavljeno tudi obsežno poročilo Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, ki razgrinja vso pestro dejav-not pri ohranjanju in varovanju kulturne dediščine. Po njegovi evidenci je na območju, škofjeloške občine 542 zavarovanih kulturnih spomenikov in območij. Novo je tudi poročilo lani ustanovljenega Združenja umetnikov Skofja Loka, ki bo odslej skrbelo za likovno in razstavno dejavnost. Kulturna skupnost je lani izvedla anketo, da bi od uporabnikov izvedela, kaj si želijo za popestritev kulturnega življenja. Pogrešajo predvsem gledališke predstave, gostovanja in druge kulturne prireditve. Najbolj pa pogrešajo sodobne kulturne centre, kar je seveda povezano z obnovo kulturnih domov in strokovno pomočjo kulturnim društvom. Gradivo, ki je namenjeno delegatom občinske skupščine je pregledal izvršni svet, ki je menil, da je bilo v okviru materialnih možnosti opravljeno veliko dela. Gmotne razmere Bohinjaka Bistrica - Gorenjsk: W,Na* *~*» .ohiniska rusirica — n'"!-«^«.- /"".•..': -.---v. __ , j, S Dnm Joža Ažman v Bohinjski Btstnci ki anrila do vključno sobote, 5. aprila, s svojim kulturnim snujem Jf 2. 23. srečanji- gledaliških skupin Gorenjske. . tbčinah. so ju prireditelji fetns združili ' t otroke predstavil v Iskrinem razstavišču na Lahora h. - F*»t»: F fVr dan lAfflltA 1980 7. STRAN. O L, A 10 let TD Bela - Trstenik [odni pogoji za razvoj turizma tfjtgj* Bela - V teh dneh praz-"^»jrirtirno društvo Bela-Trstc-fcjrtnin) obstoja in uspešnega \p Od skromnih začetkov. »4ru*tvn štelo le nekaj več kot linov. se je razvilo v dokaj o družbeno organizacijo, ki 'M urejenostjo vasi dveh kra-dupnosti pod Storžičem. Pri-turistični delavci so v tem tntkem obdobju obnovili in na stavili številne počivalne v Bašlju namestili tablo z ,imi izletniškimi točkami, po fjdili zelenice in'nasadili ro-tfvo je bilo tudi pobudnik mh očiščevalnih akcij vasi m^iu Belice ter organizator za-! S> predavanj. Ob vsem tem so K spoznavali, da za turizem , ^tornembne le naravne danosti. •V tudi urejeni domovi, s Kurili nasadi bogati vrtovi. Tovariške borčevske okenske police z gorenjskimi nageljni, domačnost v odnosu do gostov. Narava je kraje pod Storžičem obdarila z mikavnostmi in zdi se. kot da jih krajani Bele in Trstenika še premalo in preslabo izkoriščajo. Turistična ponudba je zaenkrat še dokaj skromna., čeprav so tod ugodni pogoji za oddih in rekreacijo. Temu lahko pritrdijo tudi delavci kolektiva Rade Končar iz Zagreba, ki ima nad Bašljem svoj počitniški dom. in številni lastniki počitniških hišic. Število nočitev se je v minulem desetletju kljub pomanjkanju ležišč v konicah turistične sezone povečevalo iz leta v leto. Še vedno se ni uveljavil kmečki turizem, za katerega so v krajih pod Storžičem domala idealni pogoji. Nadaljnji razvoj turistične dejavnosti bo prinesla izgradnja gostin-sko-turističnega objekta na Laškem nad Bašljem — gotov naj bi bil že ob koncu prihodnjega srednjeročnega obdobja — ter ureditev rekreacijskega centra ob Belici. Društvo pri tem ne bo stalo ob strani, saj si bo po svojih močeh prizadevalo za čimprejšnjo uresničitev načrtovanega. . tako kot v minulih desetih letih pa bo skrbelo za urejenost vasi in širjenje turistične miselnosti med krajani. Društvo se bo v jubilejnem letu vključilo tudi v tekmovanje za čim lepši kraj, zato bodo »olepšani« domovi in vrtovi najbolj primerna nagrada ob njegovem prazniku. C. Zaplotnik Upokojenci v vseh organizacijah in društvih I vezi Ji - Na minuli delovni konji J^i krajevne organizacije ZZB Ji J&kd k je zbralo 150 članov I borrevRke organizacije. Na %nri m se temeljito pogovorili *>< S i preteklih letih in napravili b» S načrt za letos. Njihova or->« Njja ima 408 članov, is £»*k«j let imajo organizirano ir SoduŽbo. ki skrbi za reševanje JS|W borcev, organizacija pa \* t vsemi drugimi organ iza-K* N» kraju. Borci so vključeni t«r N. ponebno dobro pa delajo v m N npMnega ljudskega odpora tba S/JbtM samozaščite, kjer je ifc S» delo najbolj pomembno in aH S> Skupaj s pionirji in mla-ra %>o*krbijo za grobišča padlih t k S* m spominske obeležja, ob {m Sinih praznikih pa obiščejo a * tairtarele na domovih, h* J)k«oejfe stike pa so borci na-V1 "Tfjanizacijo Slava Klavora ■*«M K?*** ter or£an'zar'J° ANPI ^vj j^Hkerdoba pa I I Podnart — V kulturnem domu v Podnartu je bila volilna skupščina društva upokojencev, ki šteje 146 članov. V krajevni skupnosti Podnart so upokojenci zelo aktivni, saj sodelujejo v vseh organih in organizacijah kot tudi v društvih, še posebno dobro pa delujejo v odborih za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Društvo vsako leto organizira izlete za svoje člane, občinska zveza upokojencev pa bo oktobra organizirala v radovljiški občini teden upokojencev. Na skupščini so se dogovorili, da bodo tudi upokojenci iz Podnarta sodelovali z nekaj točkami v kulturnem programu. Letos junija bodo" organizirali izlet na Štajersko, da se bodo obenem udeležili revije pevskih zborov upokojencev v Sloveniji. Poleg tega bodo letos imeli dva izleta izven naše republike, vsakoletni tradicionalni piknik pa bodo imeli na Sorski planini. Na skupščini so ponovno izvolili za predsednika Jožeta Trevna za tajnika Ivana Fistra in za blagajnika Aleša Vovka. C. Rozman lVtos S tema organiza-nameravajo pobra- ^.'''»variško sodelovanje še ^flji dve leti se je občutno izboljšala skrb za varstvo borcev, zdravstveni dom »pecialista. ki vodi dispan-k^aorrf. Precej se je premak-t * vendar še ni zadovoljivo borcev v zdraviliščih in M. S. ^ ___ y" ■ yt* »ocialno V* tejaki NOVA STANOVANJA - Delavci GP Me grad gradijo v vanjskem naselju v Preski dva stolpiča s 66 stanovanii vseUiva še letos. V enem stolpiču bo tudii # Veletrgovine Skofja Loka iz škofje LokTvTu7eTPTvr/e?Va otrok. novem stanovanji za trg, ki bodo ina pa vrtec za 80 fr Nt h** ■k ALPETOUR m CREinR KMETOVALCI! PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj, Mirka Vadnova 8 telefon: 23-857 S POMOČJO CREINA CISTERNE BOSTE LAŽJE IN CENEJE DOSEGLI VEČJI PRIDELEK. : proizvod nega programa pa vam nudimo: • Cisterne za gnojevko z vakuum črpalko (1200 1700, 2200, 2700, 3000, 5000 in 10000 litrov) • Električne mešalce za gnojevko ME-45 • Trosilce umetnega gnoja CREINA-VICON *za kmetijske proizvajalce in kombinate, kapacitete 250, 2000, 3000, 5000 litrov z dodatnimi napravami: — deponatorjem za gnojenje pri koreninah, — za trošenje v vrste v sadovnjakih in vinogradih — večvrstno trošenje (koruza, pesa). KMALU KONEC MAKADAMA - Delavci komunalnega podjetja iz Ljubljane so pričeli z rekonstrukcijo ceste Vikrče - Smlednik. V prvi fazi bodo uredili 650 m dolg odsek ceste, sledila bo rekonstrukcija cest v Smledniku in končno še asfaltiranje celotne trase. -fr Kdaj se bo turistično društvo le prebudilo Tržič - Letos bo v tržiški občini več prireditev, ki bodo po pomenu presegle lokalne meje. Omenimo samo mednarodno razstavo mineralov, svetovno prvenstvo v moto crossu. zbor gorenjskih aktivistov in zbor internirancev - vse te prireditve bodo junija - ter ne nazadnje tradicionalno šuštarsko nedeljo, ki je vsako leto prvo nedeljo septembra. Ustavimo se pri zadnji prireditvi, šuštarski nedelji. Vemo, kakšna je včasih bila, kakšna je bila zadnjih nekaj let in kakšna bi morala biti; etnografsko in kulturno obarvana. Razlog, da je celotno breme organizacije šuštarske nedelje praktično padlo na tovarno obutve Peko, je -tako so lani ocenili - predvsem v spanju turističnega društva Tržič. Društvo bi moralo poskrbeti za prikaz zanimivih šuštarskih običajev, za spominke, za nastope kulturnih skupin in podobno. O ponovni oživitvi turističnega društva so proti koncu minulega leta razpravljali tudi v predsedstvu občinske konference SZDL Tržič. Sprejeli so program, kako ga bodo zbudili iz dolgega spanja. Zdaj pa se je pokazalo, da samo spodbuda ozi- roma dober namen ni bil dovolj. Nihče namreč še ni ničesar storil. Zanimivo je, da je prav iz tovarne obutve Peko prišlo vprašanje, kako z letošnjo šuštarsko nedeljo. Ali se bo turistično društvo vključilo v organizacijo, kdo bo zagotovil denar za pester program, ki je v grobem že znan in — če s tem ne bo nič — ali naj tovarna sama organizira prireditev tako kot lani. Skrb Peka je vsekakor treba pohvaliti. Končno pa bi kazalo nekaj otipljivega storiti tudi v zvezi s turističnim društvom. Ne samo kritizirati in besedičiti, kako bi ga spet postavili na noge. Poletna turistična sezona se naglo bliža. Prava škoda je, da v Tržiču ne znajo izkoristiti naravnih in drugih pogojev, ki bi ob primerni ponudbi pritegnili obiskovalce iz drugih krajev Gorenjske. Slovenije in tujine. Verjetno bi bilo treba poiskati le prave ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. Ce pomislimo, koliko zagnan-cev je v najrazličnejših kulturnih in drugih društvih, ki brez denarnega plačila žrtvujejo velik del prostega časa. to verjetno ne bi bilo težko. In ne nemogoče. H. Jelovčan Izobraževanje kmečkih žena Kranjska gora - V Kranjski gori že dva meseca poteka tečaj za kmečke žene iz krajevnih skupnosti Rateče, Kranjska gora in Dovje-Mojstrana. Udeležuje se ga 25 kmečkih žena-kooperantk Gozdnega gospodarstva Bled, ki tečaj tudi organizira. Teoretični del tečaja obsega predavanja iz psihologije, ekonomike gospodinjstva, pravilne in zdrave prehrane, vloge kmečke žene na vasi, osnove strežbe in gostoljubnosti, poudarek pa je na spoznanju hranilnih snovi in pravilne uporabe tistih živil, ki jih pridelujejo in pridobivajo doma na kmetiji. Praktični del tečaja pa obsega pripravo polnovrednih obrokov, predvsem iz živil, ki jih imajo kmečka gospodinjstva doma. Vsaka vaja traja štiri ure in v tem Času se žene naučijo skuhati štiri polnovredne obroke. Tangenta v novi obleki Tržič - Obleka naredi človeka, pravi stari ljudski pregovor. Podobno bi lahko rekli tudi za glasilo občinske konference ZSMS v Tržiču. Tangenta, letošnja druga številka, ki je izšla konec marca, si je namreč nadela povsem novo, lepšo podobo. Ne le, da je za polovico manjša, ovitek pa tudi notranja tehnična oprema je zelo domiselna, dobra. Res ugodna sprememba! Tudi vsebinsko je Tangenta zelo pestra, taka, kakršne smo že navajeni. Uvodnik in nekaj nadaljnjih prispevkov je posvečenih mladinskemu prostovoljnemu delu, medtem ko se ostala vsebina nanaša predvsem na kulturo, literaturo, športno in zabavno področje. Razveseljivo je, da v Tangento dopisuje vedno več mladih. Po drugi strani pa velja opozoriti na drobno pomanjkljivost; morda je v tej številki glasila le nekoliko premalo novic o življenju in delu mladih v osnovnih organizacijah ZSMS, kar pa je verjetno posledica »suše« in ne vsebinske zasnove H. J. Udeleženke tečaja so s programom zelo zadovoljne in si takih oblik izobraževanja še želijo. Na koncu tečaja bodo šle še na poučno ekskurzijo, kjer si bodo na Štajerskem ogledale sodobno kmetijo, tovarno posode v Celju, Podčetrtek in Kumrovec. Tečaj za kmečke žene poteka v osnovni šoli Kranjska gora, tečaj pa vodita Vera Dulmin, vodja šolske prehrane in Milena Logar, vodja šolske kuhinje. Ob zaključku bo še razstava jedi, ki so se jih naučile kmečke žene pripravljati in vse gradivo tečaja. V. D. Še veliko dela jih čaka V soboto, 29. marca so se člani ZB NOV iz Stražišča zbrali na svoji letni konferenci, na kateri se spregovorili o opravljenem delu in o nalogah, ki jih čakajo v prihodnje. V počasitev konference so zbranim borcem učenci stražiške osnovne šole in moški pevski zbor Svoboda priredili manjši kulturni program. V preteklem letu so si člani zveze borcev iz Stražišča največ prizadevali pri urejanju spominskega parka in postavitvi grobišča in centralnega spomenika vsem žrtvam nacizma na opuščenem pokopališču. Njihova dejavnost pa je prisotna tudi pri reševanju drugih problemov, s katerimi se spoprijema krajevna skupnost kot je na primer adaptacija doma Svobode, pri sodelovanju s šolo, z društvi, družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Se enkrat so lahko ugotovili, da je prav njihova organizacija najaktivnejša in prisotna v celotnem delu in življenju krajevne skupnosti. Zavedajo pa se, da je pred njimi še veliko nalog, zato pozivajo v prihodnje prav vse svoje člane k še večji aktivnosti, da bo obračun dela na prihodnji letni konferenci še plod-nejši. Ob koncu konference so zbrani stražiški borci poslali pozdravno pismo bolnemu tovarišu Titu s srčnimi željami po čim hitrejšem okrevanju. B.T. O LAS 8.STRAN. TOREK. 8 APBILA M Bi Kaj je pokazala anketa? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ■■■■■ Na katere časopise so še naročeni ali pa jih berejo naročniki Glasa, prikazano po občinah: Naročen, bere — Občina gleda televizijo posluša radio Nedeljski dnevnik Družina Delo Ljubljanski dnevnik kult. revije, časopisi šport, revije, časopisi Delavska enotnost Komunist Mladina Jes. Kr. Rad Šk. tr. Dr. skup. 92 73 78 72 75 90 75,1 84 76 64 80 87 80 75,1 69 52 49 54 50 80 53,6 23 32 19 41 12 30 31,3 15 25 25 24 18 10 23,4 7 21 15 11 31 60 20,1 — 13 13 17 25 10 13,6 — 15 11 7 25 10 12,5 15 10 11 8 18 :: V— 10,8 38 7 17 7 6 — 9,7 — 3 7 T — — 4,4 Ali so naročniki zadovoljni z vsebino in naravnanostjo časopisa Glas, prikazano po posameznih občinah: Zadovoljni z vsebino in naravnanostjo — hitro reagiranje na dogodke na Gorenjskem — razumljivost sestavkov — raznovrstnost rubrik in objavljenih sestavkov — zanimivost objavljene vsebine — krajevna razporeditev sestavkov z Gorenjske — poučnost praktična uporabnost sestavkov — aktualnost objavljene vsebine — problemska obravnava kritičnost sestavkov — je le delno zadovoljen ali ni zadovoljen Občina Jes. Kr. Rad. Šk. Tr. druge skupaj 38 40 58 50 56 20 44,9 30 27 19 18 31 10 24,0 15 17 31 28 25 10 22,0 38 18 23 25 25 ' — 21,1 15 14 23 22 43 20 18,7 23 13 19 14 25 — 15,0 15 15 17 12 12 14,2 7 10 15 17 — 10 11,7 14,5 V anketi smo zajeli 22 vsebinskih področij, ki predstavljajo več ali manj zaključeno celoto in ki naj bi dajala bralcem Glasa celovito, objektivno in pravočasno informacijo o dogajanju na Gorenjskem. Tako naj ne bi bile na zadnjem mestu informacije, ki dajejo osnovo za samoupravno osveščanje in tudi lažje odločanje delavcev in krajanov. Glas pokriva specifično področje lokalnih informacij, tako da bi bili bralci lahko celovito seznanjeni z dogajanjem. Širše področje pokrivajo ostali slovenski dnevniki ter radio in televizija, za katere imamo sicer podatke o razširje- nosti med naročniki. Težko pa bi ocenjevali, v kakšni širini pokrivajo ta širša množična komunikacijska sredstva prostor Gorenjske. Na vsak način v manjši meri, kot je to možno v lokalnem časopisu. Med naročniki Glasa je na prvem mestu zanimanje za tako imenovano črno kroniko, to je tatvine, vlome, prometne nesreče itd. Ta vsebinska zvrst je zanimiva za kar tri četrtine naročnikov. Vsebinska področja v časopisu Glas, ki so za naročnike najbolj zanimiva prikazana po posameznih občinah: IN/Iercator MERCATOR -ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič Obiščite razstavno-prodajni prostor Mercatorja v hali A, na katerem si boste lahko ogledali in nabavili vse vrste pohištva, akustike in bele tehnike. Na zunanjem prostoru pred halo A pa si lahko nabavite kmetijske stroje in orodje Gorenje M LITA, beton mešalce, samokolnice, motorje in vse vrste koles. Ugodnosti nakupa pri Mercatorju so: 0 prodaja na potrošniški kredit do 50.000 din brez porokov 0 nasveti pri nakupu 0 sejemske cene 1 I1* h ti *l 1 i i k »4 Nasvidenje pri Mercatorju v hali A. Vsebinska področja — črna kronika, nesreče, tatvine, vlomi, promet — mali oglasi — socialna politika, skrb za delavce in občane — iz krajevnih skupnosti in krajev na Gorenjskem — poučni sestavki za gospodinj., zdravje, druž. — osmrtnice, zahvale — proizvodnja, gospodarjenje doma in v svetu — športne vesti in dogodki — zunanja politika, dogodki v svetu — kmet. nasveti in sestavki * 1 — notranja politika in dogodki v SFRJ — kulturne vesti in dogodki, priloga Snovanja — humoristični, zbadljivi polemični članki, sest. — finančni predpisi, tolmačenja zakonov, občinski odloki delo družbeno-političnih organ. SZDL, ZSS. . . iz delov, organ, in delovnih skupnosti .mladinska in zabavna st. • samoupravljanje, delo skupščine, SIS, samouprava v DO sestavki, reportaže v nadaljevanjih kadrovska politika, izbiranje delegatov, vodilnih, direktorjev zunanje in notranje politični komentarji drugo Jes. Kr. Rad. Šk. Tr. 92 76 70 77 68 30 58 43 35 37 69 44 45 57 56 53 38 58 45 62 61 44 52 45 50 61 37 35 35 25 30 35 35 34 43 38 30 33 18 50 30 24 23 18 12 23 20 21 22 12 69 17 19 21 25 15 17 29 22 6 15 16 19 25 6 7 13 21 14 12 23 10 7 14 6 15 9 15 7 — 15 10 13 8 — 15 5 13 12 — 7 6 11 7 12 _ ^ 3 5 11 12 Drugi skupaj M - kot zadnja kolona je izpadla na računalniku, obdelana je le sumarno ročno. 50 74,5 50 48,6 50 48,3 40 43,2 50 46,6 20 36,8 40 34,9 30 29,3 10 22,6 20,6 20 20,9 _ 20,3 30 - 19,2 30 18,7 _ 14,8 10 11,4 10 10,0 9,4 8,1- 8,1 _ 5,5 0,5 (se nadaljuje) Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih občine Rado (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/76) objavlja Komisija za kovanja in priznanja RAZPIS za podelitev priznanj skupščine občine Radovljica v letu 1980 Priznanja se podeljujejo občanom, temeljnim organizacija« *V skupnostim ter društvom za dosežene posebne uspehe v naskd\ njih primerih: — za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo. ki je p**^ valo k napredki) i'i ugledu občine. — za uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva. č>* uspehi odločilno vplivali na zboljšanje gospodarjenja, na iitr«^ njihovih razvojnih perspektiv ter tudi na zboljšanje medse*1 razmerij delavcev v združenem delu. — za posebne uspehe pri razvijanju socialističnih samoupravnih«* benih odnosov. — v primeru aktivne udeležbe v različnih humanitarnih akcijah.jI** i pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na pref"* ženju in pri delu za prizadevanje v korist družbene skupnosti. Pismene predloge z obrazložitvijo, ki jih lahko dajo obča* delovne in druge organizacije ter društva, je treba doata* viti Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine obči* Radovljica najkasneje do 20. maja 1980. Jože Vidic: {nadalj. iz prejšnje številke) Ne nameravam opisati natančnega poteka napada Šlandrove brigade na te tri domobranske postojanke. Večio pozornost bom posvetil dogodkom v Bolkovi hiši. Šlandrovci so še naprej pozivali četnike, naj se vdajo, Četniki pa so odgovarjali s streli in z bombami. Kal stonti? S tem vprašanjem so ooslali kurirja k poveljniku brigade v Lahovče. Mirko Jerman se je zamislil. Pred njim je bila težka in nepredvidena odločitev. Vest o J udovi smrti ga je pretresla. Najraje bi bil sam šel v Zalog, a je moral ostati na poveljniškem mestu. »Rešite Bolkovo družino, potem oa hišo minirajte,« ie ukazal. Med vojno so bili redki primeri akšnega odnosa dveh zagrizenih nasprotnikov do ogrožene družine. »Izpustite vsaj Bolkovo družino, potem se bomo že pomenili, so Klicali partizani. »Bomo, samo prenehajte streljali,« se je slišal odgovor z okna. Nastopilo je začasno premirje. )rožje je utihnilo. V zgornji sobi je .etniški oficir zvezal dve rjuhi in jih ':ot vrv vrgel skozi okno. V sobi je več četnikov prijelo za en kraj rjuhe. Jolkova Milka je splezala skozi skno in se po rjuhi spustila iz -.odstrešne sobe na tla. Bila je stara /ajset let in ji spust po rjuhi ni '.elal preglavic. V sobi so še ostale 37-letna gospo-^nja Angela in njena triletna ferka Ela ter Milkina prijateljica 4arica Vidic iz Zaloga. V kleti sta Kranjski plavogardisti in črnorokci > kdo pomislil, da 1* plana. Naj povem. • le resnična dejstva.n» bila Franc Bolka in hčerka Nada (Nada in Ela sta dvojčici). Bolkov Boris pa je bil zunaj stavbe v domači klavnici. Milka je prinesla lestev in jo naslonila na nišo. Angela se je precej nerodno skobacala skozi okno, in ko je trdno stala na lestvi, ji je četnik skozi okno dal hčerko v naročje. Pred sestopom jih ie prosila, naj pokličejo še moža iz kleti. Po rešitvi Bolkove družine se je vnel besedni boj. Partizani so še naprej pozivali četnike, naj se vdajo, sicer bodo hišo minirali. Proti vdaji so bili predvsem tisti četniki, ki so imeli krvave roke. Kaplan Andrej Krizman je dobro vedel, kako je bilo z belo-plavogardističnimi zločinci, ki so jih partizani septembra 1943. leta zajeli na Turjaku in v Grčaricah. Ni pozabil, da sta bila na kočevskem sodnem procesu na smrt obsojena dva kaplana: Franc Malovrh-Brez-nik in Anton Šinkar. Njemu, ki je od 1941. leta v vodstvu bele in plave garde, se ne obeta nič dobrega. S to zavestjo je zavajal še druge. Pozabil pa je povedati, da so partizani večino zajetih belogardistov in četnikov po kapitulaciji Italije s potrebnim poukom poslali domov, nekateri pa so se prostovoljno priključili partizanski vojski. Med obstreljevanjem so se miner-ci priplazili do hiše fh jo minirali. Eksplozija je zrušila vogal hiše. Nihče ne Ve. kakšne so bile posledice eksplozije za četnike v hiši. Streljanje je spet prenehalo. Neki hraber partizan je izkoristil trenutno tišino in urno splezal skozi okno v hišo ter iz nje prinesel padlega poveljnika Franca Lebarja-Juda. Kje je bil medtem četniški odred? Skrival se je v gozdičku med La-hovčami in Zalogom. Ker ie Eokalo na vseh straneh, niso vedeli, aj se dogaja. Bili so popolnoma zmedeni. Šele po polnoči so sklenili, da bodo kar na slepo čez drn in strn jurišali proti Lahovčam. Računali so takole: če mi ne vemo, koliko je partizanov, tudi oni ne vedo, koliko je nas. V Lahovčah je bila postojanka tik pred uničenjem. Sicer bi morala pasti že pred polnočjo, toda borci so menda popoldne pri čiščenju orožja napačno sestavih ameriška mino-metalca. zato nista delovala. Ko so ju med bojem razstavili in spet sestavili, so slišali krike sovražnika, ki je jurišal proti vasi. Niso vedeli, kdo napada in koliko je sovražnikov. Poveljnik je ukazal umik. To je bila noč splošnega presenečenja za obe strani. Poveljnik Mirko Jerman se je z borci vračal skozi Zalog. Pred Bolkovo gostilno se je ustavil in osebno prevzel vodstvo akcije za uničenje četnikov. ki se niso hoteli vdati. Na njegovo povelje so minirali vse štiri hišne stene. Po močni eksploziji se je hiša dobesedno sesula in pod seboj pokopala devet plavo-gardistov. Kot sem že omenil, sta smrti utekla le kaplan Andrej Krizman in sin poveljnika četniškega odreda Jerebic. Andrej Krizman je že med vojno pripovedoval svojim sorodnikom na Mlaki pri Komendi, kako se je rešil: »Strop nad menoj se je preklal, silovita eksplozija je zamajala hišo, da se je sesula. Kaplanu Lojzetu Duhovniku je padel tram na trebuh. Pred smrtjo sem mu še utegnil dati zadnjo odvezo.« In kako se je kaplan Križman rešil iz ruševin minirane hiše? Skril se je med ruševine. Menda se je potuhnil. Ker je nameraval spati v Bolkovi hiši, je bil že v copatah. Eksplozija mu je razcefrala hlače in odnesla copate. Ko so partizani odšli, je v spodnjih hlačah in bos prilezel iz ruševin ter se skrivaj skozi gozd priplazil do domače hiše na Mlaki. Zjutraj je zlezel v vrečo in se ulegel na cizo. Sorodnica ga je pokrila še s ponjavo in na cizi odpeljala v domobransko postojanko v Lahovče. Videti je bilo, kot da na vozičku pelje vrečo krompirja. Kaj bi rekli verniki, če bi ga tedaj videli, kako se boji smrti in srečanja s partizani! Morda bo osmešiti ka sem zapisal „ v komenški okolici dobro «-7-Z godbo o bosem kaplanu MfJJJ^ mi pripovedovali prebivaki Mk+f Komende in Klanca. Pripo«** mi jo je tudi bivši domobran*1 lahovške postojanke. Križman«,* tedaj skrival tudi pred Nemci** drugi dan ni bilo blizu, ko so«' Lahovče pripeljali kranjski * stapovci. Kako se je rešil Četnik Jerebtf> znano. Rado Ćarman pravi. da < nekega četnika eksplozija vrak' svinjsko kuhinjo, kjer je v neti** ranjen obležal. Partizani sopiMJ in mu sezuli čevlje, ker so mask.* je mrtev. Menda se je le potan* Boris Bolka, ki je iz domač* M* niče opazoval boj in minirtnifcf mi je v Kamniku posredoval * drugo inačico: po prvem miniral* je Bolka videl, kako se je od kP izluščila senca in izginila v teaa^ vedel, ali je bil to partizan ali fo*** Tedaj je zaslišal, kako j> m partizan za vogalom zaklel: »hV dimana. eden nam je že ušel.« Drugi dan so si ruševine BoaW hiše ogledali četniki. domobranci* nemški oficirji. Bilo je tudi d*< radovednežev, domačinov Cna> so dva domačina nagnali odk.r^ trupla. Klerikalno usmerjene km? so masirale še toplo truplo kapa** Lojzeta Duhovnika, toda bik) ' prepozno. Tram ga je pritisnil telo in ko so partizani Že ocWi * bližnji sosedje slišali vzdihe: »fr* spodje partizani, pomagajte'« 1 -je močna eksplozija in nočno s nje tako prestrašilo, da si niso iz hiš. - (»enmsk Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI ^BH. 8. APRILA 1980 Zauš'nki, ta kašnat želodec ... i Ifoke postrani in nekam mlahavo * aizko je visela tabla za Hudo ob *ti gredi Kovorja. Vendar ne toli-f» da človek ne bi vedel kam zaviti, smo edinega občana, ki ima na v Tržiču prijavljen kmečki tu- Hudo. Mala vasica petnajstih hiš, 1 * ti vse natrpajo prav na vrhu "Utega klanca. Je po tem hudem *kvu dobila ime? Za vole in konje *bfl nekoč hud. Danes ga traktorji !Wtkoto prevozijo . . . ?tko nenadoma se svet spet **»na, da se komaj ustaviš, da ne **tti po malce nagnjeni poti naprej njivam in gozdu za njimi. Sredi Ročnih, starih in obnovljenih •a&fkih poslopij si. Pa tudi nove, J&derne hiše so zrasle zraven njih. te staro in novo, kot se mešajo ^ieJovalci te zemlje tu gori z Sani poklici, ki jih prinaša tehni-^ Avtoličarji, kleparji so tu, je %ti po »pločevinastih« dvoriščih. hifavec Anton je domačin. Krneč -P »/»podar, toda kmet moderne **V Ravno toliko je pogledal v S da je tam videl, kako se da *«%ija dopolnjevati, da ni nujno, f kmet le kmet: lahko je tudi. katjnec, se ukvarja s turizmom, ^živine bi lahko gojil tudi konje Jjjelo... Seveda, če so ljudje za to. p« malo žilice moraš imeti. Ko je leta 1971 postavil novo hišo, *» r leno Gizelo razmišljala, da bi vseeno dobro odpreti malo go-M*. V vasi je ni, ljudje pa sem gor zijajo od vsepovsod. Odprla sta * m njeno ime. Toda dajatve so ^ velike, časa premalo, da bi vodil Vjt gostinstvo poleg velike kmeti- * Kmečki turizem je poznal še iz Eden z drugim je treba delati, pravita gospodar Tone in žena Gizela, pa zmorejo. časov, ko je delal zunaj. Potem je pri kmetih iz Škofje Loke, s katerimi je prihajal skupaj na sestanke na gozdno, povprašal, kako jim kaj gre kmečki turizem. Bi mu le bolj ležal kot prava gostilna, je menil, in poprašal še na občini v Tržiču. Nobenih težav ni bilo, da je zamenjal gostilno za turizem. Dve leti ga ima sedaj. In gostov ne manjka. Ob sobotah in nedeljah prihajajo največ domačini, da pomo-žujejo. Kajti »p'r Bank«, kot pravijo Pušavčevi domačiji in kot se je reklo gostilni, se zbirajo informacije. J* brunarica sredi Puiavčevega vrta je prava idila za turista iz W Vse ima na voljo: zdravo domačo hrano, čist zrak, čudovite y*oae po poljih in gozdovih: proti Brezjam, Zvirčam, Kovorju. Pa *»aDobrčo in Križ ko planino ni daleč. - Foto: D. Dolenc 24 Tudi rešitev položaja na dia gramu 50 (Dl'RAS - šahov ski ljubitelj. Praga. 1910) temelji na uklonu, in to dveh figur z linije e. + m 1 A * lili i mi 1 - ■ B J Diagram 50 TR: 1 I.tt+' 2. De4 + \*. Črni se je vdal. Na 2. ... De4: sledi -i Tc8 mat Nekoliko zahtevnejši primer uklona pa najdemo v partiji PI.ANINC - ČIRFČ: Čačak. I97D, diagram .r>l I 'ž z 1* 1 + ii i A * & A A B ifS s Diagram ■'> 1 Beli je v otvoritvi dosegel prednost, saj je vpeljal v igro trdnjavo in njegove figure obvladujejo večji prostor, predvsem v središču. Njegov namen je povečati pritisk po diagonali helopoljnega lovca in hkrati izkoristiti občutljivo polje ff> za svojega skakača. 1. P4! Se7 2. I-hn:!' Lhfi: Obe potezi belega sta imeli namen uklona, odvmitve črnih figur od pokrivanja polja ff> 3. Sffi-t- Napad. hkrati pa je beli pripravil svoji dami možnost vključitve v igro s tempom. 3. ... Kh8 4. Dd4 e« 5. Dh4 Sg8 fi. Sgfl: Kg8: 7. Sh5! Vmesna poteza, po kateri je črni v precepu. Trenutno ima napadene tri figure. Ne glede na to beli popolnoma obvladuje položaj 7 ... Dd8 • 8. Dhfi: Sd7 9. Tefi:! Črni se je vdal. Zares nazoren prikaz uklanjanja in uveljavitve pozicijske prednosti, ki si jo je heli priigral z uklanjanjem nasprotnikovih figur. Sedaj hi na 9. . fefi: sledilo 10. Dgfi: + Kh8 11 Dh«+ Kg8 12. De6: + in črni je brez moči. Motiv uklona v naslednjem primeru, diagram 52 (MAR-SHAI.L - VIDMAR: Nevv Vork. 1927) je razmeroma pogost in uklon je nadvse učinkovit Gospodar Tone je napreden mož: član sveta KS je, član poravnalnega sveta v KS, v odboru za SLO, član UO v kmetijski zadrugi Tržič, predsednik komisije za delavsko kontrolo pri zadrugi, v svetu delavcev in kmetov v TOK Gozdarstvo Tržič, v komisiji za analizo gozdarstva Kranj, je lovec, pa še dvaindvajset glav živine in plemenske svinje v hlevu ima. »Ko bi ne bilo strojev, bi se res n« zmoglo vse to,« si popravlja klobuk. Morda bi pridal še, ,pa če ne bi imel tako pridne žene', toda možakom taka priznanja nerada gredo iz ust. »Pa tudi z mesom moraš znati ravnati. Jaz sem se teh stvari naučil pri očetu, ki je bil poklicni mesar. Dobro, zdravo hrano moraš imeti. No, meso tudi vedno pregleda veterinar.« »In s katerimi dobrotami postre-žete ljudem?« »Največ gredo sendviči, narezki iz domačih dobrot, kot je klobasa iz zaseke, posušena šunka, .zauš'nki', želodec s kašo in mesom, pa krvavice. Te gredo kot bi mignil. So pa res dobre. Ljudje danes ne marajo te moderne hrane, ampak tisto, kar so ljudje jedli pred štiridesetimi, kf.Koe8et,mi ,eti Žena je izucena kuharica in ji kuha ne dela težav, tako imamo goste tudi po več ani na hrani in stanovanju. In radi se vračajo.« Ljubljančani, Zagrebčani, Beograjčani. Kako ti zvedo za takole skrito vasico kot je Hudo? In najboljša reklama je njihovo priporoo-čilo prijateljem. S seboj jih pripeljejo in ti povedo spet naprej . . . Malo leseno hišico je naredil sredi prostranega vrta za hišo. To je oddajal turistom in še eno sobo ali dve v hiši. Zdaj je skrčil ležišča le na eno sobo, ker rabi ostale za sinova. Toda le za nekaj časa, potem bodo spet vse na voljo turistom. Maja, junija bodo pričeli prihajati. Takrat, ko je največ dela s kmetijo. Toda kaj hočeš. Vsi poprimejo, pa gre. Sinova ravno tako kot starša. »Se je kdo zgledoval po vas, je vsaj poskusil kdo s kmečkim turizmom tod okoli?« »Ne, prav nihče. Nočejo se dajati z drugimi ljudmi, pravijo, ko imajo že svojih dovolj. Vsak res ni za gostilno. Pa bi moralo biti tega več pri nas. Tako kot zunaj. Saj se skoraj vsaka večja kmetija po Avstriji ali Nemčiji odpira še za turizem. In kako je to vse urejeno! Našim mladim ljudem s kmetov bi morali pokazati, kaj se da iz kmetije napraviti. Peljati jih okrog in jih zainteresirati. Da dobijo veselje. In to do časa. Tako pa, če gre v šole, gre z zemlje, če pa ne gre in le s težavo ostane doma, nima pravega znanja. Pa tudi kredite bi morali dajati v ta namen pod posebno ugodnimi pogoji. Potem bi se morda premaknilo. Zdaj pa vidim, da res ni nikjer pravega veselja za to, da bi svoje domove odprli ljudem iz mest, ki si vse bolj žele dopustov v domačem kmečkem okolju, v naravi.« Kmalu bo spet toliko toplo, da bo porinil klopi in mize na vrt, pod češnje, pod katerimi se je pravkar pokazala preproga modrega pod-leska. Tako blizu je Dobrča in za njo Križka planina, da bi se ju tam na koncu vrta lahko dotaknil z roko. Gozdovi okrog Hudega so poleti polni gob. Ko bi imel denar, bi redil še konje. Potem bi potreboval tudi jahalne steze. Pa je zemlja na Hudem tako čudno razkosana, da bi bilo težko. Bila bi pa velika prido hitev . . . Nikoli ne zmanjka načrtov. Tako kot nikoli tam pod drevesi ne bo zmanjkalo gozdarjev, ki prihajajo na pomenek, da izvedo, kje je naprodaj krava, kje prašič, kje bi se dobilo tele za rejo . . . D. Dolenc (36. zapis) Natanko nasproti Zgornjim Stranjam leži na drugem, levem bregu Kamniške Bistrice - Godič. Lepo. redko slovensko krajevno ime za eno od naših vasi. ki se ne more pritoževati zaradi slabe zemlje. Povsod drugje je ali kamenja preveč, ali je močvirno in ilovnato, ali pa je osojno, spihano od mrzlih vetrov. LE ODKOD IME? Kar ponuja se neko »ugodje«, rodovitnost. V Kamniku in tod okrog je kar precej Ja-godičev. Mar je tu sled? Godičnni najbrž le vedo. kako bo prav. Morda se oglasi kdo od njih? Je pa vas stara. Prvič se v listini imenuje že leta 1537. Vendar pa naselje ni bilo nikoli majhno. Ze pred sto leti je štelo 255 stalnih prebivalcev. Danes jih je še enkrat toliko. - Kake cerkve ni v vasi: le večja kapela Lurške Matere božje stoji ob robu. nekoliko oddaljena od ceste. Tudi svoje šole Godičani nimajo. Otroci morajo hoditi k pouku v Mekinje ali pa v Zgornje Stranje. - Kljub izjemno dobri zemlji, je večina prebivalstva zaposlenega v kamniški industriji. Čas vojne je močno prizadel vas: Dne 15. avgusta 1942 so Nemci izselili v Nemčijo kar 85 ljudi! Četrtino prebivalstva! Dolgo časa je veljalo zmotno prepričanje, da je bil v Godiču rojen sloviti sadjar, poznejši ameriški misijonar. Franc Pire (1785-1880): vendar so raziskave dognale, da je bil mož rojen v mestu Kamniku. Pomemben domačin, ki se je posvetil ■ narodno-buditeljskemu delu v Trstu, je bil Jurij Jan (1821-1900). Štefan Kaližnik. tudi Godičan. velja za priznanega dramatika. - No. tudi pevko Emo Prodnik, ki je od tu doma. moram omeniti. Saj je ponesla zvok slovenskih besed v Av-senikovih melodijah skoro po vsem svetu ZAPUŠČENA GRAŠČINA Nikakor ne želim tožiti nad razpadajočimi starimi gradovi, ki niso bili nikoli zaščitniki svojih kmečkih okoličanov, pač pa slejkoprej le njihovi valpti - le za določeno dobrino, ki jo je še do nedavna oskrbovano poslopje, gotovo imelo, mi gre. Bolje do tal podreti in zravnano stavbišče ozeleniti - kot pa gledati umiranje nekoč tako lepe. skladne stavbe. Seveda je tu še Spomeniško varstvo - gotovo je za Zdušo, o kateri teče beseda, tudi že odločilo. Tembolj, ker si je lastnik zgradil novo hišo in se tjakaj preselil. Stari grad je dobesedno zapuščen - ali pa je bivališče strahov, saj jim veter skozi razbita okna kar lepo tuli svojo pesem... Sicer pa tudi stara grajska lipa kljubuje sredi šare Nekoč okras pokrajini - /daj njen madež! Tako ga vidi potopisec; zgodovinar bi ga gledal bolj s prizanesljivimi očmi. Kraj sam — Zduša — se prvič omenja leta 1309. Grad ob naselju ima ime po vasi. Obnovil in povečal ga je leta 1808 Alois pleni. Issenhausen. Podobo, ki mu jo je dal on, je grad ohranil do danes. Od leta 1924 je v posesti rodbine Rebolj. — V "grajski kapeli (tudi propadajoči) je stal baročni oltar, star zanimiv križev pot in .še nekatere vrednejše slike. Na Zd uši sta bila rojena politik Anton Sušnik (1880- 1934) in pesnik Blaž Sušnik (1834-1866). - Vendar Biografski leksikon zanj trdi, da je bil rojen 29. januarja 1834 na Gozdu pri Kamniku. Kaj je prav? Ob gradu je zaselek s kakimi 100 prebivalci. Število v stoletih ni kaj prida na raslo. - Šolarji hodijo k pouku v bližnje Jeranovo pri Mekinjah. H Zduši sodi tudi zaselek Breg s Štirimi hišami. Precej prebivalcev se še vedno ukvarja s kmetijstvom - saj je zemlja dobra in tržišče blizu. »V« ALI »NA« STAHOVICO Menda je oboje prav, vsaj tako govore domačini. Vendar se mi vidi bolj prav: v Stahovico, 4 km oddaljeno vas od Kamnika, se usmerja vrsta poti. Tu je res pravo razpotje: za v Kamniško Bistrico, v dolino Č"rne, v Godič, v Stranje in Kamnik. Tu je tudi sotočje Bistričice (ki priteče izpod Za Kala), Črne in Kamniške Bistrice. Stahovica je izhodišče za ture v kamniške planine, neposredno pa tudi za vzpone na Krvavec in na Veliko planino. Kmetov je v vasi le malo, vendar travo na Veliki in Mali planini še popasejo njihove črede. V letu 1965 je Stahovica doživela kar znaten gospodarski pretres. Od leta 1927 je tu uspešno poslovala dobro opremljena lesna industrija z žago. last Meščanske korporanje iz Kamnika. Leta je imela za izkoriščanje na razpolago okoli 3000 ha gozdov! Dobrostoječ razmeroma velik obrat je bil z žago vred po osvoboditvi prestavljen (preseljen) na Duplico v podjetje Stol. Zgradbe pa je pnevze! Rudnik kaolina v Črni. ki tU melje kalcit ž Županjih njiv. V Stahovici so že od nekdaj kuhali živo apno. Ta dejavnost še ni opuščena- Tudi nekaj obrtnikov 4* vztraja, sicer pa se velika večina mlade delovne sile vozi vsak dan na delo v kamniško industrijo. KULTURNI DOM NA VEGRADU Res. nekaj posebnega pa imajo Stahovljani: svoj Kulturni dom so si leta 1960 postavili v hrib. strmo nad cesto v Kamniško Bistrico. Lep dom - vendar kljub temu v stavbnem neskladju z gozdnato okolico, nekak arhitektonski tujek.- Pa še nekaj: močno od rok je in previsoko v hribu. Tudi okolje ni prav skrbno urejeno. Je pa v preddverju doma zelo lepo vk o m pO ni ran a spominska plošča, posvečena 144 padlim borcem, ustreljenim talcem in žrtvam fašizma v letih 1941-1945 iz vasi Stolnik, S p. Stranje, Zg. Stranje, Zagorka, Kre-garjevo, Zakal. Bistričica, Županje njive. Kamniška Bistrica. Stahovica, Godič. Kršič, Gozd, Kališe, Podlom. Za vrh, Krivčevo, Smrečje, Zaga, Podsturjenec. Potok in Črna. V bližini Doma je postavljen tudi spomenik Juriju Libniku, logarju iz Kamniške Bistrice, ki je tu padel 9. junija 1942. To je tudi dan Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, njen krajevni praznik. Nemško žandarmerijsko postojanko v vasi so partizani zavzeli 8. junija 1942. Zduša pri Kamniku — nekoč tako lepo oskrbovan gru ič 0147 G L, A S10. STR AN TOREK. 8 APBIIA 19M Petintrideseto člansko mednarodno državno prvenstvo v slalomu Jože Kur alt in Meta Jerman junaka Zelenice LJUBELJ - Mladi jugoolovanski smučarji so na petintridesetem mednarodnem drtavnem prvenstvu ca (lane in članice v veleslalomu in slalomu na zelenitkih progah ponovno dokazali, da se za bodočnost jugoslovanskega smučanja ni treba bati. Imamo motno zaledje mladih fantov, ki naj bi zapolnili vrzel v vseh reprezentančnih vrstah. Mnogo pa je tudi takih, ki te krepko trkajo na vrata prve reprezentančne vrste. Kaj kmalu se bodo v svetovnem pokalu pridružili K ritaju. Strelu, Ku-raltu, Ziblerju, Franku in drugim. V prihodnji aezoni bo motka vrsta Jugoslavije v svetovnem pokalu nastopala z osmimi m otmi. Med tistimi, ki te resno trka na vrata prve garniture je tudi de-vetnajatletni Kranjčan, sicer član SK Alpetour iz Škofje Loke, ttudent prvega letnika V8TK Matija Horvat. Kranjčan Matija Horvat je te pri Triglavu kot pionir začel opozarjati z dobrimi uvrstitvami in z dobrim smučanjem. Leta 1972 je začel namreč resno s tekmovanjem. Pred itirimi leti pa ga te dobimo v mladinski državni reprezentanci. Ko je leta 1977 prišel v vrste loškega Alpetourja se je njegova smučarska pot začela ie bolj strmo dvigovati. Kaj kmalu je postal ćlan nate B reprezentance. Pred tem je v kategoriji sta-rejiih mladincev osvojil na drtavnem prenstvu za svojo kategorijo drugo mesto v amuku in peto mesto v slalomu. Naši športniki Matija Horvat: Večni optimist Na pravkar končanem drtavnem prvenstvu pa je bil testi v veleslalomu. ■ Kako vi ocenjujete to smučarsko sezono? •Začetek je bil obetajoč. 2e v decembrskih tekmah v veleslalomu in slalomu sem bi v dobri formi. In ta forma se je nato nadaljevala vse do polovice te sezone. Takrat sem namreč dosegel svoje najboljše uvrstitve in v obeh disciplinah izboljšal svoje FIS točke. Za dobro formo pa je prišel padec le-te. Nastopi so se vrstili in hodili smo s tekme na tekmo. Ni bilo časa za temeljit trening. Zato tudi padec v formi. Spet sem se ujel v zadnji tretjini sezone. V tej je bilo manj tekmovanj in več treningov. Vesel sem šestega mesta na članskem drtavnem prvenstvu, medtem ko v slalomu nisem imel sreče. Se najbolj mi je pri srcu deseto mesto na FIS tekmi v Maria Zeel. Tu je bila moćna mednarodna zasedba.« In kaj načrtujete za prihodnjo sezono? »Zelja vsakega smučarja je uvrstitev v prvo jugoslovansko reprezentančno vrsto. Vendar je konkurenca izredno močna. V B reprezentanci nas je veliko, ki čakamo na start v nafti najboljši moški vrsti. Upam, da se bom tudi za novo aezono dobro pripravil in da mi vrata v to vrsto niso zaprta. Sem opti-miat. Upam, da mi bo uspelo prebiti se med najboljše nate smučarje. D. Htimer LJUBELJ — Ce bi iskali junake petintridesetega članskega mednarodnega državnega prvenstva v slalomu in veleslalomu, bi izdvojili Štiri. To so Jože Kuralt, Meta Jerman, Bojan Križaj in Andreja LeskovSek. Kuralt in Jermanova sta zmagala v veleslalomu, Kuralt je bil tretji v slalomu in dobil še kombinacijo, Meta je zmagala v veleslalomu, bila druga v sla- ■ lomu in prva v kombinaciji. Bojan Križaj je državni prvak v slalomu in drugi v veleslalomu, LeskovSkova pa je dobila slalom. Sicer pa je na tem mednarodnem državnem prvenstvu, ki je bilo v organizaciji SK Tržič in pod pokroviteljstvom skupdčine občine Tržič, v obeh dneh nastopilo nad sto devetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz devetnajstih jugoslovanskih smučarskih kolektivov in tekmovalci iz ZDA, Avstrije, Japonske, ZRN in Madžarske. Čeprav je bilo vetrovno vreme, so bile proge dobro pripravljene. Državno prvenstvo v plavanju tudi Triglav prvak v najmlajši kategoriji Najboljši trije v slalomu za državne Kuralt (3), Boris Strel (2). naslove. Bojan Križaj (1), Jože «. ?oltv*n« naslove. Zaradi najmlajši iz Triglava. Pionirji in pionirke Triglava so namreč osvojili moštveni naslov v skupni konkurenci, prvakinje so pionirke, medtem ko so bili pionirji drugi. Branikovec Kotel j je bil štirikrat prvi, pri tem je postavil drtavni in republiški rekord za mlajše pionirje B. Od plavalcev Triglava je največ dosegla Ajda Savinšek. Triglavanka Savinikova je kar štirikrat stopila na najvišjo stopnico. Njena klubaka kolegica Zala Kalan je dobila obe delfinovi disciplini. Za nameček pa ao tudi oatali triglavani plavali odlično in zato tudi njihov zaslužen uspeh. Za osvojene drtavne naslove iskrene čestitke. Rezultati — skupni mostveni vrstni red - 1. Triglav (Kranj) 7.433, 2. Branik (Maribor) 6.976, 3. Medvesčak (Zagreb) S.232, 4. Ilirija (Ljubljana) .S.200. 5. Mladost-OKl (Zagreb) 4.686, pionirke - 1. Triglav 3.695, 2. Branik 3.583. 3. Ilirija 3.258, 4. Ljubljana 2.641, 5. Medvesčak 1.716. pionirji - 1. Mladoat-OKI 3.744, 2. Triglav 3.738, 3. Medvesčak 3.496, 4. Branik 3.393, 5. Olim-pija 2.231. Rezultati - pionirji - 100 m kravi: 1. Koželj (Branik) 1:08,0 (rekord SFRJ za ml. pionirje B), 2. Erjavec (Mladost) 1:14,9. 3. vardta (Futinar) 1:16,1, 100 m prsno: 1. 5. Jocič 1:36,5, 2. Demšar (oba Triglav) 1:36,6. 3. Mrkoci (Mladost) 1:37,8, 100 m hrbtno: 1. Vukadin (Mladost) 1:25,1, 2. Kurnlk (Olimpija) 1:25,4, 3. Sirovec (Med veščak) 1:28,2, 100 m delfin: 1. Sirovec (Medvesčak) 1:22,6, 2. Obersnel (Ilirija) 1:26.6, 3. Kardta (Futinar) 1:27,0, 400 m kravi: 1. Kotel j (Branik) 5:08,5 (rekord SRS za ml. pionirje B), 2. Erjavec (Mladost) 6:34,8, 3. Drašler (Olimpija) 5:37,5, 4 K 100 m mešano: 1. Medvesčak I 5:22,2, 2. Mladost 6:61,4, 3. Branik 6:03.8. 4. Triglav 6:16,6. 1500 m kravi: 1. Erjavec (Mladost) 21:31,1, 2. Drašler (Olimpija) 22:28,5, 3. Ko-cijan (Medvesčak) 22:52.6. 4. Vene (Triglav) 23:02,0. 200 m prano: 1. Koielj (Branik) 3:10,8, 2. S.Jocič 3:18.1, 3. Demšar (oba Triglav) 3:23,2, 260 m hrbtno: 1. Kurnlk (Olimpija) 2:59,5, 2. Vukadin 3:66,3. 3. Erjavec (oba Mlado**) 3:04,5, 266 m delfin: 1. Sirovec (Medvesčak) 3:01,7. 2. Obersnel (Ilirija) 3:10,4, 3. Kardta (Futinar) 3:12,0, 200 m mešano: 1. Kotel) (Branik) 1:49,1,1. S.Jocič (Triglav) 3:04,7, S. Sirovec (Medvesčak) 3:05,1, 4 X 100 m kravi: 1. Mladost 5:18,1, 2. Triglav 5:22,6, 3. Branik 5:26.0; pionirke - 100 m kravi: 1. Godina (Branik) 1:18,0, 2. Martinčič (Ilirija) 1:19,5, 3. Peljhan (Ljubljana) 1:21,3, 100 m prsno: 1. Pavlic (Mornar) 1:34,3, 2. Slabe (Branik) 1:35.1. 3. Bezjak (Toplice) 1:37,3, 100 m hrbtno: 1. Savinšek (Triglav) 1:26.6, 2. Martinčič (Ilirija) 1:28,7. 3. Cahun (Mladost) 1:32,3. 100 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 1:35.7. 2. Cahun (Mladost) 1:36,0, S. U. Škafar (Ilirija) 1:44,0. 400 m kravi: 1. Savinšek (Triglav) 5:20,2, 2. Godina (Branik) 6:05,6, 3. Zupančič (Rudar) 6:13,5, «00 m kravi: 1. Godina (Branik) 12:33.8, 2. Zupančič (Rudar) 12:52,6, S. Peljhan (Ljubljana) 12:57,0, 200 m prsno: 1. Slabe (Branik) 3:22,8, 2. Paulič (Mornar) 3:23,8, 3. Kalan (Triglav) 3:26,4, 200 m hrbtno: 1. Savinšek (Triglav) 3:03,1, 2. Martinčič (Ilirija) 3:08,1, 3. Cahun (Mladost) 3:18,8, 200 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 3:31,7, 2. Cahun (Mladost) 3:36,8, I Gregurina (Medvesčak) 3:54,0, 200 m mešano: 1. Savinšek (Triglav) 3:07,1. 2. Godina (Branik) 3:11,0, 3. Bezjak (Toplice) 3:22,7, 4 x 100 m kravi: 1. Branik 5:52,4. 2. Medvedftčak 6:09,5, 3. Triglav 6:13,4. I). Humer r PD Kranj zbira prijave kandidatov za nove planinske vodnike Pogoji: — starost najmanj 21 let, — vsaj 5 let planinskih izkušenj — primerne osebnostne in etične kvalitete — da bo aktivno sodeloval pri PD Kranj Prijave sprejema PD Kranj, Koroška 27 (tel. 22-823) do 15. aprila 1980. Tečaj in predavanja se bodo pričela konec aprila. Na državnem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje in pionirke B je Ajda Savinšek iz Triglava (Kranj) osvojila štiri r1' žavne naslove. — Foto: F. Perdan Kolesarstvo Turnič zmagal v Pulju P ULJ - Ob koncu tega tedna je puljski kolesarski klub Siporez organiziral dirko za mlajše in starejše mladince. Prvi so vozili na 54 kilometrov dolgi progi. Zmagal je Savčan Tunič s čaaom 1:36,30, v istem času pa je pripeljali skozi cilj tudi Polak (Hraatnik). Starejši mladinci so imeli daljšo pot. 87 kilometrov dolgo progo je najhitreje prevozil Udovič (2:16.35). Enak čas so imeli še Planin, Povirk in Čerin (vsi Astra). JOŽE KURALT V VELIKEM SLOGU Prvo disciplino dvodnevnega moškega tekmovanja za drtavni naslov je v velikem slogu veleslalomske discipline dobil član loškega Alpetoura Jote Kuralt. To mu je bil obenem prvi drtavni naslov. Jote je te v prvi votnji dokazal, da mu bo v teh dveh velealalomakih nastopih malo kdo kos pri osvajanju najboljšega mesta. Čeprav je na Zelenici ta petkov dan močno pihalo, to Kuralta ni motilo, da ne bi proge izpeljal do potankosti natančno in hitro. Bil je v prvem nastopu najhitrejši. Drugi favorit za medaljo domačin Bojan Kritaj je dobro opravil s prvo progo, toda veter je bil zanj premočan in pihal mu je naravnost v prsi. Toda kljub temu je Trtičan pokazal vse kar zna. Le Kuratova prednost je bila nekoliko prevelika. Imel je kar sekundo in štiri stotinke prednosti. Od favoritov je moral s proge v prvi votnji Mišo Magušar in še mnogo drugih, ki so računali na visoko uvrstitev. Proga je bila namreč zahtevna pa tudi veter je opravil svoje. Za primer naj povemo, da je bil izvrstni Ločan Boris Strel v tem prvem nastopu »šele« šesti. Jote Kuralt, vodilni iz prve votnje, je tudi na odločilni progi za končni uspeh vozil odlično in tako osvojil drtavni naslov. Tudi Bojan Kritaj se ni dal presenetiti, saj mu je ostalo drugo mesto, medtem ko je moral Strel s proge. Sicer pa so naši mladi smučarji pokazali, da so dobri tekmovalci, saj ao med prvo deseterico le trije tujci. Se najbolj je prijetno presenetil Matija Horvat, ki je bil šesti. V tenakem veleslalomu je Meta Jerman še enkrat dokazala, da njeni zadnji uspehi na olimpiadi in mednarodnih tekmah ter tekmah za svetovni pokal niso bili slučajni. Ze na prvi progi si je zagotovila lepo prednost pred drugouvrščeno Anjo Zavad-lav in tretjo Trtičanko Polono Pehare. Tudi v tem nastopu so naše mlade tekmovalke pokazale, da so dobre smučarke in da bodo z resnim delom hitro napredovale. Tudi drugi nastop je Meta Jerman odlično opravila in si tako zagotovila drtavni naslov. Skoda, da je v drugem veleslalomu padla Tjaša Klajnšček iz Branika. Če ne bi bilo padca Tjaše in odstopa Zavadlavove in Dornigove, bi bil boj za medalje pri ien-skah Se bolj zanimiv. Se najbolj je v tem odločilnem veleslalomu napredovala Nataša Blazič iz Triglava, saj ji je uspelo z dobro in drzno votnjo osvojiti bronasto odličje. Rezultati - moški - 1. Kuralt (Alpetour) 2:19,48, 2. Kritaj (Trtic) 2:21,24, 3. Lerchbaumer (Avstrija) 2:21,64, 4. Franko (Gorica) 2:22,70, 5. Eder (ZRN) 2:24,01, 6. Horvat (Alpetour) 2:24.32. 7. Benedik (Je- Alpinisti na Kramarjevem smuku TRZlC - Alpinistični odsek PD Trtic je tudi letos pripravil na smučišču pod Storžičem tradicionalni Kramarjev smuk, tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je letos na 800 metrov dolgi progi udeležilo rekordno število alpinistov in planincev - blizu 300. Tekmovanje je bilo kljub slabšemu vremenu dobro pripravljeno, največ uspeha pa so imeli med moškimi domačini, med ženskami pa Idrija. Rezultati - planinke - I. Pehare (Trtic) 23.15, 2. Nahtigal (Jezersko) 23,52, 3. Kodrič (Trtic) 25,95; planinci - 1. Meglic 35.35, 2. Sarabon 38,12, 3. Markič 38,46 (vsi Tržič); pionirke - 1. Papler (SŠD) Polet) 28,59. 2. Tičar (Medvode) 26,73. 3. Soklič in Meglic (obe Polet) 27,14; pionirji - 1. Podlipnik (Krite) 24,48, 2. Primožič (Stortič) 24.80, 3. Roblek (Polet) 24.88; al-pinistke - 1. Karničar (Jezersko) 25,62, 2. Kranjc (Idrija) 27.33, 3. Kern (Jezersko) 27.94; alpinisti - t. Karničar (Jezersko) 38.23. 2. Kranjc (Idrija) 37,9». 3. Manfreda (Matica) 38.99. EKIPNO - tenske: 1. AO Idrija 1:53,33, 2. Šmarna gora 2:28.23, 3. Rašica 2:33.38; moški: 1. Trtic 2:00.54. 2. Mojstrana 2:07.2«. 3. Idrija 2:07.71. I Kikel senice) 2:24,37, 8. Renoth (ZRN) 2:24,59, 9. Cerkovnik (Olimpija) 2:24.91, 10. Ribnikar ^tenske -'^Jerman (Olimpija) 2:15,14, 2. Tome (Alpetour) 2:17,783 Blazič (Tri-»lav) 218.75, 4. Pehare (Tržič) 2:19,24, 5. Porenta 2:22,56. 6. Ravnikar 2:23.96, 7. Ohlak (vse Alpetour) 2:25,83, 8. Benedičič SeLenice) 2:26,72, 9. Mavec (Olimpija) 2 ll 18.10. Krek (Alpetour) 2:29.56. PREMOČ BOJANA KRIZAJA V SLALOMU Ve ae. kdo je drugi najboljši slalomi« ta avetu. To je Trtičan Bojan Kritaj. ki je i veliko premočjo dobil slalom za drtavai naslov. Kritaj je te v prvem nastop« dokazal, da mu v alalomu ne bo nihče kos. Za razliko od velealaloma pa je bi) slale* * skoraj idealnih pogojih in spet na odHčas pripravljenih progah, ki ao vzdrtale vata stopetnajst nastopajočih v moški kosko-renci. Za presenečenje v prvi elaJomski votnji je poskrbel Ločan Boris Strel, ki j* dosegel drugi najboljši čas, za njim pa sta ae uvrstils druga dva iz prve jugosioras-ske reprezentančne vrste Kuralt is Trtičan Janez Zibler. Ostali pa ao lasen te preveč zaostanka, da bi se lahko vmešali ta boj za najboljša tri mesta. Bojan Kritaj si je v drugI votnji privoščil izredno votnjo. Tako kot je pokazal sa vseh tekmah letošnjega svetovnega šakala. Bil je nepremagljiv, saj je z vso svoja elegsnco in hitro votnjo dosegel prvo meato in njegova prednost pred di agoavr ščenim Strelom je bila akoraj sekunda it pol. Strel je obdržal drugo mesto, Korakat tretje. To tretje mesto je Karahu priaeak tudi prvo mesto v kombinaciji. Bolj izenačen in napet je bil boj v slats-mu pri tenskah. Res je sicer, da ti je zmagovalka velealaloma Meta Jerman nabrala lepo prednost pred drugo Andrejo Leskovšek, ki je odstopila v veleslalomu, ia NsJs Tome in Tjato klajnšček. Od favoriusJ k je te v prvi votnji poslovila Anja Z s vadit* v drugi pa aolidno uvrščena Pokat Pehare. Toda v drugem naatopu je največ ■oh imela prav najmlajša od reprezentaatt Jtrve garniture Andreja Leskovšek. Andrr a je izvrstno opravila z drugo progo, s> segla najboljši čas in tudi prehitela vodih* iz prve votnje Meto Jerman. Meta je alt nato druga, a oavojila je drtavni našlo*' kombinaciji. Skoraj enako dobro vozaj* kot zmagovalka je v tem odločilnem to-stopu pokazala tudi Bojana Dornig. taj ji* uspelo, da ai je priborila tretje meato. Rezultati - moški - 1. Kritaj (Trhel 1:32,49, 2. Strel 1:33,72. 3. Kuralt (sat Alpetour) 1:33.77, 4. Zibler (Trtic) 1 :*».•. 5. Ohtaka (Japonska) 1:36,80, 6. Ms? (ZRN) 1:36,03, 7. Oberstar (Olinudja) 1:36,46, 8. Franko (Gorica) 1:36.66, fTPrt-und (ZRN) in Benedik (Jesenice) l:»isl 11. Cerkovnik (Olimpija) 1:37,68; tenske - 1. Leskovšek (Noviatrl 1:31,87, 2. Jerman 1:32,06, 3. Dornig (te* Olimpija) 1:32,44, 4. Tome (Alpetoori 1:32,67. 5. Blatič (Triglav) 1:33.61. 6. »t vec (Olimpija) 1:33,68, 7. Porenta l:34.Mk 8. Ravnikar (obe Alpetour) 1:34.64. » Klajnjšček (Branik) 1:35,15. 16. ŽvokH-(Triglav) 1:36,75. D. Humer Foto: F. Perdan V ženski tekmi za državne naslove v slalomu je zmagala Andnfs Leskovšek. Najboljše tri: Meta Jerman (2), Andreja Leskovšek (H Bojana Dornig (3). Tretji memorialni veleslalom Zdravka Križa Jurij Franko tretji zmagovalec LJUBELJ — Novogoričan Jurij Franko je dobil tretji spominski veleslalom Zdravka Kritaja. Zelenica in njena smučišča so bile spet neugodne za tekmovanje. Spet je pihalo, vmes pa je še močno snežilo, tako da je bila vidljivost za tekmo še slabša. Se dobro, da sta bili obe progi odlično pripravljeni. Toda na prvi se je stodeset tekmovalcev iz ZRN, .Japonske. ZDA, Avstrije in Jugoslavije pritoževalo, da je preveč odprta in zato tudi prehitra. In res je bilo tako. Od prvih osmih tekmovalcev sta le dva srečno prišla v cilj. Kot prvi Bojan Kritaj in kot drugi Boris Strel. Zibler je namreč padel v najatrmejšem delu plazu. Enako usodo so dotiveli še mnogi tekmovalci. Le drtavni prvak v veleslalomu Jote Kuralt je naredil napako te takoj po startu. Pri drugih vrsticah je zadel v kolec in tako je bilo konec upov za spet dobro uvrstitev. Od tekmovalca do tekmovalca je prvi veleslalom postajal vse hitrejši. Se najbolj se je na tej progi znašel poznejši zmagovalec Jurij Franko. Jurij na plazu ni naredil večje napake in zato tudi njegovo vodatvo po prvem nastopu. Sicer pa je tudi mladi Oberstar v tem veleslalomu pokazal, da zna voziti. Na drugem mestu je prehitel Borisa Strela in Bojana Kritaja. Sicer je Križaj v tem nastopu bil le nekoliko počasnejši, saj mu je njegov čas zadostoval le za peto mesto. Za presenečenje je poskrbel spet Horvat in nato še Kreačič ter Avstrijec Rupp. Oba sta se namreč uvrstila v prvo deseterico. Se najbolj pa je presenetil Branikovec Zavrl, ki je bil takoj za prvimi desetimi. Čeprav je drugi nastop Bojan Križaj opravil brez napake in bil najhitrejši na tej drugi progi pa vendar ni mogel prehiteti na prvem mestu Novogoričana Jurija Franka. Franko je bil tudi drugič uspešen in tako postal tretji zmagovalec tega mednarodnega FIS veleslalomskega memoriala Zdrav- ka kritaja. Na prvem je bil uapešes Bojat Kritaj, na drugem pa Boris Strel. OberaMr je zaradi odličnega nastopa Kritaja »zgsta drugo mesto, a je prehitel Strela in ■*v*trV" ca Jaritza. Horvata je v preveliki telji »• boljši uspeh izločil najatrmejši del, iskat* la pa sta se ponovno Kreačič ia Z*m Rezultati - 1. Franko (Gorica) 2:21.7«-* Križaj (Trtic) 2:22,75, 3. Oberstar (06» pija) 2:22,89, 4. Strel (Alpetour) 2:13J». 5. Jaritz (Avstrija) 2:24,31. 6. Cerko*«* (Olimpija) 2:25,62. 7. Stefanovič (Fatistd 2:26,58, 8. Sitsr (Branik) 2:27.34. * Kreačič (Alpetour) 2:27,34. 16. Zavri (Br* nik) 2:27.51. Novogoričan Jurij Frank* je na Zelenici zmagal v tretjem spominskem veleslalomu Zdravka Križajo. '0W. I APRILA 1980 11.STRAN GLAS Obetaven začetek sezone CIUV. - Z meddruAtvcn im otvoritve-Hiitium se je v soboto v Olju žarela ?T*»t ttletakih tekmovanj na prostem. «arw mnogi kvalitetni tekmovalci niso ***a*ili, je bilo doseženih nekaj zelo do-Ni rrattatov. Kolar (Kl) je v hoji na !k» dosege! nov slovenski rekord. Kopi- Rokomet Polovičen uspeh. t|ANJ - V nadaljevanju druge zvezne Nar ta zeneke rokometne lige in obeh TaMittia ao gorenjski predstavniki do-^gi r teši kolu polovičen uspeh. Zmagala * taejrcč le dekleta Preddvora v ženski >»aMi*ki ligi- Lep uspeh ao doaegle z rokoaietasiee Alpless v igri z ljub hajfcsOJiapijo. • aotkik ligah ata Jelovica iz Škofje -4* n trziski Peko morala priznati pre-Msarotniku. Trtičani ao izgubili v filnrira pa na igrišču v Kamni- J g vab (oba Polet) 45,24; st. Srir: 1. Ceglar (Polet) 46,91. 2. Dovžan Ngel 47.46. 3. Papler (Polet) 47.76; st. Si: 1. Kralj (Stortič) 41,04. 2. Krape* NJ04U4.3. Vodnik (Polet) 43,00. JVJfO - dekleta: 1. Polet 4:55,76, 2. S*« 4:56,44, 3. KokrAki odred 5:32,60; Sel Stortič 6:38.91, 2. Polet 6:42.24,3. %ikiodred 7:18,40; .<*Ur*0: 1. Stortič 6:38.91, 2. Polet Hlm,|. Kokriki odred 7:18,40; HmO: I. Stortič 11:36,35. 2. Polet *Mt,|. Kokriki odred 12:51,00. J. Kikel Pokal Idrijskega rudarja Smučarski klub Rudar iz Idri-.'•»aiziral tradicionalno tekmovanje '"•»as u pokal Idrijskega rudarja. Tek-te je udeletilo 57 smučarjev iz Mprhsorskih, notranjskih in gorenj-J*ksiov. Najuspešnejši so bili smučarji Wi iz Škofje Loke in osvojili pokal 3*«oja radarja. _ , , »mJtati - mladinci: I. Janez Dekleva Vsa), 2. Igor Kreačič (Alpetour), 3. M Isajar (8K Rudar); člani: 1. Samo Vttajstsur). 2. Mitja Valič (Alpetour), ' lws Mikovilovič (Alpetour); ekipno: 1. Smsr.t.Rodar Idrija. 3. Postojna. g. Kovač Zimske sindikalne igre v Tržiču Peko skupni zmagovalec . TaHC - Ve* kot 26)0 Trtičanov ae je Vtis aa letošnjem občinskem sindikal-Ha amastvn v veleslalomu, ki je bil na Ssoank Zelenice. V slabem vremenu je *t*MTca«tYo dobro pripravljeno. JUsdUm - tenske nad 46 let: 1. Pehare *r*ar) 56,66. 2. Kermelj (TOKOS) M*l, S. Sarabon (Kompas) 1:29,83; od let- 1. Vidovi« (ZD Trtic) 60,48, 2. >ds (TKIO) 5136. S. Kotir (O. S. Brači-N 11.11; od 25 -36 let: 1. Roblek (Bračič) t Sajovic (BPT) 46,61, 3. Bencina Mo) 47,97; do 26 let: 1. Ruparčič 39,25, 2. V9sj 41 M, 3. Dolčič (vse Peko) 42,31; WkJ sad 46 let: 1. Sarabon 41.29. 2. 'Uftar (oba BPT) 41.55. 3. S vab (Peko) UJI; oi 46-45 let: 1. Ko*ir (Mercator) ».II, t. Caset 39^6, 3. Ahacič (oba BPT) %*»; mt 36-49 let: 1. Soklič (SGP) 38,98, » Teras (BPT) 39.81. 3. Dovtsn (ZLIT) od 36-36 let: 1. Klemenčič (OPT) »3, t Akseič (BPT) 39.81. 3. Kralj (SGP) »17; si 26- 39 let: 1. Meglic 36,70, 2. Pri-\*M (sks Peko) 36.79, 3. Graiič (atr. SsW 818) 37,42; do 26 let: 1. Perko (Peko) 1 Rozman (8GP) 38.17, 3. Svab tsasai) 16,66 DuTWOi 1. Peko D888 2:34,21, 2. Peko Krtu 1:4446. 3. BPT 2:46,21. 4. TRIO 's)i7,». SGP 3:91,57. J. Kikel tar (KI) je s solidnim časom zmagal v teku na 1000 m, sezono pa je uspešno začela tudi ljubljanska sprinterka Seliakarjeva. Po enoletnem premoru se je na skakalisče uspesno vrnila Stanka Prezelj, saj je te na prvem tekmovanju preskočila 171 cm, Pavlinova (Tr) pa je svoj najboljši rezultat v skoku v vitino popravila na 165 cm. V dokaj mrzlem vremenu je nastopilo okoli 180 atletov in atletinj iz 14 klubov. REZULTATI: Moški - 110 m ovire: I. Brank (Lj) 15,4. 2. Ornej (KI) 15.7. 3. Senica (KI) 15.9: Hoja 5 km: 1. Kolar (KI) 21:58,2 rekord SRS. 2. Chiarelli (Cl'S Trst) 24:03.7. 3. Strasek (KI) 24:45,4; 100 m: 1. Torkar (Ol) 10,9. 2. Lotto (Cl'S) 11.1. S. Gaber (KI) 11,2; 300 m: 1. Gaber (KI) 35,4, 2. Crnej (KI) 35,5. 3. - 4. Sega (Nm) in Soba (Lj) 36.4, Botnik 38.3, Kritaj (oba Tr) 38,5; 1000 m: 1. Kopitar (KI) 2:29,1. 2. Popetru (Ve) 2:29.5, 3. Glavan (Ol) 2:31.4. 9. Botnik 2:36.1. 10. Kritaj (oba Tr) 2:37.0; 3000 m: 1. Ukič 8:21,4. 2. Rozman (oba KI) 8:23.3. 3. Novak (Ol) 8:23,4, 8. Krek (Tr) 8:56,0; Visina: 1. Prezelj (KI) 203, 2. Vidali (Ve) 203, 3. Culap (Ol) 195, 7. Svegelj (Tr) 190; Krogla: 1. Cujnik (Nm) 14.05, 2. Satler (Tr) 13,77. 3. Petič (KAK) 13,18, 5. Gaspire (Tr) 12,69; Kopje: 1. Zalar (Ol) 75.90, 2. Cerne (Lj) 65.20, 3. Kopitar (KI) 58.56; Kladivo: 1. Priatovnik (KI) 49.52, 2. Malnar (Nm) 48,22, 3. Rojnik (KI) 45.52, Graiič (Tr) 41,12 (6 kg); 4 x 100 m: 1. Kladivar 43,7. 2. Olimpija I 44.5. 3. Olimpija II 45,2. Ženske - 100 m ovire: 1. Jug (Ve) 15,4,2. Žuntar(Kl) 16,7. 3. Zivie (Cl'S) 17,4; 100 m: 1. Seliikar (Ol) 12,1. 2. Cetina (Kl) 12.4, 3. Kranjc (Ol) 12,5, Rant 13,5, Pavlin (obe Tr) 14,2; 300 m: 1. Seliikar (Ol) 38.6, 2. Cetina (KI) 40.3, 3. Kranjc (Ol) 42,0; 600 m: I. Antoni (Cl'S) 1:41,0. 2. Stravs 1:43.5, 3. Babic (obe KI) 1:44.7; 1000 m: 1. Bunderla 2:57.2, 2. Neftmah (obe KI) 3:31,2; Viiina: 1. Prezelj (KI) 171, 2. Pečovnik (Ve) 171, 3. Pavlin 165, 5. Rant (obe Tr) 160; krogla: 1. Bandur (Mb) 11,99, 2. Petavs (Tr) II, 63. 3. Erjavec (KI) 11,33; disk: 1. Kastelic (KI) 38,22. 2. Bandur (KI) 35,26, 3. Petavs (Tr) 33,58; kopje: 1. Kovač 45,98, 2. Gostonj (obe KI) 35,04, 3. Rodman (Br) 31,94; 4x 100 m: 1. Olimpija 50.6, 2. Kladivar 51,6, 3. Velenje 51.8. I. Kavčič ODBOJKA Petrol vodi TRŽIČ — V finalni skupini občinske rekreacijske lige v odbojki, ki jo pripravlja komisija za rekreacijo pri TKS, so odigrali te tri kola. Rezultati: 1. kolo - Blue racers: ZRVS Tržič 1:3, Petrol 80 : Semaforji Peko 3:0, Prosveta : Petrol 79 3:2; 2. kolo - Prosve-ta : ZRVS Tržič 3:0, Petrol 79 : Petrol 80 1:3, Semaforji Peko : Blue racers 3:1; 3. kolo - Petrol 79 : ZRVS Tržič 3:2, Semaforji Peko : Prosveta 0:3, Blue Racers : Petrol 80 1:3. Lestvica: 1. _ 2. Petrol 80 3 3 0 9:2 6 Prosveta 3 3 0 9:2 6 3 Petrol 79 3 1 2 6:8 2 4 ZRVS Tržič 3 1 2 5:7 2 5 Semaforji Peko 3 12 3:7 2 6 Blue racers 3 0 3 3:9 0 •J. Kikel NOGOMET Zaslužena zmaga KRANJ - Nedeljsko popoldne na stadionu SUnka Mlakarja je razveselilo prezeble ljubitelje nogometa. Gostje, nogometaši Drave iz Ptuja, so domov odnesli osem golov, člani Triglava pa so zabeležili prvo zmago, ki bi bila glede na prikazano igro Ae viija. Za dober uvod so poskrbeli mladinci, ki so z goli Horvata (2) in Murseloviča (2) ter Križaja napolnili mrežo mladincem Drave, ki so prikazali slabo in na trenutke tudi grobo igro. Vsekakor je visoka zmaga zaslužena in mladinci nadaljujejo z dobrimi igrami. Mogoče jim manjka le Ae nekaj napadalcev, čeprav je učinkovitost zadovoljiva. Tudi člani so razveselili z zmago, gola pa ata dosegla Belančič in Kneze v ič, ki je končno zaigral na levem krilu. V obrambi je Ibraiimovič držal vse konce igre v svojih rokah, v aredini je dobro zaigral Belanf ič, vsi skupaj pa ao bili borbeni in boljii od slabih goatov, ki so pokazali zares malo nogometnega znanja. Domačini pa ao zlasti v drugem polčasu zamudili priložnost za popravek gol-razlike, aaj so bili nekajkrat nespretni. Vsekakor pa prvi dve točki pomenita vzpodbudo v boju za obstanek. KOLO PRESENEČENJ Kadeti Save so začeli s prvenstvom boljše kot vrstniki iz Britofa. Savčani ao katastrofalno premagali Jeseničane z 8:1, zlasti razpoložena pa sta bila Ta-neaki in Mrak. Britofljani pa so izgubili proti odličnemu Kamniku, ki je poleg Save najreanejai kandidat za prvo meato. V rekreativnih ligah je bilo kolo presenečenj pri članih. Sava je doma presenetljivo izgubila z Naklom, Senčurjsni pa ao premagali vodečega Triglava, ki mu je to prvi poraz. T r bo je in Kokri ca ata igrala 3:3, Korotan pa je premagal Pri makovo z 2:1. V B ligi je moitvo Filmarjev premagalo v derbiju Preddvor z 2:1 in se učvrstilo v vodstvu, Grintavce pa je nekoliko presenetljivo slavil nad Britofom. V mladinski ligi je vodeče Naklo premagalo Pri makovo in zanesljivo vodi. M.Suhir NESREČE VOZNIK POBEGNIL Kranj - V četrtek. 3. aprila, ol) 23.20 se je na magistralni cesti pri odcepu /a StrUŽevo pripetila prometna nezgoda, povzročitelj pa je pobegnil. Voznik osebnega avtomobila Marjan Puhar i/ Radovljice je vozil od Kranja proti Radovljici, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik neznanega avtomobila rdeče barve, ki je oplazil Puharjev avtomobil in odpeljal naprej Pobegli avtomobil ima poškodovan levi prednji blatnik in vzvratno ogledalo. Škode na obeh avtomobilih je za 8000 din. Za neznanim voznikom še poizvedujejo. AVTO ZGOREL Skofja Loka — Na regionalni cesti med Skofjo Loko in Gorenj« vasjo se je v četrtek. 8. aprila, oh 20.10 v Logu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Cukman (roj. 1945) iz Gorenje vasi je vozil v nepregledni ovinek, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal nek tovornjak, ki pred srečanjem ni zasenčil dolgih luči. Voznika Cukmana je zaslepilo, tako da je zapeljal v desno v jarek, od tu pa ga je vrglo spet nazaj čez cesto, kjer se je 5 metrov od ceste s prednjim delom avtomobil zaril v zemljo in se vžgal. Avtomobil je popolnoma zgorel, vozniku pa ni bilo nič. Škode na avtomobilu je za 90.000 din. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Kranj — Na Gorenjesavski cesti se je v petek. 4. aprila, ob 10.40 pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik tovornega avtomobila Ivan KaDič (roj. 1943) z Drulovke je vozil proti obvoznici. Pri skladišču Merkur je pred njim začela kolona vozil ustavljati, voznik tovornjaka pa ni pravočasno uspel ustaviti in je trčil v osebni avtomobil voznika Alojza Kimesvvengerja (roj. 1900) iz Ljubljane, tako da je le-tega potisnilo naprej v tovorni avtomobil Stanka Lumperta iz Ljubljane. V nesreči sta bila voznik Kimesvvenger in njegova žena ranjena. Škode na vozilih pa je za 45.000 din. TRČENJE V OVINKU Bled - V soboto, 5. aprila, ob LJ.35 se je na Bledu pripetila prometna nezgoda v križišču Union. Voznik osebnega avtomobila Drago Kenda (roj. 1958) iz Boh. Bele le voz, od hotela Svoboda proti križišču Union; v ostrem desnem ovinku ga je zaradi hitrosti zaneslo v levo. prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Ludvik Knafelj (roj. 1929) iz Boh. Bele. Voznik Knafelj je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je bil voznik Knafelj ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobilih pa je za 80.000 dinarjev. AVTO ZDRSNIL S CESTE Radovljica — Na regionalni cesti med Posaveem in Črnivcem se je v nedeljo, 6. aprila, ob 18.30 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Srečko Zeleznikar (roj. 1959) z Jesenic je vozil proti Črnivcu. V peraškem klancu ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zapeljal je s ceste in se prevrnil 30 metrov po pobočju. Voznik si je v nesreči pretresel možgane, njegova sopotnica Marija Zupan iz Zaloš pa je bila lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. SMRTNA NEZGODA Kranj — Na lokalni cesti med Kranjem in Šmarjetno se je v ponedeljek, 7. aprila, v zgodnjih jutranjih urah pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila zastava 750 Boro Milojkovič (roj. 1956) iz Kranja je peljal na .Šmarjetno; v levem nepreglednem ovinku okoli 100 metrov pod vrhom je zaradi nepazljivosti zapeljal s ceste in se prevrnil kakih 300 metrov po pobočju. Pri tem je voznik padel iz avtomobila in obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v Klinični center, vendar je že med prevozom umrl. sodobna kuhinja-sodoben dom Ko opremljamo kuhinjo zahtevamo kakovostno opremo, ki bo dajala domačnost, ki bo lepa in funkcionalna. Ker opreme za kuhinjo ne kupujemo vsak dan, moramo pred nakupom dobro premisliti, izbrati najboljše in se posvetovati s strokovnjakom. Ob nakupu kuhinje vas želimo opozoriti na: — brezobrestno potrošniško posojilo, — strokovne nasvete, — visoka kakovost in široka izbira ... Oglasite se med 1. in 15. aprilom v blagovnici Metalke v Ljubljani, v Mariboru in v prodajalni v Kamniku. Priporočajo se vam: Metalka, Brest, Gorenje, Lipa, Marles, Svea. <£) metalka Kmetijsko živilski kombinat. Kranj razstavlja na Gorenjskem sejmu od 4. do 14. aprila priznano «i>r*j sončnično olje CEKIN, priljubljeni sir GA VDA. razne mlečne in mesne izdelke ter semenski krompir. MLADI TEKMOVALI - Minulo soboto so bila po vseh gorenjskih občinah tradicionalna občinska tekmovanja Kaj veš o prometu in srečanja pionirjev prometnikov. V tej najbolj obsežni prometni akciji, saj izbirno tekmovanje zajame prav vse osmošolce, so na občinskih t7kmovanjih izbrali najboljše ekipe in posameznike, ki se bodo 19 aprila pomerili na republiškem tekmovanju o prometu v Ptuju. Na sliki- kranjski osnovnošolci so se tako kot vsi njihovi vrstniki pomerili v znanju prometnih testov, vožnji s kolesi po ulica/. Stražtšč* in Vožnji na poligonu. Najuspešnejši so bili tako ekipno kot med posamezniki učenci osnovne šole Franceta Prešerna. - Foto: F. Per-dan S SODIŠČA Premalo ocarinil blago Temeljno sodišče v Kranju je novembra lani obsodilo Matijo Až-mana, starega 31 let. iz Kranja na eno leto pogojne kazni, višje sodišče pa je na pritožbo tožilca kazen spremenilo v nepogojno kazen prav tako enega leta zapora. Ažman je bil štiri leta zaposlen kot carinik Carinarnice Jesenice. V letu 1976 je delal na izpostavi carinarnice na Jezerskem Sredi novembra, ko je carinil glasbene aparate, ki jih je uvozil Oton S., je naračunal za 3000 din carine, kar je bilo vsekakor premalo glede na vrednost blaga. Za prejeti denar pa tudi ni napisal potrdila o plačani carini, niti ni denar dal v blagajno. Decembra istega leta je prav tako na mejnem prehodu Jezersko carinil glasbene aparate, ki jih je uvozil Jernej J. Ta mu je dal fakture, kjer so bili vpisani vsi aparati s cenami, ki pa so bile za okoli 30 odstotkov nižje, kot so bile aparature dejansko vredne. Carinik bi moral vse blago tudi pregledati in preveriti, če se Ogenj v skladišču Kranj - V soboto, 5. aprila, je na gradbišču Ljubljanske banke začelo goreti v leseni baraki, ki so jo ogrevali s termoakumulacijsko pečjo Zaradi pregretja se je vnela lesena stena, ogenj pa se je razširil tudi na skladišče, kjer je pogorela zaščitna oprema, kabli in drug material. .Škode je za okoli 100.000 din. Ogorki zanetili ogenj Žiri - V ponedeljek. 7^ aprila, zgodaj zjutraj je začelo "goreti v stanovanjski hiši Albine Rihtaršič v Stari vasi. Prejšnji dan zvečer so imeli v stanovanju zabavo mladoletniki, ki so cigaretne ogorke spravljali v kartonsko škatlo. Ta je ostala na pisalni mizi. zaradi tlečih ogorkov pa se je vnela škatla in kasneje tudi miza. Miza je v celoti pogorela, prav tako tla. strop in pohištvo v sobi. Škode je za okoli 150.000 din. Ogenj so pogasili gasilci PGf) Ziri. sklada s fakturami, vendar pa tega ni storil, saj je kot je dejal, aparature poznal. Vendar pa so bili na primer v fakturi označeni zvočniki t jakost jo 50 W, v avtomobilu pa so bili zvočniki z oznako 100 W. Ko je ocarinil blago, ni upošteval magnetofona in slušak, razen tega pa vse blago ocarinil za 7311,50 din premalo. Ko je bil carinski postopek že končan in je Jernej J. že vzel potni list in carinsko deklaracijo, je komandir milice na mejnem prehodu Jezersko ustavil Jerneja J., ker se mu je zdelo, da carinski postopek ni bil tak, kot bi moral biti, kar se je kasneje tudi izkazalo kot pravilno. Sodišče je ugotovilo, da je Ažman kriv tudi nevestnega dela v službi, da je vedoma kršil carinski zakon in Pravilnik o posebnem carinskem postopku z blagom, ki ga potniki pripeljejo na mejo. Blago je ocenil po nerealnih fakturah ne le pri Jerneju J. in Otonu S., pač pa tudi pri Jožetu P. in Bojanu P.; skupna škoda, ki jo je zaradi tega utrpela Carinarnica Jesenice, je bila ocenjena na 40.769.50 din. Poskus uboja ali silobran Jesenice — V petek, 4. aprila, nekaj po 14. uri je Vaško Kostadi-nov, star 24 let. z nekim ostrim predmetom zabodel svojega bivšega tasta Mihaela Zormana, starega 60 let. na Cesti 1. maja. Huje ranjenega Zormana so prepeljali v jeseniško -bolnišnico, vendar pa kot za sedaj kaže ni v življenjski nevarnosti. Zorman je nekaj po 14. uri prišel z dela domov, ko je v hiši zaslišal jok svoje 13 mesecev stare vnukinje v prvem nadstropju. Odšel je pogledat, v stanovanju svoje hčere pa je našel njenega razvezanega moža. Kostadi-nov je namreč prišel na obisk k otroku, ki ga je doslej bil le nekajkrat videl. Za sedaj še ni jasno, kako je prišlo do prepira med Zormanom in bivšim zetom; gotovo je le, da je Kostadinov Zormana nekajkrat z nečim ostrim zabodel. Zorman je še utegnil priti'na cesto. Kostadinov pa je pobegnil, a so ga kasneje aretirali. modna hiša n. sol. o. Trgovska in delovna organizacija Specializirana trgovska organizacija MODNA HIŠA za prodajo tekstila, konfekcije in galenterije nudi v svojih blagovnih hišah TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek in Smederevo za pomladne dni bogat izbor modnih oblačil, aktualnih pletenin, galanterijskih artiklov in modnih dodatkov, ki bodo dopolnili in popestrili vsako garderobo. Na voljo so vam modeli za vse starosti in postave za najrazličnejše priložnosti. Obiščite nas in se prepričajte. MODNA HIŠA vas pričakuje. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Sprejema prijave kandidatov za vpis v TEČAJ ZA 13PRAVUALCE IN KURJAČE NIZKOTLAC-NIH KOTLOV Prijave sprejemamo do 1F>. aprila t. 1.. uvodni razgovor s kandidati bo 1H. aprila ob \r>. viri v prostorib delavske univerze Tomo Brejc. Staneta Žagarja 1. MERKUR KRANJ vam na spomladanskem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 4.—14. aprila NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA • bela tehnika • ročno in vrtno orodje • sesalci in mešalci • el. gospodinjski aparati • akustični aparati • moška in ženska kolesa • osebni avtomobili SSSR • prevleke za sedeže OBIŠČITE RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR KRANJ EPS SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM JATOVE DOMAČEM MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA 1. APRIL DO 31. OKTOBER 1980 ODHODI IZ LJUBLJANE ZA LET ST. DNEVI ODHOD PRHKU BUS ODHOD TIP LETALA B BEOGRAD 721 5 07.88 08.80 05.40 DG8 BEOGRAD BEOGRAD 721 i 12 87.18 88.18 05.50 72S BEOGRAD BEOGRAD 721 3 4« B 7- BB.BB 08.80 08.40 DC9 BEOGRAD BEOGRAD 323 15 14.80 15.88 12.40, DCS BEOGRAD BEOGRAD 723 5 18.18 17.10 14.50 72S BEOGRAD BEOGRAD 725 57 18.48 28.48 1818 DCS BEOGRAD BEOGRAD 727 13« 28.50 21.58 10.30 DCS BEOGRAD BEOGRAD 727 2 21.38 22.38 28.18 72S BEOGRAD BEOGRAD 727 8 21.48 22.48 2010 72S BEOGRAD DUBROVNIK DUBROVNIK 221 2 18.15 17.15 14.55 DCS DUBROVNIK 229 B 17.50 18.58 1010 72S DUBROVNIK DUBROVNIK DUBROVNIK 988 4 10.80 11.80 08.48 DCS SPUT MM 248 14.30 15.28 13.10 DCS SPLIT SARAJEVO 955 13 14.48 15.35 1318 DCS SARAJEVO SKOPJE 904 248 14.30 18.50 13.18 DCS SKOPJE SKOPJE 955 13 14.40 17.88 1310 DCS SKOPJE NEW TORK 502 8 14.00 18.28* 87.38 DC18 BE0GRAO NEW TORK* 5G2 1 13.88 17.28* 11.00 DC1B BEOGRAD NEW TORK m 2 00.30 18.20» 0710 DC1B NfčVf TORK CLEVELAND* 522 4 12.08 17.88* DC1B CLEVELAND* CtflCAGO* 522 4 12.08 28.08" ion DC10 CMCA60* AMSTERDAM 228 2 11.00 13.40* 15.80* 08.25 72S AMSTERDAM AMSTERDAM 228 B 13.18 H.35 ' 72S AMSTERDAM FRANKFURT 35« t 12358 10.18 12.28« DCS FRANKFURT LONDON 212 2 15.58 17.58* 14.15 72S LONDON LONDON 212 5 18.28 12.28* 88.45 72S LONDON LONDON 212 7 88.58 18.50* 8715 DOB LONDON PARIŠ 244 57 14.48 17.25' 13.85 DCS PARIŠ Z0RICH 322 15 10.15 UJO 08.48 DCS ZURICH LENINGRAD 138 4 18.35 15.40 08.40 ms PRIHODI V LJUBLJANO LET ST 720 728 720 322 724 722 724 722 724 228 228 087 B54 5 12 3 4* B 7- 1 r r 13*4 5 B 2- B 4 148 23 148 23 08.30 05.40 08.20 08.40 14.45 87.10 18.18 08.48 2B.BB 88.30 07.20 08.48 8715 1115 1118 88.30 88.35 87.80 87.15 15.45 88.10 28.18 80.40 21.00 18.28 1215 12.38 0818 8815 2815 21.15 18.35 12.48 12.45 88.45 523 523 228 228 355 213 213 213 245 323 B 1 1 4 4 2 B 12358 2 5 7 • 57 1 5 12.88 11.80 18.15* 28.88* 28.88* 1415' 18.38* 13.58* 18.58* 13.38* 11.58" 18.28* 12.18 13.00 12.00 12.45' 12.45- 15.85 17.18 14.00 20.58 15.30 13.50 1B.85 1310 13.15 13.15 HL2B 17.48 2118 1418 18.35 13.58 LEGENDA: 1 2 3 4 5 B 7 BnaM v tednu Ptlhod naslednll Ban IIU72S led DCS leti odi 6. Bo38. 8. leti trta Beograd 8 -1 Bt 28. 4. ta 28. Bo 31.18. le« uro pral b - leti rok drogi toBou c -1. do 5. 4. In 28. 9. do 31.18. letJ uro pral d - 2fi. do 31.10. letJ uro pni Vsi časi so lokalni. Vozni red le samo Infonnaclla In se lahko brez predhodnega obvestila Jugoslovanski aerotransport Poslovalnica UuMlana Miklošičeva 34, n. c. 317-877 sel. talnlttvo 313-885 prodalna služba 315-848 počitniški paketi 315-858 314-348 314-341 Poslovalnica Maribor Grajski trg 3 - hotel Orel tel 062-26 155 062 27 038 rezenraclle In Informacije S«, »APRILA 1980 13.STRAN O Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Na podlagi 6. člena Pravilnika o kreditiranju sta- Z™!^*^**11^ obJav,Ja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice po sklepu 5. .seje zbora uporabnikov skupSčine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice z dne 31.3. 1980. H RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM KI GRADIJO OZIROMA ADAPTIRAJO STANOVANJSKE HIŠE ALI KUPUJEJO DRUŽINSKA STANOVANJA I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. člen Posojilo po tem razpisu lahko najamejo delavci tistih temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo del svojih stanovanjskih sredstev po določilih Samoupravnega sporazuma o izločanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Jesenice za obdobje 1977— 1980, ali po ustreznem odloku Skupščine občine Jesenice. Razpisa se lahko udeležijo tudi delavci, ki združujejo svoje delo pri samostojnih obrtnikih, če leti vplačujejo stanovanjska sredstva od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice. 2. člen Posojila so razpisana iz dela sredstev za stanovanjsko Eidnjo, ki jih organizacije združujejo pri Ljubljanski nki TBG Kranj, poslovna enota Jesenice in iz dela sredstev, ki jih vplačujejo samostojni obrtniki od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov pri njih zaposlenih delavcev. Razpisni vrednosti znašata: - za delavce, ki združujejo delo pri organizacijah do vikine 7,500.000. — din - za delavce, ki združujejo delo pri samostojnih obrtnikih do viSine 500.000.-din 3. člen Delavci, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno - ali neustrezno stanovanje, lahko zaprosijo posojilo pod naslednjimi pogoji: - da gradijo oz. adaptirajo stanovanjsko hišo ali kupujejo stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, - da so kreditno sposobni. Prosilci *za posojilo, ki bo uporabljeno za dograditev I stanovanjske hiše pa morajo izpolnjevati Se naslednje pogoja - stanovanjska hiša mora biti že zgrajena do I III. gradbene faze, oz. do I. gradbene faze, če gradijo montažno stanovanjsko hišo - stanovanjsko hiso morajo usposobiti za vselitev , najpozneje v roku 36 mesecev po dodelitvi kredita, če zasedajo družbeno najemno stanovanje. Posojila za adaptacijo obstoječih stanovanjskih hiš ia stanovanj bodo odobrena le tistim prosilcem, ki bodo i adaptacijo dosegli boljšo funkcionalno razporeditev ia povečanje Števila stanovanjskih prostorov ah zbolj-I kli stanovanjske razmere z uvedbo ah modernizacijo i anutarij in ogrevalne opreme. Posojilo za gradnjo oz. adaptacijo stanovanjske T*h se lahko odobri tudi tistim delavcem, ki gradijo ali štirajo svoje stanovanjske hiše izven občine Jesenice •to v kraju z urejenimi pogoji dnevnega prevoza na alo in z dela, vendar se morajo v tem primeru obvezati, •J bodo takoj v celoti vrnili preostali del neplačanega posojila. Če pridobijo lastnost delavca v drugi orga-•ttaciji izven občine Jesenice. II. LASTNA UDELEŽBA 4. člen Pri nakupu, srradnji ali adaptaciji stanovanjske hiše •li stanovanja mora posojilojemalec sodelovati z lastno udeležbo. . 1. Znesek posojila, ki pripada delavcu, kadar gradi «. adaptira družinsko stanovanjsko hišo izražen v od-•totku od vrednosti standardne družinske stanovanjske bifeje razviden iz naslednje tabele: mesS!?* OrT^na Znaša lastna ude- Potem pripada de-flana družine v le**™ v ? od vred. lavcu posojilo v ? primerjavi s po- standard. druž. od vred. standard, prečnim mes OD v stanovanjske hiše družinske stan. hiše občini Jes. za leto najmanj največ do 1979 do 50* od 51-75? od 78-100? od 101-120? nad 120? 40? 45 ? 50? 55? 60? 30? 25? 20? 15? 10? t. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup 1*£uj?£eg'a (etažnega) stanovanja in potrebna lastna IJdeležba izražena v odstotku od cene standardnega tanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: znaša poprečni mesečni OD na 7 . ,aotnq ,,j0 Potem pripada de- , ' u0<^ m Devizni raćun in devizno hranilno knjižico lahko ustanovi v Ljubljanski banki vsak jugoslovanski državljan, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji ali je na začasnem delu v tujini, pa tudi vsak jugoslovanski izseljenec ali izseljenec-povratnik. Postopek ustanovitve deviznega računa ali devizne hranilne knjižice je hiter in preprost. Hranilne vloge se glasijo na ime, imetnik pa lahko s pisnim pooblastilom prenese pravico do uporabe deviznih sredstev tudi na zakonca, otroke, starše, brate ali sestre. Vplačila in nakazila na devizni račun ali devizno hranilno knjižico v konvertibilnih valutah so neomejena, kar velja tudi za izplačila pri vseh enotah temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko na območju SFRJ. Da bi banka pravočasno zagotovila tudi izplačilo večjega zneska v želeni efektivni valuti, je priporočljivo, da se občan o takem nameravanem dvigu deviz predhodno dogovori z enoto, ki vodi njegovo devizno hranilno vlogo. Devizno hranilno knjižico občan lahko uporablja tudi pri vseh enotah drugih jugoslovanskih bank in dviga prihranke do zneska 250 $ dnevno, preračunano v ustrezno valuto. Ljubljanska banka obračunava obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v devizah, in sicer: pri navadnih vlogah na vpogled po 7,5% obrestni meri, pri vlogah, vezanih na 13 mesecev po 9% obrestni meri ter pri vlogah, vezanih na 24 mesecev in več po 10% obrestni meri. Obresti se obračunavajo od dneva vplačila dalje, pripisujejo pa se letno za vsako vrsto deviz posebej. /O ljubljanska banka Združena banka, Ljubljana n. sub. o. Informacije po telefonu 61-15T zvečer Prodam 15 ali 16 eolski GUMI VOZ. Razgledna 14, Bled Prodam dvojna nova, zastekljeni BALKONSKA VRATA. 210 x 1* Šenčur, Pipanova 19 Prodam TRAKTOR retor. J KM. Prebačevo 34, Kranj Prodam 2 kub. m suhega MACESNA. Grad 59, Cerklje Prodam KOSILNICO BCS al menjam za plemansko KRAVO s nekaj bukovih drv. Nomenj *-Bohinjska Bistrica Prodam SENO. Pevno 3. Skjg Loka Prodam novo PEC za centralr 'ogrevanje, znamke feroterm z boj"' lerjem. 30.000 kal. Tomažin D«* jan. Britof 291. Kranj Prodam skoraj novo KITARO »MEXIKO«. za 1.800 din. Teru Aleš. C. l.maja 24. Kranj = KUPIM 1=--M Kupim STROJ za navijanje tj Ijav. Ponudbe v oglasni oddelek prt .»TULJAVA« Kupim od 100 do 300 ko** POROLITA ali SIPOREKSA. line 7 do 10 cm. Ponudne pošljite m naslov: Bajt Stane. Rovte 4. Seki M Kupim nove ali dobro ohrani«* elemente POHIŠTVA -barbari brest - Nova Gorica. Klavh' Angelca. ZgoSa 6. Begunje na 8* renjskem "JSČ VOZILA 58/a U god no prevoženih Golnik 58/a Prodam ŠKODO, letnik ttj Zalog 31, Gorice, tel. 23-341 Prodam NSU 1200 C, letniki*; skupaj /. rezervnimi deli. Informar po tel. 50-691 od 6. do 14. ure kf Prodam RENAULT 4. k** 1969. Prevoženih 150.000 km. * 20.000 din in ŠKODO 1000 MM 13.000 din. Mauko Anica. G*J prodam MZ-25H ^ 3.500 km. Medved m Ugodno prodam VVARTBPRf* letnik 1972. / rezervnim motorji1 Tomažičeva 2. tel 26-777 - Kr*1. Prodam avto ZASTAVA 1* letnik 1974. registriran Ho dei?m£ 1980. cena 30.000 din. OgN * ponedeljka do petka popoldan V/ le. Hotemaže 1. Preddvor V Prodam ŠKODO. letnik \9RL voznem stanju, registriran (ki >ulj? 1980. Stupar. Hrast je 77. Kram J Poceni prodam dele U K NAULT H ter AVTO PR1K0LJ in trofazni dvotarifni STF^J ZakrajSek. Gohovce 9. Podnart J Ugodno prodani ZASTAVji letnik 1973. prevoženih 83.r^ Ponudbe po tel. 27 192 Prodam ZAPOROZUA. 1976. registriranega do man« i PRIKOLICO. Simnove. Sp J rava 10. Kropa ZASTAVO 101. if»73 nm**' 4.5 SM Svete Zvone. Zagarjeva 29 Kupim DELE za A MI K P1*? desni blatnik, ter prva m »"J vrata in mešale, za beton. P«*-^ i s< 'fin Ia % ki i* v J*n Hi > G/ % Nt % i* po tel. 21-254 v d poldanskem Prodam NSU 1000. letnik !lW~ 6.500 din. Guzzi Zdenko. FrankT naselje 73. Skofja I.oka. tekjj 064-61-073 p„p„|dan Prodam ZASTAVO 750. I«J matije v gostilni pri »KAPKMJ Riklijeva 5. Bled Ugodno prodam dobro ohiV VW 411 |. Vukovič Luka Fint*£ jeva 11. Lesce Nujno.prodam CZ-350. dobro * ranjen. Mikolič. Radovi iu* svobode 1 1 pri železniški ni MINI C0W Prodam avto HKK) _ karamholiran Šenčur. Kuratova 8 Prodam ZAPOROZCA 197- P zervne dele R-4 in R-16. Suhor Hr na. Bled. Cesta svobode 30 ^^^STANOVANJA^ Dvosobno komfortno STAN1 VANJE (52 kv. m) v Kranj«, ftorlijevem naselju, vseljivo v jufcr 1981. prodam najboljšemu p<>»^ niku. Informacije po tel. 28-l6»tfl dan od 19. do 21. ure Mlada mamica z dveletnim *r kom. pridna in poštena, zaposlen* podjetju, išče starejšo žensko, ki nama bila pripravljena dati t«/ kotiček v svojem stanovanju . Kranju ali bližnji okolici 7*J\ veliko uslugo, hi ji bila priprav!** dati vso pomoč in oskrbo, ^n^. nama boste srečna i-1 Izdaja CP Glas, Kranj. 8Uwk: Ta Gf renjaki tisk Kranj, tisk: ZP pravica, Ljubljana. Naalov mSaiaT in uprav« lista: Kranj, Moto Mja***' - Tekoči račun pri 8DK v Krmak w vilka M50«-S03-3im - Tullfial: ^ 33-341, glavni uradnik, odajavarai ar< nik in uprava 21-S36, ranakcija ll-aP komerciala - propaajanna. aarilaar mali ogiaai in racnnovoaVatvo NaroCnina sa prvo poHotJc IM* £ 200. Oproaceno prometa e ga *r*^ po priatojnom mnenju 421-1/TS. H«K. »APHIIA 1980 15. STRAN O L« A S Soliden moAki isl2.ure 2700 GARAŽO v Kranju, med Lev-"'i.ovo ul. in Ulico St. Rozmana. fMam najboljšemu ponudniku. In-Siarije po telefonu 26-445 od 19. V] ure 2701 .Kupim starejšo H ISO. gospodo POSLOPJE ali H ISO v 'tradnji kjerkoli na Bledu. Naslov v ^t«nem oddelku 2702 ZAPOSLITVE! KRISTICNO DRUŠTVO BE 'l'NJE na Gorenjskem. išče hono-Vm najemnika za kiosk Begii-«» Nastop službe od 1. 5. 1980 do 10 1980. od 9. do 19. ure ali po Vvoru S stanovanjem ne razglašamo. Pismene prijave pošhMte Wlov: TD Begunje 2644 Poceni tipkam diplomske naloge ali druge stvari. Ročno PLETEM razne jopice in puloverje. Vučkovič. Tomažičeva 6/f. Kranj 2703 Solastniki garažnega objekta za nebotičnikom — C. J L A b\ Kranj, oddajo naslednja dela: — pleskanje pločevinastih površin in strešne konstrukcije — prevleka obeh ramp s posebno asfaltno mešanico, približno 90 kv. m — ureditev perišča za avtomobile Razpis velja do 15. aprila 1980. Pojasnila po tel. 23-233 od 12. do 14. ure 2704 OKRASNO DREVJE za vrtove prodajamo: Srebrne smreke (Picea pungens Engelm). cedre (Ce-drus atlantic) in črne smereke (Picea Marjana) dobite pri M. Kanciliia, Kranj. C. Kokrškega odreda 12/a (V bližini vodovodnega stolpa) takoj za številko 12 SERVIS! Za čiščenje »tepihov«. tapisoma in itisona. za privat in družbeni sektor! Telefon 22-043 od 14. do 20. ure 2009 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre FRANČIŠKE PODJED iz Šenčurja se zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom za izkazano pomoč v težkih trenutkih ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi č. duhovščini za opravljen obred. Bratje in sestre Cerklje, Šenčur, 8. aprila 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame MARIJE LAVTAR ae iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, posebno pa sosedom za pomoč, darovano cvetje, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Vinko, sin Peter z družino in hčerka Olga z družino Šutna Izgubil se je PES LESI - križanec, črno-rumen. Prosimo sporočite: F. Žitnik. Skofja Loka. Suska 26. tel. 60-928 2705 Ušla je PAPIGA Nimfa. Proti nagradi sporočite po tel. 26-523 27011 SPOROČILO KONJEREJCEM Na plemenilni postaji v Ko-mendski Dobravi 4 (pri Ivanu Kosirniku) je vsak torek, od 7.30 do 10.30 veterinarski pregled vseh kobil, ki se na plemenilni postaji pripuščajo, ugotavlja se tudi zgodnja brejost. Na podlagi prograna. ki ga je prejel UO Sklad za pospeševanje kmetijstva pri IS Skupščine občine Kranj, so pregledi brezplačni za lastnike kobil iz ohčine Kranj. Ce je potrebno zdravljenje, plača lastnik samo zdravila. Pregledi so se že pričeli in bodo trajali 3 mesece. Konjerejci, izrabite priložnost! Ne dovolite, da vam kobila ostane jalova. Za lTO Sklada za pospeševanje kmetijstva občine Kranj r4-14. aprila V KRANJU mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v našem paviljonu v hali A: POHIŠTVO GRADBENI MATERIAL BELA TEHNIKA DEKORATIVNO BLAGO murka VABILO na A. Turnosmučarsko turo iz Bohinja do Triglavskih je-. zer, na Kanjavec ter spust na Velo polje in v Krmo. Odhod iz Kranja izpred hotela Creina v petek 11. IV. ob 16. uri, povratek v nedeljo približno ob 14. uri. S seboj je treba vzeti turno smučarsko opremo, topla oblačila in hrano za dva dni. Tura bo kondicijsko precej zahtevna, število udeležencev je omejeno. B. Planinsko turo na Slavnik in Socerb — Škocjanske jame v nedeljo 13. aprila 1980. Odhod iz Kranja izpred hotela Creina ob 6. uri. Prijave za obe turi sprejema PD Kranj do 10.4. 1980 do 10. ure. VAM NA SPOMLADANSKEM KMETIJSKEM IN GOZDARSKEM SEJMU OD 4. DO 14. APRILA V KRANJU NUDI GRADBENI MATERIAL IN OPREMO ZA VAŠ DOM Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, zeta in svaka MARTINA ZORKA roj. 28. oktobra 1930 Za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom: tovarne Sava Kranj, VVZ Kranj in Oblačila Novost Tržič, KŠ CirČe Kranj in RK Čirče, kakor tudi Gasilskemu društvu, godbi in pevskemu oktetu za ganljive žalostinke ter govornikom za izrečene besede oh slovesu. Iskrena zahvala tudi Marinki Nadižar ter Alojzu IljaS za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Francka, sin Martin ter otroci Miroslav. Drago. Marija in Vesna z družinami Kranj, 2, aprila 1980 KOKRA Trgovska in proizvodna DO n. sol. o. Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Engro n. sub. o. ponovno objavlja prosta dela in naloge PRIUČENIH DELAVCEV Posebni pogoj za izbor je priučen delavec. Poskusno delo traja tri mesece - nastop dela je možen takoj. Pismene prijave sprejema tajništvo DO 64001 Kranj, Poštna ulica 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire. ml Marles vam predstavlja svoj program sodobnih montažnih stanovanjskih hiš in drugih objektov Obiščite nas na kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 4. do 14. aprila 1980 vaša hiša -marles hiša mednarodno priznana kakovost Kranj — V petek dopoldne je 19. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju slovesno odprl Franc Podjed, predsednik Gospodarske zbornice Gorenjske. — Foto: F. Perdan Kmetijsko gozdarski sejem v Kranju si je v petek~~popoldne ogledal tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS. — Foto: F. Perdan Zbližuje nas z zemljo in gozdom Nadaljevanje s 1. str. je ki »Glede na naravne pogoje in strukturo lastništva sta predstavljala gorenjskemu kmetu glavni vir dohodka gozd in živinoreja. Družbeni sektor se močneje razvil v gozdarstvu, k je lani ustvarilo 2 odstotka dohodka Gorenjske, medtem ko je delei kmetijstva le 0,6 odstotka. Gorenjsko kmetijstvo je usmerjeno v glavnem k živinoreji. Leta 1978 je bilo na Gorenjskem 50.000 govedi, 5400 prašičev, 3800 ovac, 1700 konj in 98.000 perutnine. Prireja govedi je usmerjena k mleku. Lani je bilo od 3800 kooperantov odkupljenega 24 milijonov litrov mleka ali 1900 litrov po kravi, družbeni sektor pa je oddal 5,3 milijona litrov mleka ali 5600 litrov po kravi. Odkup mleka se je v zadnjem desetletju podvojil,« je povedal Franc Podjed. »Prireja govedi skoraj v celoti pokriva potrebe po mesu, to je okrog 5000 ton, svinjino pa je treba kupovati drugod. Gorenjska potrebuje okrog 8000 ton svinjskega mesa. Oživlja se interes za vzrejo ovac. uspehi pa so doseženi tudi v poljedelstvu.« »Razdrobljenost je ena glavnih pomanjkljivosti gorenjskega kmetijstva. 6 kmetijskih zadrug deluje z relativno slabo strokovno in materialno osnovo. Enako velja za zasebni sektor, kjer pride pri kooperantih za odkup mleka povprečno le tri krave na kmetijo, 80 odstotkov kooperantov pa odda pod 30 litri mleka dnevno. V družbenem sektorju je problematična dotrajanost nekaterih farm. Poseben problem je neugodna starostna sestava kmečkega življa. Nad polovico kmetov je starejših od 50 let. V ospredje stopa problem opuščanja kmetij in zaraščanja planin z gozdom,« je dejal Franc Podjed in opozoril na nujnost zboljševanja položaja kmeta, na potrebo po vsestranski krepitvi zadružnih organizacij, na vlogo kmetijskih in zemljiških skupnosti ter pospeševalnih skupnosti ter hranilnokreditnih služb pri gozdarskih in kmetijskih organizacijah združenega dela. Programi zboljševanja morajo biti usklajeni, sicer v prihodnjem obdobju Gorenjska ne bo zboljšala položaja kmetijstva in gozdarstva. J. KoSnjek V Radovljici nov samoprispevek Delovni ljudje in občani občine Radovljice, ki so s samoprispevkom že zgradili mrliške vežice in dostop na pokopališče, pripravljajo na osnovi razvojnega programa nov referendum — Nujno rekreacijsko središče Radovljica - V krajevni skupnosti Radovljica so s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov zaključili / izgradnjo mrliških vežic in uredili dostop do novega pokopališča. Uredili so tudi prvi del cestišč v vaseh Vrhnje-Gorica ter tako povsem uresničili program. Za novo srednjeročno obdobje pa ostaja še nekaj problemov, ki bi jih radi uredili skupaj z organizacijami združenega dela. temeljnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Krajevna skupnost Radovljica se srečuje še naprej s problematiko otroškega varstva, šolstva, s komunalno neurejenostjo ter s pomanjkanjem . Športno-rekreativnih objektov. Med najbolj perečimi problemi je pomanjkanje prostora za varstvo otrok, saj se z novim Cankarjevim naseljem povečuje število otrok, zmogljivost sedanjega vrtca pa je premajhna. Svet krajevne skupnosti Radovljica tako meni. da mora to vprašanje najprej reševati samoupravna skupnost otroškega varstva v Radovljici, ker namensko zbira sredstva s prispevno stopnjo. Nujno bodo v Radovljici potrebovali tudi prizidek k osnovni šoli ali novo šolo, še posebej, ker se pripravlja celodnevna šota. V okviru srednjeročnega programa skrbijo za asfaltiranje cest, tako krajevna skupnost kot občani, želijo le več pomoči samoupravne komunalne skupnosti. Financiranje kanalizacije je sistemsko urejeno, vendar dela ne potekajo po programu. Svet krajevne skupnosti Radovljica je zato odločno zahteval, da se z novo gradnjo v Radovljici pospešeno zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje. V krajevni skupnosti so razmišljali še o gradnji občinskega družbenega centra, vendar so ugotovili, da takšne investicije ne bi mogli sofinancirati v krajevni skupnosti, s sosednjimi krajevnimi skupnostmi pa niso našli ustreznega sodelovanja. Občinska skupščina je akcijo podprla, a kulturna skupnost združuje premalo sredstev. Ko se pripravljajo, da bi razpisali nov referendum za samoprispevek, se številni občani in delovni ljudje ogrevajo za rekreacijsko središče v Radovljici. Ob letnem kopališču naj bi bil pokriti bazen, kegljišče, strelišče, savne in prostori za male rekreacijske športe. V okviru središča naj bi bili tudi prostori za mladino in manjši gostinski obrat. Načrtovali bi tudi ureditev zunanjih igrišč, središče pa nameravajo postaviti ob letnem kopališču. Zgrajene ogrevalne naprave, ki sedaj dopolnilno ogrevajo letno kopališče bodo zadostovale za potrebe ogrevanja pokritega DEŽURNI NOVINAR KRANJ — Veliko zanimanje obiskovalcev je v soboto na Gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju vzbudila živinorejska razstava, na kateri so s 85 razstavljenimi živalmi sodelovale Kmetijske zadruge Bled in Skofia Loka, KZK Kranj in Gorenjska kmetijska zadruga. Kmetje in posamezni družbeni kmetijski obrati so prikazali najlepše primerke govedi lisaste in črnobele pasme pri nas. Najboljši so bili seveda tudi nagrajeni. Prvo nagrado pri kravah lisaste pasme je dobil KZK Kranj, obrat Poljče, drugo Darko Trelc z I lovke, tretjo pa Franc Soklič s Sela. Za prvesnice lisaste pasme je prvo nagrado prislužil Anton Mesec iz Železnikov, za telice pa Slavko Iglic iz Srednje vasi. Pri oceni črnobele pasme pa je pri kravah vse tri prve nagrade požel KŽK Kranj, obrat Poljče, pri prvesnicah KŽK Kranj, Obrat Sorsko polje in pri telicah KŽK Kranj, obrat Cerklje. - Foto: F. Perdan tel.: 21-860 Kranj - Gorenjski kmetijski sejem v Kranju ima vsako leto številnejši obisk. Ze prve dni so si jo ogledali tudi naši vodilni družbenopolitični delavci Stane Dolanc, lv