St. 46 Mttin ittai i fm fsfcaia, LavranS poodetje^. ml 4aa ijHl^i « a - j-i____ U «n t u^ihnnk IWhl mI ' *' .t^tofitvo: V Tw»- m tU. februari« 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX sv. FraaBfta jjtfke&« it 20. L nadstropi*. Dopisi mai' ^ 'tjajo uratojilvn. Nenakiraaa M m aptejeniefe n»kopW se ac rracr}^. ledalateij In ody.*uni w Acto« O srbeč. — Lastnik tiskarna Buioost Tisk Uricama Edto«*1 u nese L 7.—» 3 mesece L 19-50. „M leta L 32,— in ce? 2« tirtremstvo mesečne * lir več. — Telefon orcdniltva in upr* i" JINOST ne Mevftke v Trsta In okofld po X cent — Ogtsst se nCmiifo r SlrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 osmrtnice, zahvala, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi tfenacnlk mm po L S — Mali oglasi po 70 cent beseda, najmanj pa L X — Ogta^ / naročnine In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ttllca FrančiSka Asiškega Ste*. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In opravo U-S& Ekspozć ministra NlniMa za dobo 50 let jako dober, če ne najboljši bajen v reškem pristanišču, ki bo popolnoma zadostoval za njen promet preko Reke. Najvažnejše pa je, da preide v jugo-slovenske roke baroško pristanišče z Delto in bank ino ter da se je dosegel popravek meje na kanalu Pečina. Razen teh teritorijalnih vprašanj so urejena še neka druga zelo važna vprašanja. Tako je zavod sv. Jeronima v Rimu prešel v jugo- samo ena sklenjena s Italijo kot neposredno sosedo. Tičejo se sosedov Bolgarov in Madžarov. Ninčič je zaključil: Velikega pomena tega političnega sporazuma ne more nihče podcenjevati. Njegov značaj sega preko sedanjosti in gre v bodočnost Nismo sklenili tega soorazuma, ker smo šibki. S šibkimi se ne sklepajo pogodbe. Pri slabičih se nikdo ne poteguje za prijateljstvo in za prisrčno sodelovanje. Naša država se razvija in napreduje. Za rašo državo bo največje važnosti, da je z Italijo v odno- ~ -«» •_.!_____ifi nrlorrnirfa Nekoliko glavnih momentov iz ekspe- reja jugoslovenskega voditelja vnanje politike o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo smo že priobčili po prvih kratkih poroči1 ih. Naj podamo še nekonajvažnejših momentov. G. Ninčič je ugotovil, da so spopol-ni!a sporazuma izdelana v sporazumu s hI rokov n jaki, kar dokazuje, da ni res, da bi se oila postopalo uemarno. Sporazum z Italijo -aj se ne ccenjuje neod.-sno od spioine^a evropskega položaja. Vtis, ki g,a je napravil sklep sporazuma z Italijo pri vseh prijateljih miru in dobrih odnošajev r ed narodi, je pokazal, da tudi ta pakt bpuda v kategorijo važnih meč i^rodiiih sporazunsov, S;^azumna rešitev reškega vprašanja in pakt o prijateljstvu sta v neločljivi zvezi. 3rez prve ne bi moglo bil! drugega. MJ Znano je, koliko so neprijatelji Jugoslavije lw8 delati na to, da bi se odnoSaji te poslednje z Italijo či;n bolj poostrili, ker so se zavedali, da .^o oni sami preslabi za rušenje Jugoslavije, ako ni na njihovi strani služ-bena Italija z vso svojo močjo. Vprašanje RIM, 21. Danes oh 10. se je sestal mi- v nedeljo, 2. marca. Za te slavnosti bo --~ : ItoKin I« Iintrtclotrtirt v n vM * ■ i . . 1 11 __1» ___- ____1___1____D -I.«.' t« Ji Ual-tvfielri Irrali 'o vensko last in dosežena je avtonomija i šajih intimnega prijateljstva in prisrčnega ' " 1 * - sodelovanja. Pakt prijateljstva z Italijo prinaša Jugoslaviji pokojen in miren jutrišnji dan. Ta politični' sporazum, ki ga v zunanjem svetu razumejo kot modro politično delo in s katerim se začenja pravoslavne cerkve v Trstu, Zadru in na Reki. Velikega in resnega pomena za so-plemenjake v Italiji je rešitev vprašanja izmenjave kron. Dalje je ta pakt koristen '.a Jugoslavijo tudi s tem, da zagotavlja izvršitev treh važnih mirovnih za Jugoslavijo posebno nova doba odnošajev i*ed Jugoslavijo In lih pogodb, od katerih je i Italijo, donaša ugled eti in drugi državi. l Pil silil lipi jpMo popelo Nove določbe z ozirom na najemnine Reke je delilo Italijo in Jugoslavijo v dva neprijateljska tabora, kar je delalo mnogo skrbi tudi iistim, ki so bili prijatelji obeh držav. Kadar so ti hotel napraviti Ju£o-slavji kako uslugo, so se vedno vpraševali, aii ne bo Italija smatrala tega kot neprijateljski čin. Razumljivo je, k3ko je to f ščalo na ves mednarodni poloraj Jiigo- nistrski svet pod Mussolinijevim predsed- prišel na Reko" tudi italijanski kralj, stvom. Po kratkem ex3pozeju o r.otra- Ministrski svet je vzel na znanje poro-njem položalu z ozirom na volitve je mi- čilo ministrskega sveta ter odobril dogo-nistrski predsednik prešel k najnovejšim vore, sklenjene med Italijo In Jugoslavijo dogodkom v zunanji politiki. Pridržal si je,, v Rimu 27. januarja 1924. da se bo o drugih tozadevnih vprašanjih! g^j g^gg BUltIBBlB Nato ie ministrski svet odobril na slaviis in slabilo njen pokraj. Sililo jo je 'in 0 k : rtvam. ki so bile mnogo bolj občune, tednik jbavil na eni prihodnjih sej, ter zaiel takoj svoje ooročilo o pogodbi s kraljevino SKS je ta, da je izginila neodvisna reška država. Ninčič je ugotovil na to, da se je jugo- ; ooročilo o pogodbi s kraljevino SHS ^ato je mimsirsm sve* oaoom na aneksiji Reke. Tu je ministrski pred- predlog justičnega ministra načrt za ukaz, ik orisal v&o znano zgodovino reškega se tiče najemnin. V smislu tega ukaza vprašanja od prihoda fašistov na vlado tja in nn podlag določb kr. ukaza od 7. ja-do zadnjih dni direktnih pogajanj m^d nuarja 1923. št 8 smejo prefekti v »vojih Kalijo in Jugoslavijo, katerih uspehi se oki-jih prisiliti h»ae gospodarje k oddaji v naiem praznih stanovanj. Ako se ne za- upanj, da bi se _nogla usta^i viti neod-, pallske pogodbe in pisma grofa Sforze. ^ najemnikom za določitev najemnine. V visna reška država, upadalo vedno bolj. ( katero — akoravno tajno in nikdar pred- da bi se gospodar in najemnik ne pr--ateijstvu arugace, nego ua se jji-jiuina iv;s a arzeva. meaiera ko o! moraie • . , —' stanje, ki je tajalo že šest let Poleg take; luka Pru-oš, Delta In stranska bankma ska vprašanja. V teku petnajstih dni bosta rešitve sta bili sicer res še dve možnosti:! -riti fod popolno suverenost Jugoslavije, morali potem stranki biti klicam pred to ali da bi Jugoslavija zahtevala razsodni-1KV pa bi autonomna neodvisna država razsodišče za določite*, naje imune, rekom ......ovira mirnemu sožitju med drugih petnajstih dni bo moralo razsodišče italijanska izreči razsodbo^ ___ . _ dogovore- Določbe ukaza od 7^»animrja 1923, št. 8. bi zahtevali razsedništvo, je treba uva-|— enkrat r-k'enjene — tudi izvršiti, sku- veljajo tudi za najemninske^ pogodbe že v? ti dejstvo, da rapal'ska pogd'ta ne j gala vsaj popraviti, kar se je popraviti sklenjene po 18. aprila 1920 in to, ako predvideva arbitraže za ustanovitev rc- dalo U.t načela po neuspehih paritetične gre za stare aK nove hiše, v kolikor ni odvisne reške države in bi bil prrdse^n k VoTnis?je direktna podajanja z Juđoslavi:o, prišlo pred zapadlostjo pogodbe do spra-švice sorejel raz~odništvo le tedai, če bi ki so dc vedla do sklenitve £cri navedenih ve mec* gospodarjem in najemnikom za se obe 'državi obrnili do njega. sporazumov, po katerih postane Reka del obnovitev najemninske pogodbe m z ozi- Is*o ve'ia tudi glede ra^sodmstva od i italijanske države. S to rešitvijo se je rom «» najemnino. Stanovanjsko razsodi-Društva nar^ov. Ker pa takega kalija tudi izofnila pravoreku predsedni- podaljšanje najemninske sporazuma ra razsodništvo med Italijo mjka Švice, ki bi se gotovo skliceval na pogodbe v smislu 7. člena omenjenega Jugoslavijo m bilo, razsodniitvo Društva ■ 4. člen rapalske pogodbe. Ubranili smo se uka2a določiti pnmerno najemni- rarodov sploh ni bilo mor.no. Ce pa bijprizivu na Društvo narodov, katerega izid no. za doho. trajanja tega podaljšanja ozi-se Jugoslavija sama obrnila do Društva j bi Lil negotov ter se je končnoveljavno ra1oc « P" ,tcm tuc^ določbe 8. člena narodov bi to najprej poskušalo zagotoviti | likvidirala karikatura zanelljanske^a auto- ukaza tcr 2-J.č3«n predstojećega rešitev na lep način. To pa zo?et ni b lo nomizma^ Tudi ne % more i« Italija ni- Razsodišče pa sme tudi zavrnit« prošnjo za možno briz sporazuna spornih strank.' Potem bi Društvo narodov napravilo poročilo, v katerem bi priporočalo rešitev, ki bi se mu zdela najprimernejša. Če bi Društvo narodov sprejelo to priporočilo 90- kamor drugam, kakor na "vzhod Na podaljšanje najemninske pogodbe in more zapadu so določne nacijonalne državne v tem sV£an1 določiti dan za izpraznitev farmacije in moremo tja pošiljati le delav- I stanovanja. ce, kar nam pa tudi zna postati enkrat1 ^a občino Kun se bodo lahko ^v upošte-zabranjeno. Smernice mirne ekspmzije vania vr«""« alučaph podaljšale najem-glasnoTbi *s"e "njega'člani - na podlagi Italije nam torej kažejo proti vzhodu in "inskf Pogodbe do 31. decembra 1924. in X*r čl pakti — obvezali, da se ne bodo smo tedaj morali priti v prijateljske stike velf d™feI v kraljevini vojskovali proti stranki, ki je zaključek j z državo, ki nam najprej na tej poti pri-.kler vlada stanovanjska kriza ter obstoia priporočila sprejela. Ce pa priporočilo ne (haja naproti. Odgovorni činitelji jugoslo-1 ^o pomanjkanje stanovanj. Ugotovitev bi bilo soglasno sprejeto od vseh njega čla-1 venske politike so spoznali pravi značaj ^kolsfrn spada v delokrog prefekta nov, bi imeli vsi člani, vštevši interesirane ----.„„»u —..u dotične ookranne. Po tei utfotovitv. iziavi stranke, svobodne roke. V slučaju — sicer neverjetnem — da bi vsi člani Društva narodov glasovali za tezo Jugoslavije,' bi to poslednjo Italija napadla z vojsko. S tem v zvezi je Nir^ič opozarjal na dejstvo, da ima Italija v Društvu narodov tudi zanesljive prijatelje. Za slučaj oboroženega spopada je treba uvaževati, da ima Italija Reko v svojih rokah in bi bila zalo na boljšem. V tem slučaju bi imela Jugoslavija le lep moralen uspeh, praktičnega pa ne bi imela nobenega. Slednjič ;e ugotovil Ninčič, da je Društvo narodov še mlado in da nima praktične možnosti za nastop proti tistim, ki ne bi upoštevali njegovih sklepov. Ostali sta torej le dve poti: ali prijatelj- italijanske politike ter so po svojih močeh dotičlje pokrajine. Po tej ugotovitvi izjavi z dobro voljo in neoporečno lojalnostjo prefekt, da vladajo v gotovi občini razme-pomagali do udejstvitve tega sporazuma. rc' opravičujejo udejstvitev kr. uka-Treba pa je tu tudi ugotoviti - je od 16 decembra 1923. nakar vzkliknil ministrski predsednik da bi P0**1^* najemninskih po- danes Reka ne bila italijanska, aki> ne bi g°db katCr° ^ ttc ^ ltl P** za" Gabriele D Annunzio izvrši! tistega pohoda iz Ronchi. Vlada in narod sta hvaležna poveljniku, njegovim legijonarjem, padlim na eni in drugi strani, danes spravljenim, ko je cilj dosežen. Kar se tiče pa mesta Peke same, je po mojem mnenju ustvarjeno, da izvrši na skrajni točki mej Italije svojo posebno in veliko nalogo, t. i. da postane mogočen člen v verigi med zapadom in vzhodom, med Italijo in slovanskim svetom. Danes ali jutri se bodo izmenjale ratifikacije, na- ški sporazum, aii pa pustiti vprašanje ne- kar se mora smatrati sporazum za popoln. rešeno, kar bi pomenilo, prepustiti Italiji, povrne v Beograd s P°ye" j I je val brez Mler bTmTl še le od trenc-tka ko sta se ita'iianska rilnicami kot novi poslanik kral evine ? j11 . r1 aoKier mogel, in |ug^o!enska^o^ %^^_naJu^loven^f dvoru. ^ » da^ obch ga more izrabljati za svojo propagando. V nadaljnih izvajanjih je ugotovil Ninčič, da je Jugoslavija že v letu 1920 izgubila ^^t/T^T T^i f Reko In te opozarjal na koristi doseženega italijanskega poslamstva v Beogradu. sporazuma za Jugoslavijo, ki ni izgubila Izpraznitev 3aro£a ?ll niti pedi svoje zemlje, marveč je pridobila; SUSAK, 21. Člani italijansko-iugoslo- Včeraj je tudi odpotoval v Rim italijan- F* ^STL^SF* i®^* Jsknvne ski odpravnik poslov Summonte, ki je žcI»f' ~ ™ ~ v času odhodu poslanika Negrottija vodil po*le\— bom obrazili med drugo raz- - - pravo v senatu — ko stojimo pred dogod- ki, ki bodo lahko odločilni in o katerih vse kaže, da bodo ugodni. VI poznate, da nisem človek, ki predobro posti svoje še del ozemlja z ju gosi o venskim življem.! venske mešane komisije za razmejitev so mesto in ki itt* pilimo, da bi se od-Poleg te£a je dobila v izključno oorabo oreći eda ii teren ob mrtvem kanalu Rečine siranil. flelmi prešini Iogosloveoike vlade BEOGRAD, 21. Vlada je izdelala svoj delovni program in ima po njem v prihodnjih dveh mesecih izvesti sledeče po-j sle: v zunanji politiki: Sporazum in raz-I meiitev z Italijo, rešitev nekaterih pogodb ,in konvencij, potem ureditev solunske luke in odnošajev do sosedov, konferenca Male entente v Pragi in vojno oškodnino kot najvažnejše vprašanje; v notranji politiki: Državni proračun, invalidski zakon, tiskovni zakon, zakon o poljedelski banki, upravna razdelitev države, tekoče zadeve, začasni sporazum z Nemci in džemijetom, oboroževanje in drugo. Morda se ta program tudi izpremeni. Narodna skupščina bo zborovala do PO^Lprila, nakar se za en mesec odgodi, ^rcmčasu bo skušal Pašič ustvariti homogeno radikalno volilno vlado, ki naj bi za avgust razpisala nove volitve. Radikali upajo, da bodo pri volitvah dosegli najmanj 140 mandatov. Vlada je o tem snoči razpravljala in temeljito pretresla položaj. Danes pride ▼ narodni skupščiii na razpravo obtožnica opozicije proti dr, MarkcJviču, nakar je računati na normalno parlamentarno življenje brez vznemirjenj. Posvetovanja parlamentarnih klubov BEOGRAD, 21. Seja rad kalnega kluba se je sklicala na zahtevo poslanca Ranko-viča, da se razčisti njegova zadeva z dr. Markovičem. Rankovič je zahteval dovoljenja, da sme govoriti proti dr. Marko viču v parlamentu, sicer izstopi iz radikalnega kiuba. Po dolgi in mestoma burni debati je klub sklenil, da Rankovič lahko govori na seji skupščine, ako hoče. Doznava se, da bo Rankovič glasoval za obtožbo dr. Marko viča, d očim bodo vsi drugi-radikali glasovali proti njej. Včeraj je imel sejo tudi zemljoradniški klub, ki je pretresal politični položaj. Po dolgi debati o zunanji in notranji politiki je sprejel resolucjio, ki obsoja politiko vlade. Izvesti se ima organizacija stranke po 'sej državi Ker se je samostojno kmetij-ka stranka za Slovenijo združila z zemljo-adnišk-o, se ima sedaj organizirati stranka hudi na Hrvatskem. SnoČi je imela sejo SLS in tudi muslimani. Razpravljali so o položaju in o snovanju opozicijskega bloka. Pričakujejo poročila iz Zagreba, nakar se bodo pregovori nadaljevali z opozicijskimi strankami. Demokratski k«ub je imel dopoldne in ^opoldne sejo. na kateri je večinoma raz-avljal o notranjih strankinih vprašanjih. Club je -odobril dosedanjo taktiko Davi-iovičevo in mu prepustil popolnoma prosto roko za osnovanje opozicijonalnega Moka. — Popoldne je imel Davidovič kratko konferenoo z dr. Korošcem. Razmejitev med Jugoslavijo in Madžarsko BEOGRAD, 20. Včeraj je bila končana ehnična razmejitev med Jugoslavijo in Madžarsko. Od Drave pa do Segedina so bili v razdaljah po en kilometer postavljeni kamniti mejniki, ki označujejo mejo, določeno po trianenski mirovni pogodbi. lialljaost! asarlisl usfreK! aglsdaesa faflsta PARIZ, 21. Sinoči ob 22.30 se je v neki restavraciji na «Pas sage des princes* vnel ined nekim gostom in gostilniškim po-strežnikom zelo hud prepir. Nenadoma je postrežnik izvlekel samokres ter izstrelil iva strela proti svojemu nasprotniku, ki >e je smrtno zadet v glavo zgrudil na tla. Navzoči so planili na napadalca ter ga po hudem boju razorožili. Mestna straža ga je nato aretirala ter odpeljala na policijo, kjer je izjavil, da se imenuje Ernesto Bori omi, star 21 let; po političnem naziranju je anarhist .Medtem je bil ranjenec v težkem stanju prepeljan v bolnišnico Beaujou. Tu je bil identificiran za Nicola Bonservizi, italijanskega državljana. Nicola Bonservizi je bil ravnatelj pariškega tednika «Italie Nou-/ell -», ki je bil pred kratkim ustanovljen na podlagi fašistovskega programa. Poleg lega je bil Bonservizi dooisnik fašistovskega lista «Popolo d'Italia» in zaupnik fašja v Parizu. Kakor hitro se je ranjenec nekoliko umiril, so ga zdravniki operirali, da bi mu izvlekli kroglo, ki mu je obtičala v <*lavi. Do danes zjutraj se zdravstveno stanje bolnika ni r>*R Zdravnikom ni posrečilo izvleči ranjencu kroglo iz ^lave. PARIZ, 21. «Journal» poroča, da je Ernesto Bonomi izjavil, da je anarhist in da mu nikdo ni ukazal, da mora umoriti Bonservizi-ja. Za svoj čin je sam odgovoren; ta čin je izvršil, ker mu je tako velevalo njegovo prepričanje. «Matin» piše, da je policija našla pri Bonomiju zapečateno pismo, ki je bilo naslovljeno na njegove starše; v tem pismu prosi Bonomi svoje starše, naj mu odpustijo. V pismu stojijo le te besede: «Moji dragi stariši, oprostite mi in zbogom.» Preiskava je dognala, da je Bonomi že „pred davnim časom sklenil umoriti Bonservizi-ja. RIM, 21. Izvršilni odbor Narodne zveze italijanskega tiska (fašistovskega) je brzo-javil tajniku Sindikata italijanskih dopisnikov v Parizu, naj izrazi ranjencu globoko obžalovanje nad izvršenim napadom ter željo, da bi bolnik kmalu okrevaL PARIZ, 21. Poslanička konferenca se je sestala davi pod predsedniStvom Julesa Cam-bom. RaanravUaU le o tekočih zadevah- Venizelos za plebiscit Razprava t zbornici ATENE, 21. Kakor znano« so republiku* ci zahtevali, naj kar sama zbornica pro* glasi republiko, ne da bi razpisala plebiscit, ki je po njihovem mnenju popolnoma odveč. Venizelosa je ta nastop republikancev zelo presenetil. List «£leftnerou Vima» je objavil zelo kategorične izjave Venizelosa v tem pogledu. Venizelos se čudi, da vztrajajo republikanci še vedno na stališču, naj se načrt za plebiscit sploh opusti To stališče — nadaljuje Venizelos — ne pomeni samo kršenja obvez, ki so jih stranke dale pred volitvami, ampak pomeni tudi popolno zanikanje vsake demokratske ideje. Na ta način se kažejo republikanci pristaše diktature na podlagi nasilja. Venizelos je prepričan, da bc plebiscit prinesel popoln poraz monarhi, stom; proglašena bo republika. Ob zaključku poudarja Venizelos, da grozijo Grški velike nevarnosti v slučaju, da bf nova vladavina ne slonela na trdni podlagi. Zagotoviti je treba, da pride tudi opozicija potom plebiscita do izraza; v nasprotnem slučaju bi sovražniki izrabili notranje prepire. Grčija bi bila osamljena ter izpostavljena denarni krizi brez vsake nade, da bi ji inozemstvo priskočilo na pomoč z denarnimi sredstvi. Republikanci ne vidijo katastrofe, kateri je izpostavljena Grčija radi njihove taktike. Venizelos izraža upanje, da se bo zbornica izrekla za plebiscit. Včeraj se je v zbornici nadaljevala razprava o vladnem predlogu za plebiscit Seja je trajala do 2. zjutraj. Nastopilo je 14 govornikov. Na vprašanje, kakšen položaj bi nastal v slučaju, da bi se izrekla večina. Četudi z malo večino glasov, za dinastijo, je ministrski predsednik Kafan-daris odločno odgovoril, da bo vlada v vsakem slučaju spoštovala voljo naroda. Razprava bo gotovo trajala še cel teden. SiovKa pristaniških ticlavceo končana LONDON, 21. Po *Morning Posti* so delodajalci sklenili dovoliti delavcem 2 šilinga po-viška na dan. List dostavlja, da so bili delodajalci pripravljeni že takoj v začetku gibanja pristaniških delavcev zvišati mezde za 1 šiJing. Spor da je nastal z ozirorc na določitev dneva, s katerim se bi moral začeti plačevati še drugi šiling poviška. Ministrstvo za delo je ob 2. ponoči objavilo sledeče uradno poročilo: Na novi konferenci, ki se je obdržala pod predsedstvom ministra za delo Shawa je prišlo do sporazuma med zastopniki gospodarjev ter pristaniških delavcev. Temeljne točke tega dogovora bodo sporočene delegatom obeh strank na konferenci, ki se bo vršila nocoj na ministrstvu za delo. 1 akoj po sprejemu lega dogovora se bodo v vseh pristaniščih delavci povrnili na delo. LONDON, 21. V pogodbi s stavkujočimi pristaniškimi delavci je bilo dogovorjeno takojšnje zvišanje me/de za šiling na dan, medtem ko se bo začel plačevati drugi šiling s 1. maja. V dogovoru se tudi izključujejo vse vrste re-presaiij proti stavkujočim. Pred orodno krizo no irskem K odstopu finančnega ministra - Tudi pravosodni minister oditopil BUDIMPEŠTA, 20. Narodni skupščin: je včeraj predložil finančni minister vrsto * zakonskih predlogov o ukrepih za stabili zaci jo madžarske krone in za preprečitev nje rapidnega padca. Predložen je bil tudi pooblastilni zakon za pobiranje 10% poviška na dohodninski davek kot prispevek k notranjemu posojilu. Finančni minister Kalfay je skušal med vih*r^:mi protesti in ugovori opozicije utemeljevati svoje predloge. BUDIMPEŠTA, 20. Na včerajšnji seji narodne skupščine je prišlo ob priliki debate finančnih zakonov do ostrega konflikta med opozicijo in finančniki ministrom. Celokupna opozicija je vehementno napadla finančnega ministra Kallaya. Nekateri govorniki so zahtevali, da se ima finančni minister pozvati pred sodišče na odgovornost, ker je on edini zakrivil katastrofalni padec madžarske krone na inozemskem denarnem trgu. Brez dovoljenja je izda! 100 milijard kron za vzdrževanje tečaja krone na tujih borzah. Značilno je bilo dalje, da vladine stranke niso reagirale in so napade opozicije molče sprejele na znanje. Edino neki vladin poslanec je skušal braniti ministra, priznati pa je moral upravičenost ostre kritike nad finančno politiko. Med govorom vladine ga poslanca je prišlo do burnih in viharnih prizorov. Opozicija je neprestano zahtevala, da mora fnančni minister odstopiti. Tudi gospodarski in finančni krogi so začeli odločno gibanje proti ministru. Kakor znano, je finančni minister vsled teh napadov v zbornici podal ostavko. Ogrski pravosodni minister odstopil BUDIMPEŠTA, 21. Pravosodni minister Negy je podal ostavko. (Štefani) Interpelacija v odrski narodni zbornici radi nadvojvode AlbrechLa. BUDIMPEŠTA, 20. Na interpelacijo glede nadvojvode Albrechta, ki se je udeležil plesa, prirejenega pod njegovim patronatom v prid «Rdečega križa* v Debrcczinu, pri katerem je bil bivši nadvojvoda sprejet baje kot kandidat Za prestol, je minister za notranje zadeve izjavil v narodni zbornici, da se je omenjeni dogodek pripetil na prireditvi, ki je imela izključno zaseben značaj. Minister je dodal, da bi nadvojvoda Albrecht gotovo sam odločno protestiral proti slehernemu sprejemu« pri katerem bi se mu skušalo nadevati vladarsko čast. Znižanje telefonskih pristojbin za liste. RIM, 21. Uradni list objavlja ukaz, s katerim pe LLsiom dovoljuje začasno nekatere olajšave gle«ie telefonskih pogovorov. Za telefonske pogovore na gotovih progah, ki niso preveč obremenjene, se dovoli listom med 12,30 in 13. fetro 50% popust od redne tarife. Vladni ukrepi proti padanju francoskega franka PARIZ. 21. Ministrski svet je predložil fr podpis predsedniku republike Milleran-jdu odlok, ki zabranjuje inozemcem (vstop na. efektne borze, ako niso opremljeni s posebnim dovoljenjem, izdanim od pristojnih oblastev. Minister Ka javna dela Le Troquer je sporočil ministrskemu svetu, da je nameraval odobriti t»rez odlašanja z neznatnimi izprememba-uii predloge za povišanje pristojbin, ki so te bOe določene od višjega železniškega eveta. _ Starka bančnih uradnikov na Dunaju DUNAJ, 21. V sled posredovanja kan-celarja Seipla se predvideva, da se bo stavka bančnih uradnikev, ki se nadaljuje sedaj kompe-ktno, končala tekom prihodnjega tedna. ___ Proces proti fcpemskiai generalom zaradi zane-marjanta vojaških dolžnosti ▼ Maroku. MADRID, 21. Pred -vrhovnim vojnim sodiščem te je začel proces proti generaloma Ca- valcentiju in Soiventu. Le-ti so obtoženi zaradi zanemarjanja prehranjevanja posadke v atvrd-bah pri MeljIJi. Poročevalec je prečital poročilo o dejanskem stanju in o izjavah obtožencev, Proces se bo končal v petek. Španski direktorij zaprl vseučilišče t Madridu* MADRID. 20, Radi vladi sovražnih manifestacij, ki so izbruhnile pretekle nedelje tekom neke konference ha vseučilišču v Madridu, je direktorij sklenil zapreti in zapleniti zavod, izgnati vodjo socijalistov Rod riga Soiiano in ostaviti ter izgnati profesorja Unamuno. Nemiri t Equadorju . GUAYAQUIL, 20, V severnem delu re- Eublike je izbruhnilo revolucionarno gi-anje konservativnega značaja. Uporniki so zasedli vasi Cojambo in Ortovale, ki so ju zopet zapustili, ko se približale redne čete. Uradno poročilo pravi, da je revolucijonarcem upadel pogum ter da se pb je polastila zbeganost; pri napadih na utrjeni mesti Tulcan in Ibarra so bili poraženi. Egiptovska vlada razveljavlja koncesije glede Tutankamcnovega groba- sa, KAIRO, 21. Egiptovska vlada je razveljavila vse koncesije Oglede Tutankameno-vega groba, ki jih je bila dovolila vdovi Carnarvoii. ČVNE VESTI JCje bi bila tu pravica, kje človekoljubje, če bi siromak, ki je tudi sam trpel, moral poravnati Pontlžno UrnSfira „Edfnosf4 o Trsta •klicaj, se,tanek odbonuko, tarfSeTSSo ° vse^a ozsiiirrs, m sicer za v nedeljo, im.; « ___ * ' vse^a ozesi^a, ob tO- uri dopoldne v prostore uredništva •Edinosti«, ul, S. Fraccesco 20, L, s sledečim dnevu?m redom; 1.) Kotčca določitev kandidatne liste; 2.) Sklepanje o nada^nih ukrepih v volilni borbi; 3.) Slučajnosti. Z oziram na važnost predmetov dnevnega reda so vabijeci vsi cdbomiki in zaupniki, da se sestanka gotovo udeleže. Radi kratkega roka se niso razposlala posebna vabile- Odbor. Vprašanje najemnin Boj med hišnimi posestniki in najemniki v našem mestu je zadobil v zadnjih dneh velik razmah. Ogorčenje v širokih plasteh — ne samo proleiarskih v navadnem pomenu besede, marveč tudi v vseh srednjih slojih je splošno proti ukrepu vlade, ki prepušča hišnim posestnikom svobodno roko pri določanju najemnin. To razburjenje je razumljivo spričo dejstev: da število brezposelnih, torej ljudi, ki sc brez zaslužka in ki zato sploh ne morejo Važno za sosfilnlžarje! Gostilničarji, ki so predali svoja dovoljenja za obnovitev, naj gredo ponje v prostore konzorcija najkasneje do sobote 23. i, ker jih bo sicer varnostno oblastvo smatralo, kakor da bi bili brez dovoljenja za svoj obrat. — Kr. kvestura je dovolila za zadnje štiri dni letošnjega pusta sledeči urnik za javne lokale: V soboto 1. marca do 4 zjutraj« v nedeljo 2. marca do 3 t jutra j, v pondeljek 3. marca do 3 zjutraj in v torek 4, marca do 4 zjutraj. Od tega dovoljenja pa so izključeni vinotoči, ki nimajo kuhinje. Prepoved prodajanja močnih alkoholnih pijač ob določenih dnevih in urah ostane v veljavi._ Prvi sovjetski parnik v tržaikem pristanišču. Predvčerajšnjim je priplul v naše pristanišče ruski parnik *Hijič», natovorjen s približno 2000 tonami semen solnčnice, «Ilijič» je prvi parnik.. ki je priplul v tržaško pristanišče pod trgovsko zastavo Ruskih sovjetskih in socialističnih republik; zastava je rdeča in nosi začetnice Zveze, Parnik obsega 4000 ton in Ima 55 mož posadke. V kratkem pripluje v naše pristanišče drugi je neznanka izpila precejšnjo količino lizola. Potem ko ji je izpral želodec, jo je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Zastrup-ljenka ni imela pri sebi nikakih listin in radi slabega stanja tudi ni mogla govoriti, radi tega ni bilo mogoče dognati njene istovetnosti. Na vprašanje, kje stanuje, odgovorila: «Via-le Regina Elena št 11.» Policijski agenti, odposlani na omenjeni naslov, so zvedeli, da je neznanka učiteljica Anita Scaffidi, stara 26 let, doma iz kraja Riposto na Siciliji. Okoli 24. ure se je pojavil v mestni bolnišnici brat za-strupljenke, ki je izjavil, da je bila mladenka uslužbena na Reki: Pred kratkim odpuščena iz službe bi se morala vrniti domov, a mladenko, ki je bila tudi zelo nervozna, je prevzel obup in sklenila si je vzeti življenje. Njeno stanje je nevarno. Nesrečen padec težaka. Včeraj popoldne okoli 16, ure se je zatekel v mestno bolnišnico težak Ivau Alinea, star 49 let, stanujoč v ulici Bergamasco št. 18, Mož si je ded obvezati številne praske in poškodbe po hrbtu, desni nogi in po levi roki. Povedal je, da se mu je pri delu v prosti luki V, E. HI. spodrsnilo ter >e pri padcu pobil na opisani način. Jedri in pil zastonj. Brezposelni težak Avgust Renner, star 36 let, brez stalnega bivališča, je imel včeraj popoldne velik apetit, a prazne žepe. Bil je zalo v zadregi, kako bi potolažil kruleči želodec. Naposled je rešil to vprašanje na zelo enostaven način. Stopil j« v gostilno Hermana Cecovm, v ulici Commer-ciale št. 3, kjer se je pošteno najedel in napiL Ko si je docela potolažil glad to žejo, je izjavil ravnodušno gostilničarju, da ne more plačati računa — znašal je okoli 14 lir — ker nima j niti ficka v žepu. Ta izjava je spravila gostilničarja v tako slabo voljo, da je poklical dva . orožnika, ki sta iznajdljivega Reanerja spremila v drug hotel, kjer bo za par dni preskrbljen z vsem. dalje «Rokus-pokus,» hudiček, berač, ki je marljivo nabiral za društveno blagajno prispevkov, pierot vraničar, kaznjenec, godec s spremljevalko, zamorec, domino in mnogo drugih, kojih imena si nismo zapomnili. Orkester je vršil pod vodstvom g. kapel. Polič.a dokaj precizno in marljivo svojo nalogo do belega dne. Z veseljem moramo konstatirati, da smo se prepričali, da ima godbeno društvo dovolj prijateljev in podpirateljev, ki znajo ceniti pomen tega važnega društva za postojnsko društveno in javno življenje, kakor tudi za povzdigo tujskega prometa. S svojo navzočnostjo je počastil prireditev g, podprefekt Ca v. Dr. Stranieri z gospodi uradniki podprefekture, g. poslanec Lavrenčič, častniški zbor tuk. posadke z gg. poveljniki, g. izred. komisar Cav, Ronchi, predsednik fa-šija g. Casalero in razni drugI veljaki. Kratko in malo moramo reči, da se je ta prireditev izvršila jako dostojno brez vsakih neprilik, vzlic temu da je bil obisk velik. Bodi izrečena tem potom iskrena hvala velecenj. gospej V. in vsem požrtvovalnim gospicam, ki so sodelovale pri prodaji šopkov in drugih predmetov, bratskemu gasilnemu društvu za prepuščeno dekoracijo dvorane kakor tudi g. lastniku dvorane g. Paternostu za izkazano naklonjenost društvu. Dvorana je bila pravcati raj, postrežba zadovoljna, tako da smo bili povsem zadovoljni. Svetujemo društvu, naj priredi še, obilo takih dostojnih zabav. ZLATO, srebro, briljante, plača po najviših [ cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. KRONE, goldinarje, zlat denar, platim pl; ^ jem po najvišjih dnevnih cev.ah. Zlatarna Portici Ponte Fabbra, 21J ZLATO. Predno kupiš ali prodaš svoje dr*, gocenost:, poizvedi za cene v dobrozn;utf zlatarni Povh Alorjrii, Piazza Garibaldi št 2, telefon 329. i tv5 MASKE, domino, svile« e obleke, nove, p^ konkurenčnih cenah, Via cfel Toro 12, I 180 DAROVI Vesti » Gorlikeaa plačevati ntjeir.mn. vedno narašča; da se na- ruski parnik «Krasnodar», z velikim tovorom meščencem, državnim in zasebnim, neprestano j semen solnčnice. nižajo plače, da ne morejo zmagovati niti najnujnejših potreb za vsakdanje preživljanje; da so prišli novi ogromni dohoduinski davki, na Društvene ves« _ ________ ____ Svetoivansba podružnica S. D, priredi v ne- drugi strani pat da cene vsakdanjih potrebščin deljo plesni venček v Narodnem domu v korist gredo zadri;e čase kvišku skokoma! Ce so torej tamošnjega vrtca. Začetek ob 7- uri zvečer ti sloji le z največjim naporom in z vsakda- j Svira domači orkester, ni m odtrgovanjem cd ust sebi in svoji družini Pevsko društvo «Ubija* priredi tudi letos mc^U komaj plačevali dosedanje najemnine,: tradicijonalno pustno zabavo in sicer v nede-kako naj bi zmagovali nove, neizmerno povi- 24, t m., ob 19, uri v dvorani « Delavskega šane? Najemnine se jim povišujejo za dvajset, konsumnega društva*, Campo S. Giacomo 5. trideset in v^č od aio. Znam nam je celo slučaj. Vabila-vstopnice se že razpošiljajo in se prosi- ki ne nameravajo vstopnice obdržati, vrnejo najkasneje do petka 22. t, m„ ker fih bo v nasprotnem slučaju odbor smatral kot dolžnike. — Člani in članice z družinami vred naj se udeležijo zabave brez posebnega vabila. Odbor. Srednješolci 90 vabljeni, da se udeležijo važnega sestanka, ki se bo vršil v soboto ob 5 pop. v prostorih sestankov Slov. akad. ter, dr. «Balkan*. — Odbor, šahovski klub slov. akad. ter. druitva «Bal-kan» ima dre vi ob 19, običajni sestanek. ko je hišni posestnik najemniku za javen jo oni, v pritličju povišal najemnino od 7 na 20 tisoč. ja j|h 1 Takega povišanja dotični obrtnik absolutno te bi mogel zmagovati. Pomenilo bi katastrofo za njegovo obrt. Reioici na ljubo pa je treba priznali, da je med bišnimi posestniki tudi takih. ki imajo razumevanja za velekriiični položaj najemnikov in ki so svoje po viške omejili na primerno mejo. Tem vsa čast in pri-znanie! Napram t&kim splošnim protestom tudi osrednja vlada ni mogla ostati gluhih ušes. To tem manje, ker se pripravlja organiziran odoor. Vest iz Rima javlja, da je ministrski j predsednik sklical sejo ministrske^ sveta,j g g tfŽaŠfeCSS flVlIClliai ki naj se bavi s tem perečim vprašanjem, i o-ročilo pravi, da so is te dni izmenjavali tozadevno svoja mnenja načelnik vlade in interc-girani ministri. O vsebini in važnosti dekreta, ki se im® izdati, se širijo razni glasovi, ki pa — pravi ona vest — ne odgovarjajo resnici Pasledica stanovanjske bede. — Kako je bila lahkoverna šivilja opeharjena za 8000 lir. Šivilja Angela Terrin, stara 53 let, stanujoča v ulici Setteiontane št. 36, je že delj časa hrepenela po lepem, udobnem stanovanja, da bi se Kazprava da se bo vršila o raznih predlogih, rešila iz temnega brloga, kjer je radi pomanj . . ... . ... 1 • ' • - - 1_• -■idnnvgn, mnrttla CMUI nr<>mvati rr?( ki jih je formuliral poseben ministerijalni odbor, na!ašč ustanovljeni za vprašanje najemnin, Ti predlogi pa utegnejo še spremeniti. Osnutek dekreta da vsebuje tudi mnoga pravila iz istega načrta o katerem je svoječasno razpravljal ministrski svet. ko so posestniki hiš zahtevali pretirane najamnine. Že to pofciedaje »poročilo mora vzbujati bojazen, da ni pričakovati izdatne spremembe najemnikom v prilog. Se usodnejše pa je na-dulinJe poročilo, da je vlatis sle? ko prej odlofc- | j kanja stanovanj morala sedaj prebivati. Pred kratkim se je seznanila z nekim pretveznim trgovcem z živino, približno njenih let, ki -se je »zdajal u Irj^UIu. Leon — tako se je mož imenoval — je kmalu zvedel sa hrepenenje Terrinove. Zvedel je tudi, da hrani Šivilja za slabe čase marsikak tisočak. «2ivino-tržou se je zdelo Škoda, da plesnijo tisočaki y skritem predaln, ne da bi kaj nesli, Jel je mi-( sliti, kako bi jih spravil v promet.,. Sčasoma j je njegov načrt dozorel. Lepega dne, ko je pri- nc naklonjena svobodnemu režimu in nasprot- jateljstvo med obema postalo precej prisrčno, aa vsakc.-TKi aosJej ofesrtoječesau omejevanju pri je Leon z važnim poudarkom zaupal Ternnovi, določanju najemnin! Ukrep, ki se ima izdati, j da ve za lepo stanovanje, za katero pm je treba da ne bo vseboval nobene doiočbe, ki bi po- predvplačati večmesečno najemnino. Terrino- mcniia povralek k prejšajema režimu, ki je va je bila zelo vesela te novice; brez dalj&ega bil odpravljen z dekretom od 7. januarja 1*23! pomišljanja je izročila prijatelju 8 lepih tisoča-Komptt«nlni organi da pravijo, da bi vsaka kov, s katerimi naj bi mož najel stanovanje, drugačna odredba škodovala najemninskemu Mož je vzel bankovce, jih zavil v papir ter prrtnetu. Slednjič poroča rimska vest, da vla- 1 vtaknil v žep. A kakor da bi se hipoma preda zaupa zmislu odgovornosti in patriotizmu mislil, je izvlekel zavoj zopet iz žepa ter ga vr-hišnih posestnikov. Cim ne bi ti opravičili te- nil Terrinovi, rekoč, naj obdrži denar, ker bo ga zaupanja, da nastopi vlada proti njim z stanovanje najel s svojiim denarjem; sadevo učinkovitimi ukrepi, pri čemer ne bodo izkJju- , bosta že pozneje poravnala. 2enska ni zapa-čeni tudi ukrepi davčne narave. j žila da je zgovorni «živinotržec» z mojstrsko Vse lepo Toda, bojimo se, da prizadeti na- ! kretnjo zamenjal zavoj z drugim podobnim, ieirmki ne bodo imeli mnogo vere v to— vero Šele par dni pozneje, ko ni bilo I n ■ iemnikom tolažbo z vero v čut odgovornosti prebrisano in nesramno opeharil. Vsa obupana uriotizem hišnih posestnikov! Kaj pa, če se je podala na bližnji policijski komisarijat, klini posestniki ostanejo gluhi za ta apel na kjer je povedala svojo žalostno zgodbo, njihovo odgovornost in patriotizem? Tu je pač O podjetnem -živinotrzcu. pi nikakega opravičena domneva, da utegne poteči še mno- sledu. go vode pod mostom vladnega posredovanja, Obupen £ia mlade učiteljice. Snoči "okoli dokler pridejo tiste «najučinkovitej'še» odred- 18. ure je neka Ženska, stanujoča v ulici Tigor *fc. In kako bo med tem ubogim najemnikom? $t. 13, našla na stopnicah prvega nadstropja Mnogo razširjano je mnenje, da hočejo ne- t omenjene hiše mlado, elegantno oblečeno ženka teri hišni posestniki s povišanjem najemnin sko, ki se je zvijala na tleh ter bolestno ječala, poravnati škode, ki so jih pretrpeli v času Neznanka je imela usta polna pen in ko je za-vojne. Tako opravičevanje višanja najemnin bi pazila poleg nje steklenico z ostanki neke bilo naravnost nezaslišano, če so — in veru- temne tekočine, je ženska takoj uganila, za jemo, da so — hišni posestniki v času vojne kaj gre. Sklicala je na pomoč druge ljudi, ks trpeli škodo, pa stoji nasproti temu dejstvo, so dali neznanki mleka. Istočasno je nekdo izda so istotako tudi najemniki trpeli Škodo — med navzočnih obvestil telefoniČao o dogodku in to ne le rraterijaJno, ampak tudi moralno zavod «Zelenega križa*. Kmalu potem je prtili na svojem zdrsviu ker so morali — stradati, hitel na lice mesta zdravnik, ki ie dognal, da Iz Bovca. Pevsko dniilm «Rombon» bo imelo dne 24. februarja L L ob X uri popoldne v društvenih prostorih tvoj redni občni zbor. Vabljeni so vsi člani in članice tako pevskega društva, kakor tudi Čitalnic«, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor. j Dornberg. V nedeljo, dne 2. marca uprizori «Dramatični zbor* iz Dornberga, v posojilnič-ni dvorani zmešnjavo vseh zmešnjav, burko v petih dejanjih: «fiabilon». S to burko bo nudilo «D. Z.» vsem zabave in smeha želenim prav poiten pustni užitek. Ne zamudite prilike! Renfia. 19. svečana L L je preminul po kratki ali močni bolezni 24letni Alojzij Zigon (Fur-lanov), dijak na viiji državni tehniški šoli v Ljubljani. Pokojnik je b3 vnor mladeniča, kristalen značaj, odličnjak v šoli, spoštovan in čislan od vseh, ki so ga poznali, posebno pa od ožjih prijateljev in gospodov profesorjev. Za njim plakajo rtariši, bratje in sestre, ki jih je zadela s tem prebridka Izguba. V zadnji pozdrav mu kličemo prijatelji m znanci: Na svidenje dragi Lojze. Iz triaike pokrajine Tomaj, Pevsko bralno di«itn> «Tomej» v Tomajn priredi v nedeljo, 24. L m. v prostorih g. A. Cerne zabavo. Na dnevnem redu so: pozdrav predsednika, dve deklamaciji, tri pesmi (poje mešan in moški zbor) ter smešna enode-janka. Po igri prosta zabava in ialiiva pošta. K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor. !i Postojne. Letošnja piadp ustna sezija v Postojni |e jako živahna. Vrši se veselica za veselico, tako da so že vsa sobote in nedelj« pusta okupirane, oziroma rezervirane od ra»-nih društev. Kljub tem prepogostim prireditvam se je obnesel v nedeljo, dne 17. t. m. plesni venček «Godbenega društva» v vsakem oziru sijajno. Udeležba je bila jako dobra, zabava neprisiljena, izvrstna. Došlo je tudi jako mnogo mask, tako smo opazili razne pierote in pierotke, med njimi dva jako ljubka, živahna, poskočna bi zabavna, □ □ □ □ □ □ □ Dj □ □i ni a a a □ j □ □ i Di a! oj_ □ a Za svetoivanski otroški vrtec je nabral v veseli družbi pri Vrabcu g. Lenardoa L 10.— V isti namen daruje družina Lenardon L 10.— ker se ni udeležila Stritarjevega večera N. N, L 5-— z geslom: Ne vtikaj svojega nosa kamor ne spada. L 5.— z geslom: Ne skrivaj »e za hrbtom prijatelja kadar mečeš kamnje. Gospod M- A daruje L 25,— «Šolskemu dru-ltvu». V isti namen daruje F. S. iz Barkovelj X, 5.— V počastitev spomina pok. Ivana Pre-ntru iz Orehka pri Postojni so zbrali na predlog g, Gombač-a pri sedmini sorodniki in žalni gostje L 85.— za «Solsko društvo®. Gdčna Zora Kosmina iz Dekanov je izročila 62.45 darovani od raznih dobrotnikov naše dece in sicer: Koprski dobrotnik L 11, G. Pu-eelj 1.70, Rakitovič Franc 5, I. Benko 5, A. §i-škovtČ Ćrnikal 2.75, Carcucci 5, Zavedni de-kančani darovali 32 L skupaj torej L 62.45. — Vsem darovalcem srčna hvala! Borzna porofila« Valuta na tržs9«m trga, ogrske krone 0 04 svs'rijske kro ie ........ 0.0325 češkoslovaške kroae........67 40 dinarji ............. leji ...............I3-25 marke — djlarJI .............28.20 francoski (ranki...............97.25 fv!car«M franki..........403.— angleški funU papirnati......100.10 0-0» 00330 67 »0 •28.90 14.— 97.75 40?».— 10 .35 Mali oglasi m računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjte pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotih beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor Išče službo, plača polovično ceno. BABICA avtoririrajia. «prejnia noseče. N; \ cene. Zdravnik na razpol ?o. Govori slov?, sko. Tajnost zajamčena. Siavec Via. Gm ^^ 29. MALO POSESTVO v Križu 43, pri Tomaju, «3 proda. Cena po dogovoru.' 17V MLADENIČ, pošten, krščanskega vedenja, ii-V* službe vrtnarju obenem oekrbnika kake vi!#. Naslon pri upravništvn. PRAVA Ječmenouc KDOB Raslpp najboljše hranilno sredstvo za otroke in šibk« in nervozne osebe, ki ie smr*o fiti prlsta*« kolonijalne kave. je zopet na prod,, v vr,A prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponaredbar ki se razp^-čavajo pod našim imenom in proti katerim se bo postopalo sodnijsko. Prava «Ječnienovs kava ičaeipp^ se prodata v vrečicah, nosijo Kneippov*. sliko z njegovim podr'iom ter besedilom: Caffč Malto Kneipp. Pooblaščenec za celo Italijo: Max 5"rachv Via Uberu 13, Milano (2C). Bili tow u oiffl b T. li L KOLIBAM : Via TTzlano Vecelilo Štev. S, teleion M-2! CEVI, posulsr. tip e ?uho edine za vzdrževanje ognja, nedišne. Posebne cene zn ^eprođainlcb. PRETIRANE CENE plačujem za V SADNO DREVJE, vseh oblik in vrst, semena kaljiva, se dobijo najcenejše pri «Vrt» Dža-manja & C, Maribor. 214 PEKARNA v Nabrežini se odda. Naslov pii npravništvu. _215 AGENT-POTNIK izvežban v kramarski stroki« s popolnim znanjem slovenščine, poznan v Julijski Krajini se išče. Ponudbe pod -Pronta en trata» na Piccolo. 216 KRONE« srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 kun, zlatic, lisic, dihurjev* vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, dlvjfh Ir domačih zajcev« Pređno predate Reže, vuraSclie mž za cede. D. WBHDSPACH Trst, Via tesare f*jU?si£i£S. iC IS. nadst., vrata IS Sprejemajo se pošmašve po pošti. Ustanovljena leta 1905. DeVnffka glavnica Lit. 15.000-000-— popolnoma vplačana. iS; Trst« Vla S. NlcolO 9 (Lastna palača). Podružnici: ABsaziA, lARft. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Daje subvencije na blago, efekte in vrednosti »idil9wm um nakup Msfli. — tikail afektov tn ra«uitnv. Informacijo. — Kupuje in prodala j« hi druga valuta. JtantvsM pisna in druge operacija po aajugodnaiiih pogoP'«. m lirah m» hranilno knjlSice In Jih obrestuje po 4*/. letno notto, a vloje na teko« rafue pa I vohom vloge proti odpovedi obrestuj« sajboljc po dcgovoru. vloga v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Uvriuje nakazila v Urah in dinarjih za Jugoslavijo i D ' □ □ 1 o ° P al □: Q ■ O □ do aaoooaoaooao o a ph d d o d d a od □□□od goddo p p n □ □ □ PODLISTKI Paul Bourfat: JEČA Qm GaMa) Pošlo v«o0 F. F. <9t) Sin je to stasoran}« podedoval ter ga po svojem Izstopa iz vojaške službe obdržal zase. Mislil je, da bo naSel v položaju tega stanovanja varnost za tajnost svojega razmerja. Od Sa-bininega stanovanja so ga mile ftirolce glavne ulice, a mimo je hodilo le malo fiudi. V bližini so stanovali le dospeli umetniki aH bogati trgovci, ki so bili vsi tuji družbi, v katero so zahajali Vialisovi Vsled razporeditve prostorov pa se je končno odločiL Vrata v pritličju so namreč držala pod obok glavnega vboda pred vratar-jevo utico, tako da je lahko sprejemal poset-nikc z veliko izgledov, da jfli aa bo nihče opa-riL Ker je bila ulica kratka, sta tudi lahko dobro videla, ali ju kdo opazuje, a na drugi strani sta se naglo lahke izgubila v globini dre« voreda VUBera. takoi ko sU ntttU iz kiie. Si- cer pa je včasih prava previdnost v neprevidnosti, Ko je Ivan-Marija mislil zasledovati svojo Ženo, kakor je bil povedal svoji materi, mu ni prišlo niti od daieČ na um, da bi dal nadzorovati pravo Saintenoisovo stanovanje. Saj je moral predpostavljati, da ima ie kako drago, brezimno in tajno zatočišče^ v kakršnih varujejo Parižani in Parižanke svoje skrite romane. Tudi po tem se je poznala drzna narava tega ljubavnika in te ljubavnice. In ta drznost njunih sestankov je odgovarjala pri njem njegovemu nagnenju do bravur, ki ie lastno vsem značajem, ki so ustvarjeni za a&cijo, a Sabina je videla v njej nekako maščevanje nad ono prisOjenostjo, katero je gotovo morala prenašati v svojem družinskem življenju. Ko je prišla pred hišo, se je navadno ozrla na levo in na desno. To pot pa je odpravila svojega koči-jaža, ne da bi se menila za to, kar je bilo na ulici. Ko je pozvonila na vratih, jo je plašila le ena skrb: «Samo da bi bil doma 1...» Kadar je imela priti, je Sa in t eno is svojega slugo navadno kam poslal. Ona, pa je slišala, da je prihajal nekdo, ki je hodil z drugačnim korakom. »Jurij je z doma!* j« mislila tedaj in n;cno srce ii ja začelo močno biti, ko so se odprla vrata in se ii ie prikazal priprosti obraz njegoveg^ so- barja. Ta mož mu je služil kot oficirski sir v' * in Saintenois ga je obdržal, ker je bil zelo v i * in zelo zanesljiv. Gospo Ivan-Marija Vh!i< f« sluga poznal, ker jo je videl pri raznih grV^'a-kih, kamor je spremljal svojega go«r»ottar!* U razmerjih, ki veljajo sicer za zelo tajna, ba navadno še ničesar ne ve, a posli o njih *» davno razpravljajo. Zato si bil ta slt'ga prav nič začuden, ko je videl to posetnico. Nje; pa je skoraj zmanjkoval glas, ko mu je stavila i-čajno vprašanje, ali je gospod doma. — «Da. gospa,■» j« odgovoril. -Oo^pnd Sara-tenois je doma, toda ima opraviti ir je zelo zaposlen. Ukazal je, da ne smem nikogar pu liH v sobo.» — «rNesite mu to-le,* je rekla Sabina. PH tem je vzela iz svoje ročne torbice vizitko ia svinčnik ter nervozno napisala na papir sledeče besede v angleškem jeziku: I want to sea you, immedtately; (2ekm te videti takoj). Zadnjo besedo je trikrat podčrtala ter nat-3 d*!* vizitko slugi, ki ie takoj ubogal. Po eni minuti se je vrnil in rekel: — «Gospod bo gospo sprej*L Prt cA, oprostite, ker vam stori čakali. Je v s nekim gospodom ... IzvoStc, fos^a v dovainico ...»