5!) "a različnih lokacijah v kraju ali pa zunaj njega. Vlcd najbolj raztresene fonde sot i arhivsko gradivo medvojnih in povojnih organov ljudske oblasti, arhivsko gradivo uprave, ki se nahaja n^ različnih mestih tudi zaradi stalnega spreminjanja obsega območij in instanc ter arhivsko grad vo družbenopolitičnih organizacij in določenih društev, zlasti za obdobja med obema vojnama, medvojnega in r- >jncga izvora. Za izdelavo lakin inventarjev, ki bi bili zlast ra-7 kovalcem dragocen pripomoček, potrebujemo t :o enotno metodologijo inventariziranja arhiv-skeea fo nda enega ustvarjalca kol aktivno sodelovanj. tist zavodov, kjer se to gradivo v delih nahaja. Varstvo arhivskega gradiva pred Prevzemom Slaviva Tovšak firstvo arhivskega graaiva v najširšem smislu Zagotavljajo predpisi, ki imajo začetek v Zakonu o J fni in kulturni dediščini i in nadaljevanje v javilniku o odbiranju in izročanju arhivskega gra-d'va arhi j2> Pravilniku o sestavu in vodenju evi-:nc arhivskega gradiva^, Pravilniku o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseb članov društev, ki delajo z dokumentarnim Bradivorra in o katerem velja reči besedo ali Jve ob Cmi o izobraževanju arhivskih delavccv in pripravnikov v arhivih ter Navodilu o načinu izvaja-nji''materialnega varstva arhivskega gradiva.5. Vsi ti pravni akti so nastali iz potrebe, da b med t^gim tudi čim jasneje določili naloge in obvezno-E,rrEnika arhivskega oziroma dokumentarnega j^adiva, ki ni trajno in da po ptedpisanem poslop-11 reda pristojnemu arhivu arhivsko gradivo, endar praktične izkušnje kažejo, daje teorija eno, nosl na terenu pa drugo. Ob analizi delovnega ^esta arhivskega delavca ugotavljamo, da le-ta nt. ■ j zavisi od osveščenosti vodilnih delavcev in ap#i sredstev, ki so za to na razpolago. Z za-tntvijo socialnega položaja in naraščanjem šlcv -j* r«pi selnih (v septembru 1991 beleži samo Por ?VJC '6-976 nezaposlenih) ter tistih, ki žive na dl -k si sten enega minimuma, dan za dnem spo-a vam o, da se posamezne delovne organizacije ca prv,mj odpovedo arhivarju m skrbi za arhiv-o m dokumentarno gradivo. Na drugi strani pa _ Vci čas zasledujemo podatke, da ob šlo Inih i j " 4kl. vn^A in ufiniklrn f^^nm E nrtln-r^h d^ln pj&Lin., M,, 1; t\r\ cvirthrf, lln ni, jkršnega resnega interesa, prav tako pa 1 nimajo ustreznega znanja. Vhivisli profesionalnih institucij ostajajo nc-Lni pn opravljanju nadzora, pri oblikovamu za-or» ■ 0 °8ledu arhivskih depojev in razgovoru o >dnizacjjj arhivske službe. Kij malo lahko vpli- vajo na nesklaajc med nalogami, ki bi morale biti opravljene po predpisih in dejanskim stanjem. Določitev rokov za zvršitev neizvršenega je s stran; arhiva pricirirana in opremljena z natančnimi datumi, a nadzor nad realizacijo je stvar dolgega postopka, ki se konča nekje v predalu, brez konkretnih rezultatov. Nekaznovane ostajajo »nepravilnosti«: arhivsko graL.,vo v zaklonišču, arhivsko gradivo na podstrešju, kleti, odbiranje in uničevanje t.i. starega gradiva po lastni presoji. Analogno s takšno stihijo vzbuja grenak oriokus p/smo ene izmea enot Temeljnega sodišča v Mariboru, v katerem predsednica senata obvešča pristojni arhiv, da po teka kazenski postopek zoper osebo, ki jc ndtujila 2 vezan i reviji Gospodarskega vestn i ka za leto 1952-53: zanima jo vrednost omenjenih revij in ali bi bilo potrebno takšne revije v letu 1991 še arhivirali. Poseben problem, ki ga ne obravnava naša, do sedi- veljavna zakonodaja, so postopki pri stečajih delovnih organizacij. Tega problema se arhivi lotevajo zeln različno, brez enotne mctodo'og^c, Ki b' nakazovala rešitev problema celovito in dogovorjeno. Uk nitev ustvarjalca arhivskega gradiva ic nc-dvodmno za vsak arhiv' resno strokovno n prostorsko vprašanje. Najprej bi sc morali arhivi opredeliti do skupno izdelanih kriterijev, h finančno ovrednotiti in se naslo-.iti na zakonsko opredeljeno zahtevo, da se stečajni postopek v celoti zaključi šele takrat, ko jt dosežen dogovor na relaci arhiv - ste-čaip' upravitelj. Tako pa se dogaja, da za mnoge stečaje izvemo Šele 'z sredrtev javnega obveščanja ali post fcslum, ko je ne le dokumetarno, temveč tudi arhivsko gradivo odpebano v neznano ali z drugimi besedam, uničeno. V širši sockter varstva arhivskega gradiva na terenu sodi tud; do seda. takonsko oreohiapno definiran odnos knjižnie in muzejev do arhivskega gradiva in arhiva kol inštitucije. Ni osamljen orimer, ko jc eden muze :v v podravski regiji kar p'smeno zaprosil imetnike arhivskega gradiva, naj zročuo določene kategorije v trajno last muzeju: fotografije, dokumente o volitvah, zapisnike sej, kongresov, dokumente o delovanju sodišč narodne čast delovnih akc.jah, dejavnosti društev, zapise o sodc-lovnaju med upravno-tcritorialnim enotami delovanju D PO, podatke o planih, analizah, pro.zvod-nji, plakate, tabele, grailkone, c\ dencc doseženih in preseienih norm. NccsvcsČcnega arhivarja, ki mu je beseda muzc_ veliko bližja kol beseda arhiv in ga veže lokalna pripadnost, ni težko prepričali, da bo za varstvo ari vskega gradiva najbolje poskrbel muzej. Zaradi tak iit in podobnih p merov bi morali arhivi koi institucije ostro zavrniti že skoraj sprejeto sla lisec, daje vseeno, kje sc gradivo llzično hrani, pomembno jc Ic, da se ohrani. Takšne trditve je moe pod k rep i 7 ugotovljenim dejstvom, da ncarhivske instituai : še zdaleč niso pripravljene objavili Dodatkov o uokumentih, ki jih hranijo nezakonito. Navidezni ed pa nevzroca glavobol uporabniku, ki o 'ítem fondu dobi ickaj informacij tu, nekaj lam, ali pa osla c zarad naše nedorečenosti sploh brez podatkov. Opazne so tendence muzejev novejše zgodo\.ic, ki svoje ¿slo intenzivno usrr :r-¡ajo v zbiranje povojnega gradiva; zanimajo jih do- fît) ločene kategorije, s čimer siromašijo londe, ki z vso pravico kot celota pripadajo arhivu. Več bo potrebno spregovoriti tudi o varovanju novih nosilcev informacij, da ne izgubimo pomembnega gradiva zaradi napačnih tehničnih pristopov. Ob reformi arhivskega zakona in podzakonski aktov predlagamo na področju varstva arhivskega gradiva ve>-doslednosti in preciznosti na nasledni'h področjih: 1. poenoten pristop do nadzora nad ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva, 2. jasno oblikovano dikcijo pri iz.vaianju sankc.j nad imetniki dokumentarnega in arhivskega gradiva v primerih, ko niso upoštevane zahteve pristojnega arhiva, 3. natančno oprede.itcv varstva arhivskega gradiva in postopek v p meru stečajev, 4. brez tolerance in nedvoumno opredeliti, kdo je zadolžen za zbiranje arhivskega gradiva in kakšne so obveznosti institucij, ki dosledno ogrožajo varstvo arhivskega gradiva na terenu, 5. nujna opredelitev do problema uporabe telefaksa in termodinamičnega papirja, problema raču nalniških izpisov, ki temeljijo na uporabi samokopirnega papirja, ki ne zagotavlja obstojnosti in varovanja novih nosilcev informacij. Lc-teh nihče ne preverja in so razen tega fondi velikokrat izpostavljeni neustrezni hrambi. 01'OMISE 1. Uradni list SRS, št. 1/81. — 2. Uradni list SRS, št. 34,81. — 3. Uradni list SRS, Št. 34/81. — 4. Uradni list SRS št. 15/83. — 5. Uradni list SRS, št. 10/69. Varstvo artmskega gradiva pred prevzemom v arhiv, uporaba arhivskega gradiva Aleksandra PavŠič Milost V sklopu velikih družbenih sprememb, ki jih zdaj doživljamo na vseh področjih, je tudi spre memba lastninskih razmer:_ v podiet. i. Družbena lastnina naj bi izginila, nadomestili pa bi jo državna ali privatna. V zvezi s prehodom družbenega podietja v privatne roke pa naleti no tudi na problem arhivskega gradiva oziroma na vpraša me obveznosti novega lastnika podjetja do arhivskega gradiva njegovega predhodnika, ki ga je dosedanj' zakon deklariral koi družbeno lastnino. V zvezi s tem predlagam, naj ni novi zakon, k: bo urejal varstvo arhivskega gradiva določal obveznost novega lastnika podjetja (podjei,a v privatni lasti), da no z dnem spremembe lastništva ostalo pri podjetju vsaj za zadnje desetletno obdobje arhivskega gradiva (v primeru da bi dotlej odbira"je arhivskega gradiva po sedanjem zakonu potekalo idealno). Dejansko stanje pa ie vsaj na območju našega arhiva še bistveno druga« 'o. Arhivsko gradivo jc odbralo, vsa, za obdobje do srede sedemdesetih let ikot m :njk za prvo fazo odbiranja smo običajno vzeli čas formiranja TOZD oziroma prehod iz enovite v sestavljeno delovno organizacijo), približno 50% valoriziran i h ustvarjalcev s področja gospodarstva. Delo j2 torej šele na polovici in to kijub velikim naporom arhiva, da bi se gradivo na terenu redno odbi-ralo in spmti prihajalo v arhiv. Z ustvarjalci imamo stalne stike. V povprečju enkrat letno opravimo pri vsakem obisk, imamo stalne telefonske kontakte, opravljamo izobraževanje, kot ga predvideva ustrezen podzakonski akt. Pri večini ustvarjalcev sicc naletimo na rjizumevanj; in pripravljenost za sodelovanje, a ko mine dogovorjeni rok, ugotovimo, da delo ni opravljeno. Vedno nastopijo pri njih razni objektivni razlogi, da se odb;ranjc ne opravi. Tako se roki stalno prestavljajo, končnega rezultata pa ni. V zadnjem času jc že tudi nekaj primerov. ko podjetja nimajo vce nit moči obljubljat in prestavlia t i rokov, ampak naravnost povedo, da figa dela ne morejo opravi,!, fitnje jc namreč kritično tako v Imančcnem kot v kadrovskem ozirn. Novih zaposlitev ni, nadomestijo ne niti tistih, ki iz podjetja odidejo, zaposleni so zasedeni s tekočimi opravili. Zakon nalaga arhivu dolžnost, da v takih primerih ugotovljene nepravilnosti javi občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kulturo, ki mora potem zagotoviti spoštovanje zakona. Kljub tej določbi pa ugotavljam, da se arhiv v taki situaciji počuti povsem nemočnega Nc morem sicer post reči s konkretnim primerom, saj se v svoji dosedanj- praksi nismo n!'