Cesie in setmska poroclia Ng pozabile prečita.i uvodni člaiiek v današnji števiikil Kariborski trg. Na mariborski sobotni trg, dne 30. novembra t.ga leta so pripeljali špeharji na 56 vozeh 176 zaklanih svinj, kmetj« 4 voze sadja, 18 voz krompirja, 6 voz čebule, 22 vozov zelja, 16 voz sena in 6 slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din. Ja> bolka 4—8, hruške 6—10, suh. slive 12 Din za kg. Krompir 0.75—1.25, čebula 2—3, česen 18 do 20, zelje 0.50—2. Seno 80—100. slama 65 do 70 Din. Pšenica 2.50, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, ajda 2, proso 3, fižol 3.50—4, grah 4 do 5 Din. Kokoš 30—40, piščanci 25—65, gos 60—70, puran 65—100, domači zajec 15—40, divji zajec 45—55 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Gobe 1—2 Din. Mleko 3, smetana 12 do 16, surovo maslo 36—40, jajca 2, med 18. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih j9 bilo 6 konj, 9 bikov, 60 volov, 299 krav in sedem telel; skupaj 381 komadov. Povprečne cene zet različne živalske vrste na sejmu dne 26. novembra 1929 so bile aledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9—10; poldebeli voli od Dia 7—8; biki za klanje Din 8.75; klavne krave de« bele od Din 7—8; plemenske krave od Din 6 do 7; krave za klobasarje od Din 4—5; molzne; kravo od Din 7—9; breje krave od Din 7—9j mlada živina od Din 8—8.25; teleta Din 12.50. Prodanih je bilo 218 komadov, od teh za izvoj v Avstrijo 38. Mariborsko sejmsko poiočilo. Na svinjski sejem, dne 29. novembra 1929 je bilo pripe« ljanih 228 svinj in ena koza; cene so bile sle> deče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad od Din 125—200; 3—4 mesece stari od Din 250 do 400; 5—6 mesecev stari od Din 450—500; 8 do 10 mesecev stari od Din 550—800; eno leto stari ,od Din 1000—1500; 1 kg žive teže od Din 10 do 12.50, 1 kg mrtve teže od Din 17 do 1&. Prodanih je bilo 177 svinj. Mesno cene v Mariboru. Volovsko meso* od Din 12—20 za kg; telečje meso 1 kg od Din 20 do 25; svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15—3GU Oospodarsha olivcsfiso. Kolje za vinogiade in za sadno drevje, kakor vsake vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnllšek, Marlbor, Razlagova ulica štev. 25. 1376 Upnikom »Slavenske banke« se je za- čelo izplačevati potom Prve hrvatske štedionice, podružnica v Mariboru, vsaki dan dopoldne proti vložitvi knjižice. Glavnica je obrestovana do otvoritve konkurza, od te svote se izplača 22 odstotkov. — V. Močnik. Zadrnžni koledar je pfiložen današnji številki. Namen koledarja je, da pripravi pot raznim zadružnim tečajem in sredstvom, ki naj razširjajo in utrdijo med podeželskim narodom zadružništvo. Koledar si dobro shra« nite! Pivovarne v naši državi. V torck, 26. novembra, se je vršil v Ljubljani občni zbor delniške družbe pivovarne »Union«, ki je izkazal, da ima ta družba v poslovnem letu 1928/29 2,215.000 dinarjev Cistega dobička napram 1,925.000 dinarjev v prcjšnjem letu. Radi tega je bila tudi dividenda povišana od 14 na 16 odstotkov. Pivovarne so med seboj sklenile kartel (zvezo) ter si med seboj razdelile državno ozemlje, vsled česar ima vsaka pivovarna na svojem ozemIju neomejen monopol. To pa ni dobro, in sicer na kakovost piva, pa tudi na cene. Cene pivu so sicer bile v zadnjih letih znižane, toda v glavnem z ozirom na znižanje trošarine na pivo. L. 1925 je bilo v Sloveniji plačano skoro 9 milijonov Din na račun trošarine na pivo, leta 1928 pa komaj 900.000, ker se je leta 1927 trošarina na pivo znižala skoro za 90 odstotkov. Da bi razbili kartel pivovaren, se gostilničarji pripravljajo, da osnujejo lastno pivovarno. Naše vinogradništvo, ki vodi težko borbo za obstanek, se je na zboru v Splitu pritožilo, da se pivovarniška industrija favorizira (daje se ji ugodnost in prednost) na škodo vinogradništva. iTa industrija je močno zaščitena z uvozno carino na tuje pivo, dočim je baš zaradi te visoke carine izvoz vina skoro onemogočen. Čehoslovaška bi mogla sprejeti dober del našega vina, .vendar pa zahteva za svoje pivo znižanje uvozne carine.