List 16. Gospodarske stvari. 0 izdelovanji sladkorja iz pese. Spisal Edvard Pour. Bilo je leta 1747, ko je lekar in kemikar Andrej Marggraf v Berolinu v nekem spisu, kterega je kralj, akademii umetnij predložil, prepričavno dokazal, da je kristalni sladkor (cuker) v pesi, in da veliko vrednost ima pesa za izdelovanje domačega sladkorja. Skušal je iz bele pese po vinskem cvetu (alkoholu) sladkor izvleči, in res je v 100 delih pese 4 do 6 delov sladkora dobil. Al žalibog! da Marggrafovi iznajdbi niso drugi dosti sledili ; mnogotere težave v obrtnii so bile tega krive, pa tudi tadanje politične homatije. Po vojski, ktero je končal Ahenski mir, so se Angležem, kteri so kolonialni sladkor napravljali, vsi trgi na Nemškem zopet odprli in oni so se jih polastili; sladkor pa, kterega so Nemci iz pese delali, bil je memo unega predrag. Opustili in pozabili so tedaj izdelovanje sladkorja iz pese. Se le proti koncu 18. stoletja seje Lampadi v Freibergu zopet Marggrafove iznajdbe spomnil. Kavno tačas je skušal baron Koppy na Kranjskem (prvi v Avstrii) na debelo iz pese sladkor izdelavati; pa žalibog! da je takrat obrtnija v našem cesarstvu na takih otročjih nogah stala, da, iz centa pese je komaj 2 funta in pol sladkora dobil. Čeravno so se zelo trudili, fabrike za domač sladkor ustanoviti, ves trud bi bil vendar zastonj bil, ako bi ne bile mnogotere vlade spoznale potrebe in važnosti izdelovanja sladkora iz domače pese. Da bi se namreč kupčija angležka preveč ne šopirila in da bi druge države od nje neodvisne postale, so vlade začele vojsko zoper čezmorske pridelke in z angležko. Napoleon I. je mlado obrtnijo močno podpiral. Francozom, da bi izdelovanje sladkora iz pese na debelo poskusili in iz njega dobiček imeli, je dal milijon frankov in sila veliko zemljišča (32.000 hektarjev); v postavi 15. januarja 1812 je zapovedal, naj se napravi o učilnic, v kterih se ima pridelovanje sadkora iz pese po besedi in delu (teoretično in praktično) učiti; in ukazal je, naj se da cesarsko privoljenje za 500 fabrik, in 4 fabrike naj se celo na državne stroške napravijo, ktere bi bile imele v dveh letih (1812 in 1813) napraviti dva milijona kilogramov*) sladkora. Ako prevdarimo, kako se je v zadnjih desetih letih izdelovanje sladkora iz pese povzdignilo in razširilo, ne samo drugod, ampak tudi na Nemškem in pri nas v Avstrii (velik del cukra, ki ga dandanašnji povžijemo, je pesni sladkor); če pomislimo, kako je ta oddelek obrtnije na vse strani ta kratek čas napredoval in še napreduje, ako se mora ta mlada obrtnija z obilnim davkom bojevati, pa je vendar zmogla: moremo reči, *) Kilogram po naši avstr. vagi je 2 funta 5 kvint, in 35 granov. da je ta obrtnija popolnoma spolnila to, česar so od nje pričakovali. Zatoraj pa ima tudi najbolje in učene može za varhe, zatoraj šteje dosti navdušenih učencev, zatorej lepo kaže stan visoke izobraženosti in umetnosti, do ktere se je naš čas pozdignil. Kje neki je druga obrtnija, da bi se mogla meriti v znamenitosti in velikosti njeni? Ona daje kmetu delo in zaslužek, — ga budi k pridnemu gospodarstvu, — čisti njivo, daje ji moč^ oživlja kmetijstvo in obrtnijstvo ob enem, — ona pušča domž pri nas denar, kterega smo doslej čez morje na ptuje pošiljali in daje zaslužek domačim ljudem ne samo na polji, ampak tudi v fabriki, poleti kakor pozimi. Od začetka so zidali velikanske poslopja, v kterih so sladkor iz pese delali; pa kmali so vidili, da jim drage poslopja malo koristijo in malo dobička puščajo; začeli so pohlevne pa trdne poslopja zidati in dobre mašine delati, da tako zdaj z manjšimi stroški veliko opravijo. Ta važna obrtnija se je doslej čez Francozko, Angležko, Nemško, Švedsko, Ogersko in Avstrijansko razširila in celo v rusovske neizmerne planjave. Pesa, pesa! je zdaj tisti glas, ki je počil po obširnem svetu. V našem avstrijanskem cesarstvu je zdaj 130^ fabrik? v kterih se sladkor iz pese dela (posebno na Ceskem, Moravskem in Ogerskem). Pridelki teh fabrik zadostu- i"ejo že skoraj popolnoma potrebam Avstrije, da v ktero :oli prideš štacuno, ti postrežejo z domačim sladkorom. (Dalje prihodnjič.) O izdelovanji sladkorja iz pese. Spisal Edvard P o ur. (Dalje.) Na Avstrijskem je še veliko dežel, kjer bi pesa za sladkor dobro obrodila, in dalo bi se iz domačega pridelka sladkor narediti, za kterega se zdaj veliko denarja pošilja v ptuje dežele. Treba je tedaj fabrik, ktere iz pese delajo sladkor, sicer kmetovavec svojega pridelka nima nikamor spečati. Da ima to obrtnijstvo veliko prihodnost pred seboj, kaže nam vsakdanja skušnja, ker čedalje več sladkorja (cukra) potrebujemo. Po statističnih zapisnikih se šteje na Angležkem na enega Človeka v enem letu 25 funtov sladkora, na Franeozkem572 funtov, na Av-s t r i j s k e m 2 funta, na Rušo v kem 1 funt; za Turčijo do zdaj še nič prav ne vemo. Iz tega se vidi, da se tam največ sladkora povžije, kjer je najcenejši. Vidi se pa iz tega tudi to, koliko zaslužka še čaka fabrik avstrijskih, ko se bode sčasoma povzdignilo to obrtnijstvo. Koliko planjav je še na Ogerskem, v Slavonii, na Hrvaškem itd., kjer ni zemlja obdelovana ali pa le slabo? Veliko bi se ondi moglo v močni rodovitni zemlji pese za sladkor pridelati, kar se do zdaj ni še zgodilo. Pa tudi v naših majhnih deželah slovenskih: na Kranjskem, Stajarskem itd. bi se dalo to obrtnijstvo ustanoviti, Če prav ne v veliki meri, pa vendar le z dobičkom, *) da bi le denarni možje z napravo fabrik zemljiščnim posestnikom roko podali. Kar se tiče zemlje, moram memo grede opomniti, da zemlja na ljubljanskem močirji ni, kakor nekteri mislijo, sladkorni pesi primerna; res, da zelo debela in velika zraste, al preveč vode ima, pa premalo sladkora v sebi. Utegnilo bi se reči, da bolj koristno je žito sejati kakor peso. Res je to, dokler fabrik nimamo. Al sicer pa je tudi to resnica, da na enem oralu (johu) dobro obdelane zemlje se pridela po primeri 300 centov bele šlezke sladkorne pese, ktera je po najnižji ceni čez 1000 gold. vredna. Razun tega se pri izdelovanji sladkora iz pese dobivajo ostanki, s kterimi se more prav dobro rediti živina. Kako je pa z žitno ceno v tistih naših krajih, kamor nam navozijo banaškega in druzega žita in celo žita iz Odese? Ker je pri izdelovanji sladkora nizka cena kurjave poglavitna reč in ker pri nas razun drv še premoga (kamnenega oglja) in šote (torf), hvala Bogu, dovelj imamo, bi obrtnijstvo sladkora iz pese gotovo doseglo vspeh. (Kon. prih.) *) Posestnike, kteri mislijo sladkorno peso za skuanjo saditi, prosim, naj mi v jeseni dve ali tri pese sredne velikosti na vrt ljublj. kmetijske družbe pošljejo. Hočem namreč določiti, koliko funtov sladkora bode mogoče izdelati iz centa pese, na Kranjskem pridelane; menim pa tudi razločiti, ktere snovi in v kteri razmeri ima v sebi. Pisatelj, tehnični kemikar. 134 List 18. O izdelovanji sladkorja iz pese. Spisal Edvard P o ur. (Konec.) Najbolja pesa za sladkor je šlezka bela pesa (sladkorna pesa, beta cicla), ktero zdaj sploh na Avstrijskem in na, Nemškem v ta namen sejejo. Ce se dobra pesa kemično razkroji, kaže v 100 delih: vode 80 do 82 odstotkov, kristalnega sladkora 12 do 10, lakneca 4, beljaka 1*5, rastlinske masti, rastlinskega barvila, kalia, natrona, apna itd. 2*5 odstotkov. Kdor jo hoče dobro opraviti, mora skušati, da na malem prostoru veliko in najbolje sladkorne pese pridela. Zatoraj mora zemljo, na kteri hoče peso za sladkor pridelovati, dobro poznati, ker iz slabe pese nobena fa-brika ne more z dobičkom sladkora izdelovati, kakor se ne da iz slabe železne rude dobro jeklo narediti. Peščeno-ilovčna zemlja je za sladkorno peso najbolja, ali da to z drugimi besedami rečemo: zemlja, v kteri se ječmen ali krompir dobro sponašata, tudi pesa dobro obrodi. Ce je zemlja močna, ni treba je za peso posebno gnojiti. Orati se pa mora globoko, ker pesne korenine globoko v zemljo segajo. Seje se pesa malega travna, in se presaja mesca velikega travna, ali pa tudi ne. Nepresajena izraste lepša in debelejša. Pesa je zrela, kadar se perje začne krožiti in veniti; potem se izruje in hrani v shrambi, kakor drugo korenstvo. *) *) V poslednjem listu na drugi strani v 21. vrsti od spodej beri: 100 namesti 1000 gold.