ACROCEPHALUS 25 (no): 27 — 29, 2OO4 Ptice na hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini Birds of the Lower Savinja Valley hop fields Milan Vogrin Zg. Hajdina 83c, SI-2288 Hajdina, Slovenija, e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si 1. Uvod O pticah, ki gnezdijo na intenzivno obdelovanih kmetijskih povr{inah v Sloveniji, je bilo objavljenih bolj malo prispevkov (Vogrin & Vogrin 1998, Vogrin 1999 & 2000a), nobeden izmed njih pa ne govori o pticah, ki bi naseljevale hmeljske povr{ine. Po podatkih, ki jih navaja Statisti~ni urad Republike Slovenije (1998), je bilo v letu 1997 v Sloveniji nekaj ~ez 2100 ha hmelji{~. Hmelj je okopavina, ki jo deset do petnajst let gojijo na istem mestu. Za ohranitev strukture in rodovitnosti prsti je potrebno gnojenje s hlevskim gnojem (20 t/ha oziroma 40 t/ha vsako drugo leto; Lampi~ 1999), pridelovanje hmelja pa naj bi bilo eno izmed najintenzivnej{ih oblik kmetijske pridelave (Simon~i~ et al. 1996). Na hmelji{~ih se uporabljajo tudi velike koli~ine mineralnih gnojil (Majer 1996) in pesticidov (Simon~i~ et al. 1996). Zato za hmelji{~a velja, da so ene izmed najbolj neprijaznih povr{in za floro in favno. Namen tega prispevka je predstaviti ptice gnezdilke, ki so bile odkrite na hmelji{~ih spodnje Savinjske doline. 2. Opis obravnavanega obmo~ja in metoda Popise sem opravil na 53 hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini, in sicer na obmo~ju, ki ga omejujejo naslednji kraji: Vransko – Braslov~e – Letu{ – @alec – Prebold – Vransko. Po lastni oceni je njihova skupna povr{ina pokrivala okrog 100 ha. Hmelji{~a lahko v osnovi razdelimo na dva tipa, in sicer tista z lesenimi drogovi in tista z betonskimi nosilci. Razdalja med nosilci v vrsti zna{a 8,5 metrov, med vrstami nosilcev pa 12 metrov. Od roba hmelji{~a so nosilci oddaljeni {est metrov, prav toliko pa nosilci merijo tudi v vi{ino. Povpre~en obseg lesenih nosilcev v prsni vi{ini zna{a okrog 45 cm (vse lastne meritve). Med nosilci je napeljana `ica, na katero so pripete najlonske vrvice – vodila, po katerih se vzpenja hmelj. Kot rob hmelji{~a sem {tel {estmetrski prostor med robom polja in prvimi nosilci. Na hmelji{~ih se pojavljajo nekateri pleveli, kot na primer razli~ne vrste slakov Convolvulus spp., navadna zvezdica Stellaria media, ple{ec Capsella bursa-pastoris (Simon~i~ et al. 1996), ki privla~ijo tudi razli~ne `u`elke, ki so lahko hrana pticam, pa tudi sama semena so zanimiva za nekatere vrste ptic. Hmelji{~a z lesenimi nosilci sem izbral naklju~no. @e predhodno sem izlo~il hmelji{~a z betonskimi nosilci, v katerih ptice ne gnezdijo (lastna opazovanja). Hmelji{~a sem pregledoval z roba polja. Pri tem sem si pomagal z daljnogledom in teleskopom. Opazoval sem najve~krat iz avtomobila; obi~ajno z dveh do treh to~k, ki so obkro`ala hmelji{~a. Na vsaki to~ki sem se zadr`al do 20 min. S tak{no metodo sem zbral predvsem kvalitativne podatke; podatki o {tevilu posameznih gnezdilcev so le groba ocena. Ocenjujem, da sem za posamezno hmelji{~e ugotovil vse vrste (ne pa tudi parov!), ki so na njem gnezdile. Opazovanja sem opravil med aprilom in julijem 1998. V tem ~asu hmelj zraste pribli`no do vi{ine 4 – 5 metrov. Analizo gnezdilk podajam samo za vrste, ki gnezdijo v duplih (primarni, sekundarni in polduplarji). Vsa najdena zasedena dupla sem glede na vi{ino nosilca razdelil v {tiri skupine (~etrtine): do 1,5 m, 1,5 – 3,0 m, 3,0 – 4,5 m in 4,5 – 6 m. 3. Rezultati in diskusija V literaturi o gnezdenju ptic na hmelji{~ih ni podatkov, sam pa sem odkril {est oziroma osem gnezde~ih vrst. Vse vrste, ki so gnezdile na hmelji{~ih (brez roba), so gnezdile v duplih; naravnih (nastalih po naravni poti, npr. zaradi od`agane veje, delovanja padavin idr.), duplih, nastalih na hmelji{~ih ali `e poprej v gozdu, ~eprav je slednje manj verjetno, saj hmeljarji postavljajo zdrav les, ali v starih duplih velikih detlov, nastalih na hmelji{~ih. Na 41 hmelji{~ih (77%) je gnezdila vsaj ena vrsta, na preostalih nobena. Na nekaterih hmelji{~ih je gnezdilo ve~ parov iste vrste ali do tri razli~ne vrste. Najpogostej{i gnezdilec hmelji{~ je bil poljski vrabec Passer montanus, ki gnezdi skoraj na vsakem 27 M. Vogrin: Ptice na hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini drugem polju (tabela 1). Na hmelji{~ih gnezdijo {e veliki detel Dendrocopos major, sivi muhar Muscicapa striata, vijeglavka Jynx torquilla in doma~i vrabec Passer domesticus. Na robu hmelji{~ sta gnezdila {e prosnik Saxicola torquata in mo~virska trstnica Acrocephalus palustris (vsak samo na enem polju). Od skupaj 63 aktivnih dupel jih je bilo kar 92% v zgornji polovici nosilca; v spodnji ~etrtini ni bilo dupel. Tabela 1: Gnezdilci na hmelji{~ih v spodnji Savinjski dolini (53 pregledanih hmelji{~; okrog 100 ha) ter ocena velikosti populacije, ki gnezdi na hmelji{~ih z lesenimi nosilci v celotni spodnji Savinjski dolini Table 1: Breeders in the Lower Savinja Valley hop fields (with 53 hop fields surveyed; about 100 ha) and estimate of their population size breeding in the fields where only wooden poles are used to support the hop in the whole area of the Lower Savinja Valley in sivi muhar; tabela 2). Druge vrste so se najraje zadr`evale na robovih, bodisi na `ici, kot na primer rjavi srakoper Lanius collurio, bodisi na nosilcih, kot na primer krokar Corvus corax. V notranjost hmelji{~a je za{lo le malo vrst, na primer tur{ka grlica Streptopelia decaocto, kar ka`e, da so hmelji{~a za ve~ino ptic, vsaj v ~asu gnezdenja, manj privla~na. K tak{nemu zaklju~ku nas napeljuje tudi dejstvo, da na hmelji{~ih sploh ni bilo talnih gnezdilcev in ptic, ki gnezdijo v grmovnem pasu in kro{njah. Tabela 2: Vrste, ki hmelji{~a v gnezditvenem obdobju (april – julij) uporabljajo za gnezdenje (B), prehranjevanje (F), po~itek (R), pevska mesta (S) in pre`e (P) v spodnji Savinjski dolini Table 2: The species using the Lower Savinja Valley hop fields during the breeding season (Apr – Jul) for breeding (B), feeding (F), resting (R), singing posts (S) and lookout posts (P) Vrsta / Species Št. hmeljišθ (%)/ Ocena (pari)/ No. of hop fields (%) Estimate (pairs) Passer montanus 22 (41,5) 50 - 100 Sturnus vulgaris 12 (22,6) 20 - 40 Passer domesticus 3 (5,6) 5 - 15 Dendrocopos major 3 (5,6) 5 - 10 Muscicapa striata 2 (3,8) 5 - 10 Acrocephalus palustris 1 (1,9) 1 - 5 Saxicola torquata 1 (1,9) 1 - 5 Jynx torquilla 1 (1,9) 2 - 4 ^e so bila dupla detlov na zunanjih nosilcih (ob robovih polj), stoje~ih pod kotom, so bila dupla na previsni strani nosilca. Glede na lego dupel in izbiro polo`aja dreves in vej s strani detlov v gozdu lahko z zagotovostjo trdim, da so dupla nastala na hmelji{~ih in ne `e prej, ko je drevo {e raslo. ^eprav veliki detel `ivi v razli~nih biotopih (Cramp 1985), je na obdelovalnih povr{inah izredno redek (Glue & Boswell 1994). Pri izbiri gnezdi{~a ni izbir~en, gnezdilno duplo si naredi tudi v telegrafskem drogu (Glue & Boswell 1994). Kljub ob{irni analizi gnezdi{~ pa Glue & Boswell (1994) ne poro~ata o gnezdenju velikega detla v drogovih na hmelji{~ih. Doma~i vrabec je poznan kot izredno prilagodljiva vrsta, saj njegova gnezda najdemo na najrazli~nej{ih mestih (Summers-Smith 1988, Indykiewicz 1990 & 1991, Cramp & Simmons 1994), vendar v literaturi nisem zasledil podatkov o njegovem gnezdenju v nosilcih na hmelji{~ih. Od osmih gnezdilcev sem pri prehranjevanju na hmelji{~u opazoval le tri (veliki detel, doma~i vrabec 28 Vrsta / Species Aktivnost / Activity Buteo buteo P, R Falco tinnunculus P Asio otus F Jynx torquilla B, S Dendrocopos major B, F Streptopelia decaocto F, R Galerida cristata S Muscicapa striata B, F, P, S Turdus merula F, S Acrocephalus palustris B Saxicola torquata B Lanius collurio P, S Sturnus vulgaris B, S Pica pica F, P, R Corvus corax P, R Corvus comix F, P, R Passer domesticus B, F Carduelis cannabina S Carduelis carduelis S Carduelis chloris S Serinus serinus S Zakaj ptice izbirajo tako intenzivne kmetijske povr{ine, kakr{na so hmelji{~a, za svoja gnezdi{~a? Mo`ni sta dva razlagi. V spodnji Savinjski dolini je malo gozda, mejic in dreves, kjer bi duplarji lahko gnezdili (npr. Vogrin 2000b), kar pomeni, da si morajo ptice poiskati ustrezna druga gnezdi{~a. Druga verjetnej{a razlaga pa je ta, da so se ptice prilagodile novi {e neizkori{~eni ni{i in zasedle prazni prostor. ACROCEPHALUS 25 (no): 27 — 29, 2OO4 Zahvala: Iskrena hvala Oscarju Van Rootselaaarju (Nizozemska) za koristne podatke in diskusijo ter recenzentoma za koristne pripombe. Povzetek V letu 1998 je avtor v spodnji Savinjski dolini pregledal 53 hmelji{~ (okrog 100 ha) z lesenimi nosilci in zbral predvsem kvalitativne podatke o pticah gnezdilkah. Ugotovljenih je bilo osem vrst, in sicer veliki detel Dendrocopos major, vijeglavka Jynx torquilla, {korec Sturnus vulgaris, sivi muhar Muscicapa striata, poljski vrabec Passer montanus, doma~i vrabec Passer domesticus ter mo~virska trstnica Acrocephalus palustris in prosnik Saxicola torquata, ki sta gnezdila na robu hmelji{~a. Vsaj ena gnezde~a vrsta je bila ugotovljena na 41 hmelji{~ih. Najpogostej{a vrsta je bil poljski vrabec, ki je bil odkrit na 22 hmelji{~ih (41,5%). Vse gnezde~e vrste na samem hmelji{~u so gnezdile v naravnih duplih ali v starih duplih velikega detla. Med 21 vrstami, ki so bile ugotovljene v gnezditvenem obdobju, se jih le nekaj hrani na hmelji{~ih. Summary In 1998, the author surveyed 53 hop fields (about 100 ha) with wooden poles in the Lower Savinja Valley and gathered a series of mainly qualitative data on the birds breeding there. Eight species were established: Great Spotted Woodpecker Dendrocopos major, Wryneck Jynx torquilla, Starling Sturnus vulgaris, Spotted Flycatcher Muscicapa striata, Tree Sparrow Passer montanus and House Sparrow Passer domesticus, as well as Marsh Warbler Acrocephalus palustris and Common Stonechat Saxicola torquata that bred on the edge of the hop fields. At least one breeding species was established in 41 hop fields. Most common was the Tree Sparrow Passer montanus, which was recorded in 22 hop fields (41.5%). In the hop fields themselves, all breeding species nested in natural cavities or in the old Great Spotted Woodpecker’s holes. Amongst the 21 species found in the breeding season, only a few fed in the hop fields. Literatura Cramp, S. & Perrins, C.M., eds. (1994): The Birds of the western Palearctic. Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 8. – Oxford University Press, New York. Cramp, S., ed. (1985): The Birds of the western Palearctic. Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 4. – Oxford University Press, New York. Glue, E.D. & Boswell, T. (1994): Comparative nesting ecology of the three British breeding woodpeckers. – British Birds 87: 253–269. Indykiewicz, P. (1990): Nest-sites and nests of House Sparrow [Passer domesticus (L.)] in an urban environment. V: Pinowski, J. & Summers-Smith, J.D. (eds.): Granivorous birds in the agricultural landscape. – Proceeding of General Meetings of the Working Group on Granivorous Birds, INETCOL. Ottawa. Indykiewicz, P. (1991): Nests and nest-sites of the House Sparrow Passer domesticus (LINNAEUS, 1758) in urban, suburban and rural environments. – Acta zool. cracov. 34: 475–495. Lampi~, B. (1999): Agrarno obremenjevanje okolja Spodnje Savinjske doline z vidika prese`kov du{ika. – Geografski obzornik 46: 13–20. Majer, D. (1996): Dinamika du{ika v hmeljnem nasadu na evtri~nih rjavih tleh na produ in pesku. – Hmeljarski bilten 4 (1995): 35–38. Rutgers, A. (1969): Birds of Asia. – Methuen & Co. Ltd., London. Simon~i~, A., Veronek, M. & Svet, M. (1996): Zatiranje plevela v hmelji{~ih v razmerah omejene rabe herbicidov. – Hmeljarski bilten 4 (1995): 66–72. Summers-Smith, J.D. (1988): The sparrows: a study of the genus Passer. – T & AD Poyser, London. Vogrin, M. (1999): Ptice gnezdilke na koruznih njivah na Dravskem polju. – Sodobno kmetijstvo 32: 115–118. Vogrin, M. (2000a): Le comunita degli uccelli nidificanti nei campi coltivati a barbabietole da zucchero (NE Slovenia). – Picus 26: 23–27. Vogrin, M: (2000b): Sove spodnje Savinjske doline. – Acrocephalus 21: 43–45. Vogrin, M. & Vogrin, N. (1998): The bird communities in intensively cultivated fields in Northeastern Slovenia. – Acta Ornithologica 33: 173–179. Prispelo / Arrived: 29.1.2004 Sprejeto / Accepted: 12.7.2004 29