Our Write Us Today Advertising are reasonable. . TELEPHONE: CHelšea 3—1242 GLAS NARODA •«f i ral B .: H H » »i List slovenskih delavcev v Ameriki. No. 39. — Stev. 39. Entcnd i> Second Class Matter September 21st, 1903 at the Feat Office at New Yerfc, N. *„ under Art et Congress of March 3rd, 1879. JNEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 16, 1940 —PETEK, 16. FEBRUARJA, 1940 1 i^fe NA 0AN UUB1VATL »« { 9 C"CLAS N ARODA it f SZ J PO P06TI NAEAVN06T NA ' ii SVOJ DOM (izvtettl MMJ to Ji W ^^ praznikov). Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. NOVA VLADA V BOLGARIJI STRAŠEN MRAZ V EVROPI ! AMSTERDAM, Nizozemsko, 14. februarja. — V severovzhodnem delu Evrope ni bilo že sto let tako hudega mraza kot je letošnjo zimo. Prebivalstvo sramno rpi. Vsako jesen j»c sicer priprasvi na ostro žitno, toda nihče ni slutil, da bo baš letos tak .-neg in tak mraz. Nobene premembe v vnanji politiki SOFIJA, Bolgarska, I 6. feb. — Ministrski predsednik Gžordže Kjoseivanov je kralju Borisu podal ostavko celega svojega kabineta. Kralj Boris je poveril sestavo novega kabineta profesorju Bogdanu Filovu, dosedanjemu naučnemu ministru. — Vnanji minister bo najbrže poslanik v Beogradu Ivan Popov. Osebni spor {med ministri vzrok krize Ministrski kriza je nastala vsled osebnega spora med Kjo-seivanovoni in {Kiljedeljskim ministrom Ivanom Bagriaato-•voin. Kralj Boris je tudi zavrnil Kjoseivanov predlog, tla bi bil Bagrianov izločen iz kabineta. Ker pa je Bagrionov zelo priljubljen pri kmetih, ker zelo pozna kmečke težnje, ibo najbrže v kratkem sledil Filovu kot ministrski predsednik. Novi ministrski predsednik je star G7 let in je profesor! za arheologijo in zgodovino na sofijskem vseučilišču. Popov, , ki je bil brzojavno pokliean iz Beograda, je diplomat po poklicu in je bil že podanik iv Pragi in Bukarešti. Ker vodi v nanjo politiko kralj Boris, ni .pričakovati kake izpremeinbe, temveč bo vnanja ipolitika skušala živeti v prijateljskih raz-Merali I vsemi sosedami. Ker je tudi Popov zelo naklonjen Jugoslaviji, je mogoče pričakovati, da bo bolgarska tvnanja l>olitika prijazna Jugoslaviji. AMERIŠKE ŽELEZNICE IMAJO DOBIČEK TREXTOX, N. J., 15. feb. — V državi New Jersey je devet železniških družb, ki so se vedno pritoževale nad prevelikimi obratnimi stroški ter imele leto za leto izgubo. Zdaj je pa pet teh družb izdalo poročilo za lansko leto, iz katerega je razvidno, da so imele lani 130,350,952 dolarjev dohodkov. To izrednost je treba predvsem pripisati velikemu prometu zadnjih treh mesecev. S tovornimi vlaki je namreč dospelo preko države New Jersey v New York ogromno liia-terijala, namenjenega za Anglijo in Francijo. Uprava Pennsylvania železnice ni izdala podrobnega poročila, pač pa .pravi v splošnem, da je imela znatno več prometa. " Skort> vse železniške družbe, z izjemo Pennsylvania železnice, ki je plačala ves naložen ji davek, so z davki zaostalo. Nekatere med njimi niso plačale davka že osem let. Pritožile so se proti državnim metodam obdačenja ter predložile zadevo sodiščem. Ruski uspehi Mackenzie King o narodni edinosti Po zatrdilu ministrskega predsednika hoče zasledovati vsa Kanada enotno vojno politiko. — Priprave za volitve. , ; — Vaši zastopniki v parla- MOSKYA, Rusija, Ki. februarja. — Rusko vojaško poveljstvo poroča o največjih uspehih, kar jih je dosegla rdeča armada v 15-dnevni ofenzivi proti Mannerheimotvi črti. V včerajšnjih bojih no Rusi zavzeli 53 utrdb in jiotiskajo Fince proti Kaemaerae, 11 milj teverno od Summe, kjer so v teku najljutejši boji. Fincem Je artilerija odpovedala KO DAN J, Danska, 10. feb. — Vsled poročil, da se na Ka-relij^ki ožini vrše boji večinoma z bajoneti in ročnimi grana- Jamu je mogočo sklepati da jo Fincem aretilenja od,»veda- bodo a /nano je, da so hnski topov, po veliki večini nemškega odvali o vojnih nalogah te izdelka. Nemški lnziiiirji so si natančno ogledali Manner- - b Tiomovo črto in nemške Kru|»pove tovarne so jo oskrbele topovi. Za to to|»uve pa niso prikladni dru samo nemški. Odkar pa so jo Hitler "poro< Finci no dobivajo več niunicije za svoje topove in so sedaj >amo navezani na bajonete, ročno granate in strojnice, s katerimi branijo Manner)teimovo črto. Finci priznavajo umikanje HELSINKT, Finska, 10. februarja. — L radno se prizna-. Pogumna lovka va, da so se Finci |mm1 strahovitim pritiskom na rveč krajih j važne fronte okoli Sumino umaknili. Finski vnanji minister r<* ' Krui»iuett v carjem rekel. da -o Rnsj zavzeli Summo. I SooMsbuIff, Nebraska, je ^ta- Nedavno je govoril po radio) King je razpisal splošne ivo-kanadski ministrski predsed- litve, ker je zakonodaja pro-nik W. L. Mackenzie King ter vince Ontario pod vplivom mi-izjavil, da bo dežela pri splo-1 nistrskega predsednika Mit-šnili volitvah dne 2G. marca chella liepburna začela očitati odločevala predvsem o dveh dominijski vladi, da »e pre-važnih vprašanjih, namreč o | malo briga za vojne naloge de-narodni enotnosti in :vojni ipo- ' žele. Tej kritiki se je pridru-litlki. Ministrski predsednik i žila tudi konservativna opozl-je mnenja, da je enotna vojna ! ciJa zveziie vlade, politika največjega pomena. Pred dvema tednoma j e bila v Beo-(gradu kon/fe-renca B a 1-kanske a n-tante. Na sliki so od leve jR na desno: tturški vnanji minister Sa-racoglu, jugo-slovaski minister Cincar-M ar kovic, grški ministrski predsed n i k Mexiaxas in romunski vnanji minister Gafeucu. Dnevne vesti Proces* proti Bruno Hauptmannu pozabljen FLEMIXGTOX, X. J., 14. februarja. — Včeraj je minilo pet let izza časa, ko je sodnik Charles \Y. Trenchard proglasil Bruna Richarda Haupt-mana krivim odvedbe in umora Lindberghovega otroka. Takrat je bilo to mestece središče zanimanja, j>o petih lotih, pa nihče več ne razpravlja o tem. Včeraj je bilo sodišče zaprto. V celici, kjer je čakal S KONFERENCE BALKANSKE ANTANTE Delavska postava je ustavna Troie floriovedi vojne Nemčiji ter da so jo .poznejše provinci jal-ne volitve še okrepile, ko je Que-ojni politiki. Vsled nastopa onta-lastne rijske vlade je pa ta narodna enotnost (precej ogrožena. je časnikarje KANADSKI PARLAMENT V Montrealu je umrl general, go-verner Kanade lord Tweedsmuir in njegovo truplo je 24 ur pred pogrebom ležalo v poslanski zbornici, kjer se je pred 18 dnevi pričelo k m t k o zasedanje kanadskega parlamenta. Na sliki bere Tweedsmuir svoj otvoritveni govor. ra 73 let ter je že prababica. Ko se je približal čas njene zlate poroke, se ji je zdelo, da bi se pri svečanem obedu dobro prilegla jeleuja .pečenka. Odšla je v gozd ter se po nekaj urah ;vrnila s sporočilom, da je ustrelila težkega jelena. Dva moška sta se od -pravila ž njo ter na označenem mestu našla tristo funtov težkega jelena. Ženica ga je pogodila naravnost v srce. Ifauptmann obsodbe, je neki | mlad fant, obsojen zaradi roparskega napada. Roosevelt odpotoval proti Jugu WASHINGTON, I). C., 13. februarja. — Predsednik F. D. Roosavclt se .je danes odpeljal od tukaj iproti neki južni državi. Dasi so predsednikovi načrti predvsem tajni, se je izvedelo, da se bo vkrcal na križarko "Tuscalooso", ki je zasidrana pri Pensacola, Fla. Pred odhodom je bil pri njeni državni tajnik Hull, ki 11111 je poročal o najnovejših evropskih dogodkih. Kako dolgo bodo trajale predsednikove počitnice, ni znano. Sovjetska naročila v Združenih državah Zastopniki neke ruske tvrd-ke so naročili pri Dresser Manufacturing Company v Bradford, Pa., za dva milijona dolarjev gazolinskih kompresorjev. Večje število turbin in drugega materijala so naročili od Westinghouse Electric and Manufacturing Co. Nedavno je bilo sporočeno, da so sov jet i JACKSOXVILLE, Fla., 1 o. in Walters Lumber Cooipam. teb. — Zvezni okrajni sodmk Proces se bo začel Une li\ Louie \Y. Struni je odredil ka- februarja pred zveznim sodl-zensko postopanje proti trem šeem. floridskim podjetjem, ki so ob- WASHINGTON D C* 1-1 tožena, da so kršihi določbe de- februarja. _ Ernest T Weir layske postave, katera določa predsednik Iron and Steel 1t.' mmimalne plače in luaksimal- stituta, je izjavil, da bo jeni delovni čas. klarska industrija do mesec,. S to svojo odločitvijo je jun ja obratovala od 60 do 7" sodnik potrdil ustavnost ome- odstotkov svoje zmožnosti. — njene postave. Neko nižje so- Pred enim me-eeein je znaš a-I dišče je tožbo zavrnilo, toda :a produkcija 74 odstotkov. tožitelji so se obrnili na višjo pred enim letom pa 54. instanco. Omenjene firme so: Za povečanje so odgovorni Florida Fruit and Produce predvsem iz inozemstva pr;-Companv, Industrial Rag Co hajajoea narodčila. in paeifičnih pristanišč v Vladivostok. Iz Vladivostoka je poslan baker v notranjost Rusije. Posojilo farmskim najemnikom WASHINGTON, D. C, 15. februarja. — Zbornični polje-del-ki odbor je danes priporočil, naj dobe najemniki, ki žele imeti svoje lastne farme, tristo milijonov dolarjev po-, sojila. Od morgičev, ki bodo v nekaterih slučajih predstavljali devetdeset odstotkov vrednoti, bo treba plačati po tri odstotke obresti. Posojila bodo dobile le tiste osebe, ki so se-j daj zaposlene na farmah in se želo osamosvojiti. Poleg treh odtstotkmv bo 1110- Rooseveltov sin se bo ločil i LOS ANGELES, Cal., 16. | februarja. — James Roosevelt, najstarejši sin predsednika Roosoveita, je pri sod -Šču vložil tožbo za ločitev zakona z utemeljitvijo, da ga je njegova žena, bivša Betsev Cu^hiug, brez kakega vzroka zapustila že pred več kot c-nim letom in da proti njegovi želji živi daleč od njega. James Roosevelt, ki je j-tar o- let, se je poročil leta 193(1 in se je razstal s siv^ojo ženo 1. novembra, li>38. Sedaj j<-predsednik film>ke družbe v 1 lolly wood u, prej pa je bil o-■sebni tajnik svojega očeta. Zadnje čase so ga njegovi prijatelji pogo-to videli v družbi Romelle Thereso Sehneid- ral vsakdo, ki bo dobil to po-! V.r' kL j? bi,a, 1 ska strežnica leta 1938 v Mayo kliniki v Rochester, Minn., kjer je bil operiran za ulesi v želodcu. ■ojilo, plačati še en odstotek za zavarovalnino in upravne stro>ko. Predloga je bila priporočena po hudih debatah, ki so tra-voč tednov. Za priporo- nakupili velike množine ameriškega bakra, ki,*1'0 Je enajst, proti njemu ga t ran-po rit rajo iz mehiških ^ clevet članov polje.N«vT< Friday. February 16, 1940 i t NARODA (vous or na 99 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ot Above officer*: MU IOU, N. 1. 47fft tear j mm « MM |Ce ff*r York ee eeie Me . . «9«) j 'J .J^T**----------ro» *«»............«UG ^fctKiMi ------.... fL»*gj pgt tm . ..............mo •«UI HABdOA VSAKI k*AM OYiniAl NIUILJ f» nuBUKoi KDAJ BO POClLO? Skoro sleherni je prepričan, da se bo vojna v Evropi "le to spomlad prayzaprav začela. Poglavitni vprašanji ata: iaj in kje* Z nastopom milejšega vremena bodo Nemci uvedli koncentrirano zračno ofenzivo proti angleškim trgovskim ladjam, angleškemu brodovju in najbrž tudi proti angleškim pristaniscenu Letalom bodo pomagali to zimo zgrajeni majhni submarini. Nemci bodo okušali dobiti kontrolo nad Severnim morjem ah pa že vsaj napraviti to morje skrajno nevarno za angleške ladje. Na zapadni fronti najbrž ne bo posebne aktivnosti, kajti Nemcem je predvsem za to, da ne zapletejo Francije v težke boje- To je razvidno iz raznih zaplenjenih nemških dokumentov in o tem priča položaj na zapadni fronti, kjer doslej še ni bilo, navzlic par mesecev trajajoči vojni, še no benega ostrejšega spopada. V tem pogledu je zveza z Rusijo Hitlerju dobrodošla. Pred vojno ni bil nikjer v Evropi komunizem močnejši kakor v Franciji. Vztrajna zatrdila Tretje internacijouale, da vodijo zavezniki imperialistično vojno (kar je seveda nesmiselna trditev), služijo koristni vojaški svrhi — kot zavora francoskih vojnih prizadevanj. Nadaljni dokaz, da niso vdrli skozi Holandsko in Belgijo. HoAandska -bi jim lahko služila za izborilo letalsko bazo, kajti velikim nemškim bombnikom bi »bila pot za .polovico skrajšana. Kakorhitro bi pa stopil prvi nemški vojak lia belgijska ali holandska tla, bi Francozov nobena sila več ne zdržala, kajti vsak Francoz, bodisi komunist ali pa ro-jalkt, se predobro zaveda dejstva, da nima Francija proti severu nobene naravne meje. Izmed vseh evropskih držav ima Francija najboljšo armado. Nemško prekaša po izvežbanatsti in rpo kakovosti nižjih častnikov. Spuščati se v boj s Francozi, bo za Nemce skrajno tvegano ipodjetje. Glavno pozornost bo posvetil Hitler Angliji. Zračni napadi se bodo pričeli, kakorhitro bodo dovolile vremenske razmere. To bo enkrat med 10. marcem in 1. aprilom. Bliskovita vojna bo v teku še predno se bo javnost tega dodobra zavedla. Približno mesec kasneje se bodo začele operacije na kopnem. Tekom svetovne vojne so začeli Angleži napadati pri Neuve Chapelle prve dni marca leta 1915; Nemci so navalili proti Verdunu februarja 1916, Angleži pri Sommi februarja 1917. Vsi ti navali so se ugodno končali v dežju in blatu. Prvi napad v svetovni vojni, ki je zares ogrozil nasprotnika, je bil nemški napad, ki se je začel 21. marca 1918. Jasno je, da ne bo nobena stranka omalocvaževala teh izkušenj in teh dejstev. To se pravi, da se boji na kopnem ne bodo pričeli pred 20. marcem oziroma ipred 1. aprilom. Ako bo tudi na Balkanu zavrelo — političen ]>oložaj je tako zapleten, da nihče ne ve, če »bo ali ne — se bo zgodilo to ob približno istem času. Donava bo kot plovna reka igrala važno vlogo. I^ed na ti j t se staja tekom zadnjih dveh tednov v marcu. \Ta vprašanje: — Kdaj bo j>očilo? — je mogoče precej točno odgovoriti: — Med 20. marcem in 1. aprilom. SKANDINAVSKE DRŽAVE čedalje bolj jasno prihaja do izraza, da smatra Nemčija za edino sprejemljivo stališče, da se Švedska in Norveška ne vmešata v finsko-sovjetski spor ter da ne nastopita proti Sovjetski uniji. Nemčija se zanese na švedsko vlado, ki je v nasprotju z razpoloženjem skoro vse švedske javnosti. Mnogo šved-i-kili vodilnih politikov je namreč mnenja, da je najbolje, če ce pridruži Švedska Finski. Olavna ost nemške propagande je napel jana proti zaveznikom, katerim očitajo, da je podpora Finski le krinka, pod katero hočejo zaplesti v vojno Švedsko in Norveško ter tako stvariti novo fronto proti Nemčiji. Ta manever naj prikrije tudi Ligo narodov, ki je že odobrila vsako akcijo proti Sovjetski uniji. Ker Francija in Anglija Rusije ne moreta naravnost napasti, je po mnenju berlinskih krogov vsa akcija naperjena proti Nemčiji. Nemški ii^t poziva vse nevtralne države, naj izjavijo, politiko zavzemajo proti politiki Anglije in Francije, NemA&t hoče kfteti popotno jasnost, ravnajoč se po na-iefri — fistol W £ Mfflp, je peti MmJ —.h. f * Za piriihčl ■ • * - i • ! , , Naj! epše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino. je denarna pošiljatev. Poslu žite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. ~ ' \ * *• ■ , ..., SLOVENIC PUBLISHING C« . (Potniški Oddelek) 3J6 West fdth Street New York ■ JcW Z STRAHOTE VOJNE 0ASI" PRiMKRNA KNJIGA Spisala iierta pl. Suttuer 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KN4IGARKI SLU VENIC PUBLISJ1ING CO. 21 (i \V. 18 St., New York] Strašna zakonska tragedija IV prostorih okrajnega sodišča v Garešnici v bližini Bje-lovara se je te dni odigrala strašna zakonska tragedija. Mlina rs k i pomočnik Josip Stančič je v hudi duševni depresiji svoji nezvesti ženi Mariji prizadejal 19 vbodov z nožem, tako da jo na mestu izdihnila. Stančič je živel z Marijo v srečnem zakonu 14 let in je imel ž njo dvoje otrok. Svojo ženo je imel silno rad. Toda razm«»re so nanesle, da se je moral pre«* nekaj meseci preseliti od nje. ker je dobil službo v neki drugi vasi. Njegov >o-ed Stevan Ratkovič je izkoristil njegovo odsotno-t in pričel dvoriti njegovi ženi. Kmalu se je med njima razvilo razmerje. Ostali sosedje so vse to opazili, vendar ni hotel tega nrhčc povedati Josipu Stančiču. ker so vsi poznali njegovo veliko ljubezen do žene. Lepega dne je Marija pobegnila z Ratkovičom v Zagreb. Ko je Stančič to zvedel, se je vi« obupan odpravil ženo iskat v Zagreb, kjer pa je ni mogel najti. Nato je odšel k njenim staršem, in jim dejal, da nezvesti ženi oprosti vse, samo da se vrne domov k otrokoma. Pred božičem se je Marija z Ratkovičem vrnila v domačo vas in se nastanila pri Ratkoviču. Stančič jo je neštetokrat prosil, naj se vrne k njemu, toda žena mu je cinično odvrnila, da hoče biti svobodna in da so ne bo vrnila. Stančič je v tem hipu potegnil nož in kakor brezumen začel ž njim obdelovati ženo. dokler se ni zrušila mrtva na tla. "Tu Heži mož, ki se Je imenoval Ivica" V va»si Petroviče v Bosni, se je pred 15 leti pojavil neki mož, ki .-i je v vasi uredil mizarsko ttolavnico in si s priložnostnimi deli služil svoj kruh. Hrvatsko je govoril zelo slubo in je bil najbrž kakšen rnozemee. Vseh 15 let se jo ogibal vsake družbe, tako da ljudje «ploh niso vedeli za njegov priimek in ime. Zato so ga kratko malo imenovali Ivica. Pred nekaj dnevi je mož zbolel. Kmetje so ga hoteli spraviti v bolnišnico, toda mož >e jim je z vsemi silami upiral, tako da so slednjič svojo namero opustili. Nekaj dni pozneje jo mož umrl. V njegovi zapuščini ni.-o našli nobenih papirjev, iz katerih bi mogli zvedet i njegovo pravo ime in -priimek. Zaradi tega so nut kmetje na grobu postavili križ na katerega so napisali: "Tu loži mož, ki se je imenoval Ivica." Nezaslišan primer mučenja živali se jt* t*- dni odigral v vasi Zo-biku pri Sarajevu. Voznik V. Proko je pognal konja z vozom čez neki potok, da bi si tako prikrajšal pot. Kor pa je bil voz polno naložen, ga konj ni mogel potegniti iz vode. Ker tudi neusmiljeni udarci z bičem niso pomagali, je Proko J skočil prod konja in ga zgra-t bil za jezik. Potegnil je tako {krepko. i*a mu je ostal jezik v j rokah. Živinozdravuik, ki ga , je jMiklicala neka priča tega dogodka, je odredil, naj konja zakolje jo. Živinskega voznika I so pa prijeli orožniki. Pri delitvi vina je govoril nož (Kmet Matija Santič z Buko-vice pri Bjelovaru, je imel v svoji hiši sina Josipa in snaho Jul ko, s katero pa nikdar nista mogla priti na čisto. Stalno sta se prepirala, tako da se je slednjič Josip odločil, da se z ženo vred preseli od očeta. Pričeli so deliti imetje in šlo je vse gladko do delitve vina. Tu sta se tast in snaha sprla. Ko sta ostala za nekaj trenutkov sama, je prišlo med njima do dejanskega obračunavanja, pri čemer je snalia zagrabila nož in ga porinila tastu v srce, tako da ie bil na mestu mrtev. S pametjo bo tudi konec krvne osvete •V južni Srbiji »o še marsi-kcJ drži krvna os veta. Ta prastari običaj medsebojnega obračunavanja družin je v planinskih vaseh Mat rovi in Prve t i ei spravil dva družinska oT-eta v trrob, njune sinove pa v ječo. I^ani v novembru sta Radovan Konuienovič in njegov sin Ilija v gozdu s sekirami pobila Velišo Preljevi-ča. Dva dni nato je Volišev sin Miroslav iz maščevanja ustrelil gospodarja Milijo Ko-unienovfH-a. Zdaj pred sodiščem v Pro k u>pl ju sta se pa ubijalca Radovan in Miroslav objemala. Povedala sta. da sta fo družini knvalu po krvni o-sveti sprijaznili in sklenili, da bosta rajši hodili druga k drugi na botri njo, kakor da bi se pobijali. Sodišče je v polni meri vpoštevalo novo slogo in sta bila Radovan in Miroslav obsojena ?amo na še-t mesecev ječe. V dvorani je bilo mnogo kmetov, ki so sodbo navdušeno sprejeli. Posebno pa so odobravali besedo, ki jih je pred sodniki izpregovorila Katarina, vdova pokojnega Mi lije: "Mi smo sklenili mir. stopiti v ibotrinjo in na£i dve družini se ne bosta več pobijali. Če no bi nas srečala pamet, bi se pobijali na£i otroci, dokler ne bi ibili obe družini izstreb-ljeni. A komu v prid t" Peter Zgaga — O, ti nesrečni otrok! — še jezila mlada mati nad svojim desetletnim mijoiu. — Prav za nobeno rabo nisi! Sama lenoba te je! Če bi ne pazila, bi se niti ne umil' in bi šel s -trganinii hlačami v šolo. Nekoliko bi pa vseeno moral gledati nase. Tak 4 ka-j kor tvoj oče! Nič prida ne boš.: Da, ravnotak kakor tvoj oče-No, saj mu nisi zastonj podoben. Sama sreča, da se ui?e:u poročila ž njim... Mlad pridanič je podedoval po svojem očetu veliko premoženje. | Biznis so mu drugi vodili,' toda prva stvar, ki jo je storil, ko je prišel do premože- i nja, je bila, da je dal svoj u-rad razkošno opremiti ter je najel tri lepe, lidade strojepiske. — Čemu ti bodo tri! — ga je vprašal prijatelj. — "Ena bi ti povsem zadostovala. — Vem, vem, — mu je odgovoril. — Toda jaz sem dober človek. Vsak dan dam dvema počitnice. Avstrijski oberst je imel čudovito lepo ženo. On je bil star in čemeren. PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Čorin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. ^ Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New .York, H. Y- DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 200 300 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. — $ 2.40 — $ 4.60 — $ 6.70 — $10.50 — $20.50 — $41.00 Kavarn&r abM gosta, ki ni hotel plačati *6T»-letni pristaniški čuvaj: Mato Mudrinrč jr prišel je dni J s svojim tovarišem v ueko kavarno v Gružu. kjer sta i>opila vsak ipo eno črno kavo. Ko ji« lastnik kavarne Tvo Glavič zahteval plačilo, se je Mudriuič uprl in ni hotel plačati, nego je odšel ven. Glavič ga je hotel zadržati, toda Mjudrinič mu je ra«trgal .srajco. Glavič je ]>ohitel -za njim na ulico. Mudriuič pa ga ie udaril - pestjo po obrazu. Glavič ga je na to z vso silo .brcnil v trebuh. Udarec je ibil tako hud. da je Mudrinrč nos lad nje jutro zaradi hudih notranjih »oškodb umrl k a vam a rja so pa zaprli. SPOMENIK PETELINU. 'Na poljedelski razstavi v Moskvi je bil nedavno odkrit spomenik petelinu, katerega potomke izležejo 300.000 jajc na letot Petelinova soha je (i čevljev visoka in vsoJ>uje mehanizem s katerim kikirika. MNOGOSTRANSKI POLICISTI. iJužnorodezijski policisti, ki opravljajo svojo službo na novi postaji v CShirundu v dolini Zambezija, morajo biti zelo mnogostran^ki. Poleg policijskih opravkov, morajo delovati kot carinski uradniki, priseljeniški organi, poštarji, zavarovalni agenti in vremenski opazovalci. Kakor da bi tega no bilo dovolj, morajo skrbeti tudi za popravila telefonskih vodov, ki jih uničujejo sloni. ZARADI RAZMER V EVEftPI m tile nafte nen tm denarne ptiUMUe » Jugi—UrlJ» nfmmmt ptriJ- m »ot, v* kateri Je šOJatl. Vendar Je bila ^M^JteT^n^lUr'Ci rtraiki ta paiUJanJe pa tem pate nm vflje. kaka >ifflŽ""iS ^ ** " za nujno rodnjAW rosutm sb mcabi.k ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA ZA VSAKO FOdlLJATBV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. ti s POTNIŠKI ODDIHI : ii 216 W«ft 18tb Street, New York IŠČEM arojega strica l-GNACA ME-GLAXA iz Potiskovca, št. 7, pošta Struge. Oglasil se nam m že 10 let. Ako bo čital ta o-glas, naj se mi oglasi, ali pa če kdo drugi kaj ve o njeno, ga prosim, da mi sporoči. Jaz sem hči njegovega brata Jožeta in šem ze 5 let v Kanadi. Sporočiti mu imam več novic »iz starega kraja. — Rozi Papež Box 266, Duparquet, Quebec, Canada. Tack ona «pa kot živo srebro. Kako tudi ne, saj je bila celili pet intrideset let mlajša od njega. Rad jo je imel in ji je uo volil početi vse, kar je hotela. Vsako željo je izpolnil in o na se je s pridom posluževala te njegove dobrotljivosti. Prirejala je plese in zabave in trosila denar na debelo. Xo, *aj g« je imela dovolj. Nekega due pokliče ober-t na vežbališče cel regiment. Postavi se predenj rekoč: — Preljubi gospodje častniki, dragi fantje-vojaki, danes ne bomo eksereiraii. Danes je zame svečan dan, najbolj svečan v mojem življenju. Za vse sem naročil jedi, pžjače, tiigar in cigaret. Godba vam bo igrala do polnoči. Veselite se z menoj ! Neizmerno :>ein vesel. Moja žena je namreč ponoči povila kropkega sinčka. Tako naznanilo ni karsibo-di. Regiment bi bil kmalu podivjal »samega veselja. Vojaki so začeli metati kape v vzrak, kričati in prepevati. S slehernega obraza je odsevala sreča in zadovljstvo. Stari oberst je z zadovoljstvom motril to veselo razigranost ter poslušal te izraze vdanosti in priznanja. Dvignil roko, hoteč - še nekaj fpovedati. Precej dolgo je trajalo, predno se je regiment l>omiril. Starec se je priklonil ter rekel jasno in razločno, tla ga jo bilo .slisati prav v zadnjo vrsto: — Iskrena hvala vam, gospodje častniki, hvala vam, fant je — vojaki! — Vse je odvisno, vse je relativno, kakor pravi slavni profesor Einsteiu. Večina ljudi sicer ne razume njegove teorije, meni se pa zdi povsem umljiva. Kdo je bogat.* Tisti, ki ima dosti denarja, kaj ne? Kaj pa pomeni 44dosti'\ Preprostemu človeku je že tisočak dosti, dočim »e Rockefeller za en sam milijon niti ne zmrdne. Toda preprostemu človeku je tisočak le tako dolgo dosti, dokler ga nima. Ko ga ima. jih hoče imeti deset. In ko je stari Rockefeller delil daj me, >e mu je najbrž zdelo, da deli eela premoženja. Istotako kot z denarjem, je z leti. Kaj je eno leto? Nič. Dvanajst mesecev, dvainpet-doset tednov. Otroku leto zlepa ne mine, dočim mimo starejšega človeka bliskovito zdrvi. Kdaj je človek star? Na -svetu so mladi starci in stari mladeniči. Kdaj je ženska -stara, kdaj je moški zares star? Te misli so mi švigale po glavi, ko sem se spomnil dvogovora, vršečega se v zavetišču za ostarele ljudi. Ob oknu sta sedela sedemdesetletnik in devetdesetletnic Po cesti pride delde, poosebljena mladost in pomlad. Narahlo se je gibala v bokih in grudi so ji valovile v mladostne kopraenju. Starca sta zapičila vanjo vsvoje poglede. — Stari smo, stari, — vzdi-hne sedemdesetletnik. — Ej, fant, — ga zavrne devetdesetletnik, — ee* bi bil jaz tvojih let. . . Naglo gre čas . . . Se poldrugi mesec, pa bomo danzadnem čitali v listu: ... m zato je naše društvo sklenilo prirediti piknik v prosti naravi. Vabljeni «o vsi ro-jteki a bližnje in daljne okoli-p^^frfoiHrif* .tftrnc in "QLJC 8 ftBOnf.NifM FridkyrFebroary 16, 1940 BLoyjam (TUGOS£5yf,i$iiLS "IŠČI JO MED MRTVIMI' Murv in Helen sta bili bolničarki v neki bolnišnici v New Yorku. Vezalo ju je tesno prijateljstvo. Obe ste bili visoke postave in temnili las ter ste si bili tako zelo podobni, da ju je vsakdo smatral za sestri. Heleu je bila *»ani>ka, Murv pa je bila poročena in njenemu možu je bilo ime Bili. Bili je bil po poklicni inžinir in je po službenih opravkih odpotoval v Avstralijo, fkjer se je mudil več mesecev. Mary je imelu v lepem kraju New Yorka svoje stanovanje, ki ga je uredila kar najbolj prijazno, da bi bil njen mož, kadar se vrne, vesel lepega doma. Helena jo je pogosto obiskovala in sta skupaj prenašali o-amelost ter čakali, kdaj se vrne Bili. Pri šivanju pa se je Mary nekoč zbodla z iglo v prst in si je, kot vešča bolničarka, bodljaj disinfieirala. Pozneje pa je nekaj prala ter pri tem rabila indigo, ki je zelo strupena barva. In pri tem si je zastrupila kri. Naslednji dan ji je roka otekla do rame in ravno tedaj se je vrnil njen mož Bili. Ker jo je zelo ljubil, se je zelo prestrašil in odredil, da je bila Marv prepeljana iv bolnišnico, kjer so ji morali roko odrezati. Po nekaj mesecih se je Ma« ry vrnila na svoj dom ter živela v srečnem zakonu s svojim možem. Bili jo je navzlic (emu, da je izgubila roko, tako ljubil, da je vse stene v sobah svojega stanovanja okrasil z njenimi slikami. Mary pa je po nekaj letih lunula in Bili je šel po svojih podlih v Detroit. Pred nekako enim letom se je vrnil v New York, kjer je uolbil dobro službo kot inžinir. Vstanovil si je lep dom in na stene Obesil slike svoje ljubljene Mary. Bližal pa se je dan druge obletnice Maryne smrti, 8. februarja. Tedaj ga je navdala želja, da bi se sestal s Heleno, ki je bila velika Marvna in obenem njegova prijateljica. Telefonično je vprašal za njo v bolnišnici, kjer je uvedel, da je bila zaposlena. Dobil pa je odgovor, da je -pustila službo in šla v drugo bolnišnico. Telefoniral je, pa je dobil isti odgovor, da je službo zapustila. zadnji bolnišnici^ pg je (pri nekem eksperimentu pred šestimi tedni Heleni eksplodirala steklenica neke kisline in je bila hudo ožgana po nogah. Od tedaj je doma, toda v bolnišnici ni navedla svojega naslova, zato je tudi BiH ni mogel najti. Spomnil pa se je neke stare gospe, pri kateri je nekdaj stanovala. Šel je k njej in jo vprašal, ako ne, kje bi mogel najti Heleno. Toda žena mu ni mogla dati ni-kakega pojasnila. {Spomnila pa se je, da je v bližini neka >piritistinja, ki je že pogosto dala navodila, kako je bilo mogoče najti kako osebo. Bili tedaj gre k spi rit isti nji in ji pojasni svojo zadevo. Spiritistinja se zatopi v mi- sli, nato pa resnega obraza ia skrivnostno reče: "Išči jo med mrtvimi!*' Bili se prestraši, misleč, da je tudi Helena že umrla. Ker pa je bila ravno druga obletnica Maryne smrti, se na-\ poti na Woodlawn pokopališče v New Yorku, kjer je ibila njegova ljubljena Mary pokopana. Ko se bliža grobu, opazi poleg groba žensko s cvetjem v rokah. Ko se ji toliko prKbliža, da ji more pogledati v obraz, se strese, udje mu oledene, kajti misli, da pred seboj vidi duh svoje pokojne Mary. Bill, ti tukaj?" "O — Helena!" Srečala sta se med mrtvimi. IZ ZGODOVINE POLETNEGA ČASA. »Nemško delovno ministrstvo je odredilo, da .-o l>o letos v Nemčiji uvedel 4 * poletni čas." Zaipadne države so si ga ohranile že iz časov svetovne vojne. Ideja poletnega časa je vzni-kla v ostalem že v glavi Benjamina Franklina, ki je pet lcf pred francosko revolucijo prdelagal, naj bi začeli dan eno uro prej. Ob tej priliki je izračunal. bile nekaj č^sa v toplem u rot o ni, so znova oživele. Čudovito odurni so zlasti trosi mnogih glivic. Lahko jih -segreješ na sto stopinj nad ničlo ali pa položil v mraz -to stopinj pod ničlo ne da bi iiin življenjska sila ugasnila. Je pa tudi mnogo višjih rastlinskih 'bitij, ki prenesejo najhujši mraz. So celo rastline, ki raze vete jo baš v snegu in ledu. Spomniti se moramo, na primer na tolohe, zvončke, pl-aninske zvončice, snežni sviše-in ledno zlatico. Te cvet- Ko je velik ameriški bombnik na poletu zadri ob goro, 7 milj od _____Cal., se je razbil in ubiti so bili štirje letalci. letališča v Riverside, lice cvete jo običajno tako. da i SE 400 JIH IMAMO Ce še nimate Sloven- jih človek niti ne opazi, ("v'skega Amerikanskega Koledarja, ali ga ne bi na-jbi šli z večjo^ pazljivostjo sko-1 ročili še danes/ 400 je malo število, vseeno pa je ^^lllv^7-1 ,H /txe— u"i stopnja med dobičkom in pokritjem stroškov. — i mladi 1 1,1 M 1 1 1 P°dpiraJte na$ v tem, da letos razprodamo Kole- ! dar. — Cena je 50 centov. O • • ¥ • ¥ v • v opisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobiin. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Kloštt rski žolnir — Grad Ro-jinje. — Goliaa. HL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugoiner. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. - Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — PravJ« »n. d bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz iievoš&ljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade".. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI, — Tolminska novele. 253 strani. Tunel (Spisal B. Kellesrmann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. GeniaJni inženjer MacAlan vodi ognomno delo. (>ele armade delavoev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zcinje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana n^ odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlnk. Skozi v- d« 'o se čuti orjaški ritem. ]■'< TP',5;torTir> kulminira v !?rnn-dioznih opisih in dftimdkih. Tn-n«1 je ena najzanimivejših k nji i' svptovne^ra fdov^tva. 259 strani . . . $1.20 V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomena besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pnlver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 I Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET, ( NEW YORK, N. Y. Bogovec - (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel Širiti protestan- 7J tizem po Slovenskem. Pridi- )] garja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana uo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 atrani. V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi sapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ta njegovem gradn Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 •B L Friday, February 16, 1940 mxrnam (tuuuilxt} UULT bmil« Vaški Apostol Bpital L. OANGIIOFER; za "Glas Naroda" priredij X. X. *---BO i SioiiKiii jo naglih korakov od^el proti hipnim vratom. Na p::vgu jo obstal in se plašno ozrl. Ou ograji je stala Julka, ie \edno na lutein :iw*s!u. Roman si je z rokavom obrisal |>t*tiio eelo in r-t«Jj»i! v sobo.. S(aii ValdliotVi je s< tjei pri mizi, ter skozi velike naočnike oiteil neko listin', Smeje jo {»ogledal .-ina. "\*(i. /daj je pa \>e v rodu, kaj ne?" 1 **Se zdavnaj ne.'" Roman jo stopil k peri in .slekol suknji«"*. "Kaj!" |K>časi je odložil stari naočnike in vstal. "Kdo jo POSLEDICE VELKEGA POŽARA Škofija 44 Julka In zato Iz slovenskih naselbin čeravno smo imeli pravo sibirsko zimo, tako da jo toplomer kazal večkrat pod ničlo. In ravno danes (14. febr.) ko to pišem. |ki jo toliko snega napadlo, da ga je že 1(i inčev. Tudi vremeti-ki urad poroča. -VIi to jo gospod župnik lepo j <1® ni bilo toliko snoga h> od leta 1'HfJ. Upamo, da nas bo p:oti, fant?" *4Škofija! Goanod župnik ne more pomagati. ht eo tako in tako mora biti." In gladko zdrdral pa ni znala katekizma. Prav iikiIo ga je znala, ni Jal gos|»od župnik dovoljenja." ' iTakrat se je |ki izkazalo, kako je prav imela gospodična Katarina s čvojimi domnevami. . Valdhofer je tieščil s pestjo po mizi. t "Sarfameiit! Hudiča vendar! 1 Kaj pa pravzaprav mini. da jo? Najbrž ^e no pozna fitaroga Valdhoferja! In ta-l:<*nni *snto iz dbčimke blagajne poravnali račun za šipo? Tako nio ima, da bi mu sam šel par Sip pobiti. In Julka! Sveta Marija! Kje isiaŠ pa Julko!" Valdhofer jo stokol na dvorišče. 'Molka, Julka!" Toda starec l»i moral imeti glas cerkvenega zvona, da bi ga Julka slišala. Kot tla bi jo hudoba preganjala, jo tokla p oko ozelenelih travnikov, da ji jo krilo fifotalo v vetru in da je njen -vilen predpasnik vil kakor zastava za njo. FCo je dospela domov, jo Ntavdamerica v veži takole jkj-X'!r;;vila svojo no/.m. golobico. "Kaj -i ii, otr k? Takoj ti bom prinesla kosilo. Dani* 'i bo pa teknilo, kaj no? izprašal V* '4Mati!'* Njen obraz je bil beli steni podoben. "Stopiva v iH>o. Nekaj tj moram povedati." V skrbnem mrtoiin*kem srcu se kaj kirxilu prebudi no-mo-di -i je. 'R.-nloveilen o je >pl; /i! ob lii-nem zidu do okna. Tz veže —o je raz egalo vpitje in kričanje. Stavi jr izbral tistega. ki -e mu j< zd«*l najbolj-i. TVvrl jo je proti >kodnju. toda go>jMnlin a ira je dohitela in zavel-:! kakor blazna udrihati / metlo njem. Stisnjen v kot mod zidom in skladenjskimi vrati je Mih« ' potrt»ež iivo držal, ter si skušal z rokam« zaščititi obraz. Ko jo Štavdamerioa za trenutek prenehala, hotel priti k smpi, jo jo s ]»ostmi j¥>rhiil nazaj in pobelil v ^ktderj. ; (Kmetica jc zdirjala za njim z dvignjeno metlo, dospela jo Jwi pre počno. Bil jo na vrtni in potemni lestvo »a seboj. Bil jo varen. No meneč so za divje kričanje gospodinje. j< legel v >eno ter si brisal kri. ki mu jo tekla iz razpraska-nega obraza. tKmelica jo ^JoJnjie odSln. Mihol jo eelo uro ležal na ^onu. potent pa sliši»lt kako jo začel spodaj nekdo napregati. *'Ali naj vam pomagam, mati," je zaklical. Nobenega odgt.vora ni dobil. Skozi špranjo je videl, na Euclid Ave., se jo nenadno kako jo Julka oltjokai.ega obraza sedla na voz k materi, ki jej zgrudil na t la sloveia-ki modi žala iti«' in vajet; v rokah. Vranca sta potegnila. Po raz- torman .Tolin J. Božič. Odpe-oiai.ein kolovozu j« šlo bolj poeasi, tlospevši na gladko cesto,ujali iso ga takoj v holni&nieo, i-t * s knjiga, *HČI CESARJA MONTEZUME Spi preči tal od začetka do konca. Cena...................... $1.5t Razvalino velike stanovanjska hiše, enega kluba in treh pri vatnrh hiš, katere je tekom velikega snežnega viharja uničil požar v Ocean View, N. J. RAZNE ZANIMIVOSTI IZ PITTSBURGHA Živimo in še ni-iuo zmrznili, te, ki bodo za rtv; gledali za de- ta miv.li val kmalu zapustil. •Kar se tiče delavskih razmer, gre zopet T»a slabšo. Nekatere tovarno o ^o pravočasno ]>oročal izvo- 'na t or je. (r'ejte, da oddajte 11 jeni o;lbor. svoje glasove za one kandida- Anton Tomsieh. TRIKRAT SMOLA. VESTI IZ CLEVELANDA, OHIO Dne li. febr. je preminil v mestni bolnišnici rojak Anton l nbančič. samec, star 7.'i lot. Doma je bil iz vasi Zafara pri Žužemberku, odkoder jo prišel v Ameriko pred ."il leti. Tukaj zapušča dve sestri, Elizabet Sirk in Uršulo Blatnik. V stali domovini pa zapušča enega brata. i— Na vozu ulične železnico •-e pu-tila v »lir proti r-o.-ednji vasi. Mati iu liči ni-tu govorili. Vsaka je gledala v drugo stran, kakor Julka in Roman, ko sta se vračala od spraševanja. •Šele v bližini vasi, kjer jo prebival "bratranec", kateremu jc 44go>podinja" ušla, je Štavdaincricn, opazivši človeka na c« sti, zamrmrala: "Veselo se de!aj in oči si obriši." < 'No, zaradi tistega, ki no je pojavil na cesti, Julki ni bilo tr«-l*a hinaviti in ei brisati oči. Sel je sklonjene glave in ni niti pogledal na voz. . « Bil je Peter. Od daleč se je vračal. Pet vasi je obho-«ii!. Njegov mog>.*ni hrbet je bil irsločen, nokaj trdega jo v njegovem obratu in v žalostnih očeh. Tako je romal toda ni hi'o več pomoči. Pokojni zapušča ženo, sina, hčer, dva brata in ono sestro. — Dne 11. febr. je nagloma preminil rojak Joseph Metlika v starosti 07 let. Don>a je bil iz vasi Rodik pri Trstu na kilo fer drobil in jedel kruh, ki ga je imel v nedriju. V >leberni vasi, kamor ga jo zanesla pot, je šel od hiše do hiše. ter pri vsaki vprašal: "Ali imate kakšno prazno stanovanje? Tri sobe bi po-t robova I. Kna med njimi je lahko prav majhna." Pozno zvečer je vračal proti domu. Ni >e oziral v zvezde, o katerih je nekoč govoril, da so luknjice v nebesih. A tla je glodal, v prah, ki so ga gazile njegove trudne nogo. Vrnil yo je ob enajstih ponoči, ko je pri Valdhoferjevili že vso spalo. V svoji kamri ni prižgal luči. V temi je otipal >'ol, hoteč se prepričati, če se jo firnež že posušil. • Še v«*dno j«' bil nekoliko lep ji v. "Seveda, vsaka stvar jiotmbuje časa. Kar naenkrat n«» gre." Na prizidku oh oknu j«' v medli mesečini opazil nokaj, sivi o; ki podobnoira. Bilo je >v. IVmo. Stopil je k oknu. Iz grla -«e mu jo ratvil čuden glais. 1 Njegova pest je dbležala k«»t t(••'■ k kamen na zaprti knjigi. . M' goče pa vrm asa izust. No, seveda." A!i je bi i i o smeh. ali stok? H>|H)t«'ke! se jo k pcjstelji tor so pričel v temi slačiti. In ]>ri tet n jo mrmral: "Blagor wbogin. na duhu, kor njih jo noln»ško kraljestvo. B'a^.r krotkim, ker ti bodo zemljo posedli. Blagor žalfMnim— »N jegovi trije emti so tako težko padli na slamnico, da je ) -ie ja v vseh oklepih zaškrijmla. In £kri|»ala je, kadar-]. !i ... je Petor obrnil. V pljučih mn je piskalo in vsak nje- diiiljaj je bil -ličen stoku, prosečem ponoči. (Nadaljevanje prihodnjič.) I pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurcu. V ITALUO $ 5.90 . 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 500 1000 f 1 11 KER SK GENI SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEPEKH ČRNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVK&tJ-6JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO »1— Primorskem, odkoder j«' prišel v Ameriko pred 31 leti. Pokojni zapušča dva sinova, Jožefa. ki vodi trgovino */, groco-ri jo in mesom in Ludviga, ki vodi enako trgovino, dve hčeri Mary, por. Cork ven i k in Ano, por. Katcar t«eg, potem sta na deželni cesti ustavila osebni avto in prosila vozača, da bi ju vzel kes poti -s seboj. Vozač je rad ustregel njiju prošnji, kajti bil je policijski častnik, ki jo bil pravkar po radiu prejol naročilo, naj so udeleži lova na ujetnika in je oba moža spoznal. Devetnajst, policistov v Detroit, Mich., je napravilo izpit in so napredovali za seržante. Ko so zapustili policijsko ravnateljstvo. -so morali ugotoviti. da so bili mod tem njihove avtomobile zabeležili zavoljo parki ran »a .na prepovedanem mostu. Priziv ni pomagal nič. morali so plačati globo. A' nekem mostu v Oklahomi i«' mostni svet -postavil na različno kraje napis: ".37 dni brez smrtno avtomobilsko /nesrečo.* Neka go-pa L. Prudettova so jo zaletela z motornim kolesom proti nekomu kolu s taksnim napisom,, padla jo. vložila uroti mostu odškodninsko tožbo ir? so ji priznali 75 dolarjev odškodnine. sal M. Rider Haggard. (383 strani. JJ Delo, ki zavzema odlično mesto * tM ii svetovni literaturi. Napeto do skraj JJ noati. Ci ta tel j bo roman z užitkon h M OPOMBA: Knjige označene z sejj v platnu vezane. ^ V^lllllii^ll^ll GORNJO KNJIGO LAHKO Ldlllmaidl NAK«K.TK PRI: KNJIGARNI SLO VENIC PUBLISHING CO. ki Vas| ti tr bo 316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. USODEPOLNO UMETNO ZOBOVJE. 'Mr. Kred Anderson je bil v mestiiem svetu Council Bluff-sa v državi Iowa priljubljen mož. Pri zadnjih volitvah jc imel spet vse nado, da ga izvolijo ponovno v motni svet. (Pripravljal so je nanje z v.so skrbjo in nekoga dne bi moral imeti zadnji, odločilni agi-taevijski govor. Da bi bil ta čimlbolj učinkovit, jo prenesel svoje umetno zobovje k zobozdravniku. da mu ^a do toga večera priredi. V -luliu je An-dersen že užival učinke svojega govora skozi to zobovje. Toda usoda jo hotela, da je nastal baš v poslopju, v katerem jo stanoval zobozdravnik, velik požar, ki jo mod drugim uničil tudi Andersonovo zobovje. >»ovega zobovja si nesrečnež v naglici »ni mogel preskrbeti, tako da je njegov govorniški nastop izostal. Seveda so to njeirovi nasprotniki takoj izkoristili in mož jo gladko propadel. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-RANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 1RI» STRANI ZANTMnOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 rente. •ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.. S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BURKA (J) Hi W. 18th 8T, NEW YORK hni inftj1;1..^^.^^; V Pueblo. Colo., je nedav*no umrl Nikolaj Starašinič, ustanovitelj tamošnjega društva JSKJ in eden prvih članov dn»Hva št. 15. JSKJ. Pokojni jo ))il rojen nekje pri Črnomlju v Beli Krajini in je bival v A-meriki 50 let. t V ltock Springs, Wyo., je po dolgi bolezni, katero si je nakopal pri delu v premogovih rovih, preminil Rudolf Stravs, star 48 let. Rojen je bil na Volčah v Poljanski dolini nad Škof jo Loko in je bival v Ameriki 30 let. Bil je dobrega značaja in priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Zapušča žalujočo soprogo in dve hčeri. t V Nanticoke, Pa., je umrl John Kotar, star 86 let in rojen v Lokah T>ri Hrastniku n-a Spodnjem Štajerskem. Bil je pionir v teh krajih, kajti naselil se je tukaj pred 50 leti. Bil jo vdovec in no zapušča tukaj nobenih sorodnikov. t (Pred dnevi je v Milwaukee, Wiri., umrla 64-1etna Mary Remits, ki jo bila doma od Sv. Križa nad Mozirjem na Štajerskem. Tu zapušča moža, ^ina in dve hčeri. + PreIllmaii) Revolucija na Portugalskem Sisto s Šesto (H. Federer) Spisi Krištofa Šmida Študent naj bo (S. Flužgan Suneški Invalid (S. Kofiutnlki Volk Spokornik in druge povesti sa mladino (Ksaver Mefiko) Vojnimir ali l oganstvo in kr»4 (Josip Ogrlnec Zbrani spisi za mladino (blngelbert Ciangli Zbirka narodnih pripovedk u mladino (J. Planinski) 6S. Zlalokopl (JoseC SpUlman) (Vezava nekaterih knjig Je od Ma nja nekoliko izkaieaa.) Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST Uttk STREET new ¥0tQC