Uredništvo na.^e revije se Je odločile , da ocpre^ rubriko "Hao pogovor"., V njej naj bi ob pogovoru 2 različnimi Iju- "i ' diai oBvetlili gospodarsko, družbeno ali kulturno problematiko naše komune, tokrat smo se odloČili ze predsednika občinske skupščine tov. JAKEZA TOLEKCA Našemu vabilu.se je ljubeznivo odzval, ob tej priliki se mu najtpple,,1e sabva-Iju^^emo, , Po gospodarsKi reformi ae-js večji del delovnln organisacij v na ^ fli občini znašel-pred vreto težav. Katere so po vašem mnenju g3avne težave in-kaico,, jih podjetja odpravljajo? - ^ • . ;; • Odgovor: VpraSanje je zelo obsežno. Povedati moram^ da smo v občinski skupščini in tudi na raznih svetih že pred reformo opozarjali delovne organizacije na določene napake, vendar je bil odraz slab in smo bili večkrat grajeni $ da ee skrivamo sa fraze« Kadar govorimo o idrijeki industriji nasploh zadevamo na dva ključna problema: • , a) industrija je mlada In brez tradicije, A b) veliko pomanjKanje strokovnega kadra. Ta bi si lažje predstavljali kakšnega značaja .so slabosti v cleicivnlA organi&acij£' bi -vam naštel najznačilnejše ela--1 osli v KTI i Koiektor. in lesni. teai pa nikakor nočem r^^ • či, da ■ o£'^aie delovne 'gaxii;5nci.,i:' iiuajc podobnin ali celo enakih teža •^• Eno od kij vprašanj Le^^. • ^e.t:n-, ' - w: ?iskn- no tržišč«;. Ta ,r, em- .3ko. je '^. .ac .•■nie-^ px- veliko zaupanje ■> ^ee 'ružer' ajl :::)Vk no, ostalimi tovsrn©;,' ie- '-'■&■'■ ■ uapeu ni:; z-; njen) .'tržiJ^Ču ni dovoli-] s-amo i■■-■ '-s 'ell v k-- -.ir orga- -i: AJev se sprejeii^ali ljudi v službo in iai^azalo se je? da večina teh delavcev ni kos in dustrijskemu utripu proizvodnje, IDte ime v nvojem bruto produktu le 50 ?. svojega dela kar je zdaleC premalo; takSno etanje je nevzdržno. Kolektiv je zecel že lani e splošno racionalizacijo. Temu je sledil odpust precejšnjega ?itevila delavcev, ker je pa po mojem mnenju v tem trenutku popolnoma ekonomsko utemeljeno. Prepričan sem, da bo večina teh ljudi ponovno sprejetih, vendar bodo morali prestati test, ki naj pokaže, če so kos hitremu tempu industrijske proizvodnje. Kolektor se je preveč vezal samo na "vesoljno" Iskro in to je tudi njegova glavna napaka. Iskra je bila v lanskem letu v krizi, ki jo je seveda občutil tudi Kolektor in sicer tako, da ni mogel izpolniti svojega letnega plana. Poudariti pa je treba, da je priSel Kolektor s svojo tehnologijo najdlje s da sa mu zaenkrat ni treba bati konkurence doma. Še en zelo važen problem dela Kolektorja velike težava. Kemreč skoraj vsa podjetja motorjev krijejo potrebe kolek-torjev v lastni proizvodnji sama, Zunaj naše države pa je zanimiv trg v UemCiji in /uigliji. V obe omenjeni državi so tudi zaradi dobrih atestov poslali kolektorje in eedaj čakajo ne odgovore, Vprašanje ž V kolikšni meri lahko občani sodelujejo pri oblikovanju občinske politike? Odgovorž Brez dvoma je bil vpliv občanov najbolj uspešen na zborih volivcev in javnih tribun, vendar naj naštejem nekaj težav J ki se pri tem pojavljajo. Na sestavljanje občinskega proračuna lahko občani bore malo vplivajo, ker imamo le zslo nizek odstotek gibljivih sredstev. Ta sredstva pa so že za nekaj let naprej veisana izključno na gradnjo sprotnega centra in kulturnega doma. Ostale dajatve ao predpisane 2 zakoni« Po pravici povedano lahko občan vpliva le na sredstva, ki so namenjena za komunalno dejavnost« Vprašanje; V začetku ste omenili» da je najbolj uspe^^en vpliv občanov preko zborov volivcev ui javnih t;ri-biiii Zneno pa ja, da so sboi^i ^o- 87 livcev in javue tribuae slabo o-clskeni. V IcoikSni meri sluz nje tal"«*« 95Y)o.ra volivcev obč _-skupščini, pri sprejemanju sklepov? Odgovor; Težko bi vzel mnenje tako obiskanega zbora volivcev z& mnenje Idrijčanov„ Od 600 volivcev jih komaj na drugi sklic pride toliko '2*?), da je zadoščeno formalni sklepčnosti' Žalostno je na primer^ da od 30-stanovanjskega bloka pride le po en član na zbor volivcev. Taki abori volivcev zagotovo niso izraz volje občanov, VpraSanje; Kaj menite,, zakaj so 2bor:. .'o-ii-':.?v caKO olar:o obiskani? Menitii da so '^corj voli^; ■ ■■• v tajtl otliki preživeli predvsem aaradi "Kampanjščiiie in si-ibe pripravljenosti ^J -dif ki zbore vodijo Ti so navadno prišli na zbor že z napisanim referatom o temj o čemer bi morali pravzaprav na sboru šele deDatirati. Pre^iej zaupanje do zborov volivcev so občani zgubili tud;. zato. ker njihovih predlogov niso u-poštevalis Skratka J bilo je danih mnogo obljub, naredilo pa se je marBikaj popolnoma drugače. Največkrat so bili zbori volivcev sklicani samo zaradi zadostitve formalnim potrebam, niso pa bili izraz resničnih potrebf, Zdi ae mi tudij da pri ljudeh ni zanimanja za u~ praviJanje« Seveda veliko vpliva tudi standard na to. Odslej je nujno § da sklicujemo zbore volivcev in javne tribune ločeno za posamezne vprašanje. Kadar je na primer aktualno vprašanje socialnega zavarovanjaj kakor sedaj, se pomenimo o tem, kadar je posebno aktualno kako drugo vprašanje o se pomenimo pa o njem. Za uspešno delo bi morali združiti rajone; sedaj jih je v Idriji osem. Vprašsnjei Zadnje Čase občani ostro kritizirajo komunalno dejavnost. Da naštejemo brez reda samo nekatere težave i nemalo hude Krvi je bilo na račun komunalnih uslug ■, gradenj nekatcirih cest v novih naseljih slabe Kakovos ci in neptrokovnosti, kakor tudri r^očaanosti r.i^i izva,ift- 88 ^e aeveda naš voclovoa . Ljudje tudi menijo, da ima komunala prevelik adninistrativni aparat. Kaj menite Odgovor: Vse, kar ste ugotovili. Je res in tudi obeinski forumi so oili opozarjeni na to^ Komunalna dejavnost je javna služba* in o t liana so tu najbolj občutljivi ^ zato ne oi smelo pri ha jati d«, tega. Kaj je s našim dodovodom? Vem. da je od projekta pa do izgi^adn, 3 dolga pot,, vendar ob gradnji vsakega novega odseka prav-JoJ da bo vode dovolj 5 te pa ni. Za nss je vodovod aačara;: krog. Nikdar ga ni konec! Izgradnja vodovoda j3 a-kumul:' ala že v preteklih letih precejšnja sredstva. Iz tega s t" araali dve podjetji in sicer Simplex in sedanje Komunal^.) podjetje. Za to je šlo precej denarja. Pri gradnji vodo\:i3 j3 prišlo do strokovnih napak in drugih težav. Prav ■ i.ko število napak Kakor na primer na področju Grape -■3 ke. -1« vsifKo strokovno ananje ljudi.. kD, so to delali , -tO ^':; dola. ki bi j in mcreli opravljati, strokovni Iju i e kdorkoli* f . - kratkim je doDiia komunala vs«--.j 8ne.p;a tehnika< k ■*dgav'..ria za te stvari. Prej Še tega ni bilo- Tudi občirr-00 d'>l::'xa v kratkem inženirja za nizke gradnje, ki bo lah tco prarcasno posegal, V?" lei, ki jih je prej opravljala koicunoia-. je sedaj presio r.a krajevno SKupnoat .in upam, da se ne bo iz tega rodilo no=;'o poCjr-tj?;, \^prt-/'t-nje ; Kolikor nam je snano, Idrija nima izdelanega perspektivnega plana. Zakaj ga sedaj nima in kdaj ga bo imela? 2-)d|T0y0IN Bes je, da take.t,e plana zaenkrat ?e 01. VzroK temu je, da amo 1965 leta pripravljali državni sedemletni plan, ver dar smo ga odložili zaradi refoi'me- Podrobnejših študij za posamezne panoge nimamo ^ Občiiic: naj Di ustvarila sredstva v višjni. 21 miljerd. Ker se pa danes nikaKor ne da pravilno ki^epati za daljše obdobje,, prlpravijfamc .-^''odnjerodni p,'.. -o leta',1970. Ven'-"^^r ae naSa men.ie ra^ha.,} , v tem,, kaj .an in ka,] na.i j n pcsenij 89 lK;a':ci' ne em^ biti sešteve^c predlo,;jov ^o-^poderskih or,':'anx2;e-,ij; pač pa j3 nujne da Je plan študij Sj ki nsta dokažej kaj in do kakšne mere se lahko kimuna razvije^ Ko sestavljajo plan3 se kalkuianti g^epodarakih organizacij preveč držijo sedanjega obsoga in možnosti proizvodnje^ To nikakor ni praV; kajti gotovo je., da se bosta obse£, in proizvodnje ečaaoma apreminjala« Vprašanjem Y čem je bistvo sredn-erocnsga plana? Na ve.o.r:: nadin nam novi plan ne bo dal novih vo7J,kih investicij; i'.&r bi bilo negospodarsko« Predvsem je ti''eba utrditi obstoječa podjetja -i b •'jšo tehnologijo dela in organizacijo ter jim omogočiti ustreznejšo kadrovsko sasedbo,, S tem bomo postavili osnovo za povečanje narodnega dohodka. )rašaiijej^ Je morda občinska skupščina že kaj razpravljala o razvoju terciarnih dejavnosti predvsem obrti; ki je v Idriji praktično skoraj ni? Odgovor: Skupščina je že večkrat govorila o rešitvi te^a problema, ki je pri nae zelo pereč. Zdaj so vsa prizadevanja brez uspeha. Pred časom je bil ustanovljen svet ^e obrt. Ker smo mislili J da smo problem rešili, smo svet odpravili, Vv^a obrtniška dejavnost je bila namreč prenesena ha komunalo. ta pa je obrtniška sredstva prodala in denar spravile v svoje sklede. Ostalo je le nekaj privatnikov5 ki pa ne zadoščajo potrebam. Z reševanjem obrti nimamo sreče. Vsi so prepričanij da je vodenje različnih obrtnih delavnic enostavno^ V nekaterih pogledih je xo še težje kot podjetja (cela vrsta dejavnosti » kadrovanje itd/). Vso našo obrt je bremenil; veliko število režijskih ur, tako da ljudje niso imeli stimuliranja za večji učinek. Rešitev je predvsem v pravi vrednosti izdelkov in smo 'črnem fiisrcem'! ne^jrajevarija in pa seveda v dotoku novih 80 kadrov. Lovolitej da vas spomnim ra naslednje Vidmerjeve besede' 'Ideja socializma je Vratko malo neizvedljiva brez kulture s o kateri gQ~ vorim, in brez tistih vzgonovj ki žive v nji in ki jih samo ona more vnašati v življenjec Primitivenj grob ali celo surov aocializems to vemo vsi s ni socializem^ V najbolj--šem primeru je samo nekakšno stremljenje k njemu. Zato je nemogoče hoteti uresničevati socializem brez žive skrbi za kulturo. Toda ali mi ne ravnamo tako, če spričo našega prečesto zelo širokosrčnega gospodarjenja z gmotnimi sredstvi nika-koe ne moremo priti do odločitve, da bi odmerjali potrebna sredstva za kulturo?" Ob tej bridki resnici se nam vsiljuje vprašanje» kako je s finansiranjem kulture v Idriji in kaj se obeta v bližnji prihodnosti? Odgovor; V proračunu je zajeto samo finansiranje muzeja in knjižnice ^ Vsa ostala kulturna dejavnost je bila izločei.a iz proračuna. Pred nekaj leti so se podjetja odločilaj da se 10 % iz sklada za negospodarske investicije izloči za finansiranje kulture in športa . Ta denar se je v največji meri porabil za organiziranje ^gledaliških predstav in nastopov pevskih zborovo Vprašujete kakšne>^o perspektive? Ker so občani odločili, da se da prioriteto športnemu centru, smo tako porabili za dobo petih let vsa razpoložljiva sredstva. Kaicor hitro pa bo športni center gotov., verjetno pa ze po treh letih, ^o-mo začeli z gradnjo kulturnega doma. Lokacija za Kulturni dom je že določena in sicer na prostoru današnjega parka na glavnem trgu. Za ta čas, ko Čakamo na dograditev> pa popravljamo Rudniško dvorano (ogrevanje in izolacijo) v kateri naj Di ae še nadalje vršile kulturne prireditve 91 92 Lansko leto so ae .*5..:ydstva namenjena sa različne dejavnoati in organizacije delila, šele konec oktobra o Zdi se nam, da je tako po'3no dalitev marsikateri organizaciji onemogočilo kakršno dalo? Odgovor t Lansko leto je bilo v tem pogledu res nemogoče. Je pa vrsta težav, Eotok sredstev je nestalen« Najbolje bi seveda bilo, če bi podjetja vložila denar v februarju in marcu« Razen nekaterih izjem so kolektivi odlagali svojo obveznost in nekateri še do danes niso nakazali sredstev. Prav ta denar, ki ga podjetja dolgujejo iz lanskega leta, naj bi bil start v letošnje leto. Ljudje, ki se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi, so lani marsikdaj zalagali iz svojega žepa, da pač delo ni popolnoma zamrlo. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da pa v ta sklad prilagajo svojo skledico tudi tisti, ki jih drugače ni videti in slišati« Vsekakor bomo morali napraviti tudi tu red! Vprašanje: Iz predloga predračuna za leto 1966 je razvidno, da bi naše šolstvo rabilo za kolikortoliko uspešno delo skoraj toliko sredstev kot je celoten občinski proračun« Kako si zamišljate rešitev finansiranja šolstva? Ali naj sloni izključno na občini ali pa naj se prenese na republiko ali zvezo? Odgovor: Kakor veste, se pripravlja zvezni zakon o finansiranju šolstva. Po mojem mnenju bi moral zakon vzeti občinam glavno skrb za izobraževanje. Znano je, da se stroški na učenca po posameznih komunah močno razlikujejo. V naši občini je številka precej visoka in to predvsem zaradi izredno težavnega terena, tako da je treba dobršen del učencev voziti v osrednje populne osemletke. Dejstvo je, da so v nani komuni l'^.e l L I-C '"-,z. ,.■ ; :•, K.M' *..... li. , ..- .-;oii,i ooltij ki jih le i' žm\: :.::. nesačoatno flaansiriuno ^ glede na nizko za-posle iost j.n nizek £lobal dohodka« Če zakon ne bo zadovoljivo i^eiil vprašanj'i finansiranja tak.li'. ilol^ se bojimj da se bomo morali kateri od njih odpovedati o Republiški slkad bi moral biti izi-^avnavni dinar, ki naj bi odpravil velikanske materialne razlike šole Bojim se, da objektivnih meril še dolgo ne bo» rotacije, ki jih bodo dobile občine j bodo najbrž bazirale na nekih preživelih indeksih, ki ne ustrezajo več s tako da bodo pasivne občine še vedno v slabšem položaju o Vprašanje! Ne glede na to, da je procen-tualno v idrijski občini precej štipendistov menimo, da še zdaleč niso krite potrebe« Ali obstoja zadovoljiva kadrovske politika po go--spodarskih panogah? Odgovor; ^Točnih analiz o potrobah po kadrih v občini in po posameznih gospodarskih vejah ni. Toda potrebe po kadrih so bile, so in bodo v prihodnosti še večje.. V lanskem letu je bilo pravzaprav razpisanih precej štipendij, vendar so jih potem ukinili J iščoč rezerve na nepravem mestu« S tem so se kolektivi odpovedali eni generaciji strokovnjakov. Obseg štipendiranja bo moral v bodočnosti plan temeljito obdelati. Vprašanje: Kakšen je in kakšen naj bi bil - po vašem mnenju delež družbenih in političnih organizacij pri dogajanju v občini? Odgovor i Funkcijo naših družbenih in političnih organizacij je ta p da aktivirajo in angažirajo svoje člane ter dajejo impulze vsem organom v našem samoupravnem sistemu - tam kjer člani delajo (samoupravni organi, SZELj Krajevne skupnosti, skupščina itde)^ Površnost in mlečnost, ki se največkrat kaže pri članih političnih organizacij, ne more in ne daje zadovoljivih rezultatov» SZDL je marsikaj naredila. Premalo pa je čutiti iniciativo SZrL in sindikatov pri urejanju slst3ma nagrajevanja« 93 . '3, se Čž R i i . 1 tive in mj^ ; ije c-.. jor - ^z i malo a namreč samo & ^mljerje za. '-.u.lnin: . otr .r.. ^, cdločnt. akcije- Zaskrbljujoče je vo^ da mladina v podjetjih ne .>. i', po-*vrebe po političnem življenju, Ke predstavlja £oni'Ir:- v-iile v političnem in gospodarskem dogajanju v pcdjetjih Vpra?^.anje. Omenili ste razne 'družjene In politične Dr^^anizacije ničesar pa Še niste povedal j o delu ZK,, V Idriji je -lež 50C kom>m:'stov, ki delujejo v najrazličnejših organih. Ali se vam zdij da zadovolj ve opravljajo svojo dolžnost? Odfeovor: Imam nekaj prakse, ker sem bil pred časom sam sekretar občinskega komiteja ZK, Menim, da revolucionarnosti in ekspanzije članov ZK ni, premalo se jih čuti v podjetjihc Ne vem, ali so organizacijsko zgrešili ali svoje vloge niso dojeli ali pa nas je čatJ prehitel in nas je naša vloga v sistemu samoupravljanja spravila s tira in demoralizirala K:4r sem omenil za sindikatej velja še toliko bolj za ZK - premalo je samoiniciativnostij preveč se čaka direktiv in injekcij od zgoraj. Že prej sem govoril o zborih volivceVo Na r.bore pride le 5 do 6 komunistov in še ti ne kažejo nobenega pravega zanimanja« Takoj ko komunist prestopi prag podjetja, ga ne zanima ničesar več. Moral pa bi se zavedati- da je po službi še vedno občan in kot komunist ima tudi izven svojega delovnega čaea obveznosti do družbe-. Prepričan sem, da je za tako stanje predvsem kriva prenizka zavest;, da pa ne morejo tvorneje posegati v delo samoupravnih organov, x>a i© krivo premaj-mo poznavanje ekonomike in sploh družbene problsmatike^ Če strnem J moram ugotoviti., da živega impulžb in željo po napredku ne zaznavamo v kompleksu. Vprašanjie_i_ Ne glede na vv.ho i.-K::ijo rfte predvsem občane Flaj :j ^ e o apo-iitizaciji v idrijska ojiiuni? Verjetno pa je to' Hploaen r.lovenski pojav? 94 Odgovori Na.jbrž hov re'k3l prahudo. Tisti, ki so sposobni voditi neko i/:'"jijo s tiogoie svoje osebre zahtevke ''standard) dosegli tisti ':aj ki so se pripravljeni se akt, jo5 so po snanj^. preširoki, da bi :io l^hko J2;vedli2 "Bi ",£;ovo"- ata vo?AilG in pripraviiLa sa tiek Jože Čar in Igor Uršič