».Ital.. »1.1... . gotovimi. 	v	M
Leto IX.. St. 38.	V	Llubljani,	25.	novembra	1922.	kolikor	raoCS	—	toliko	pravice	f
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Pametni predlogi.
Zadnje čase smo sprejeli več predlogov kako nai uredimo delo v Strokovni komisiji in kako nai spopolnimo »Delavca«. da bo vedno bolj odgovarjal nalogam, ki jih delavski pokret ima in ki vedno boli naraščajo.	o
Pred vsem naj izrazimo svoje veselje nad tem. da se oglaša vedno več sodelavcev. ki streme za tem. da se naše organizacije spopolnijo. To je dobro znamenje in mi želimo samo to nai bo sodelavcev in predlogov vedno več.
Seveda mnogokrat kakega predloga ni mogoče popolnoma upoštevati, ker si mnogi predlogi med seboj nasprotujejo.
Nai navedemo samo en primer, glede pisave »Delavca«. Iz onih krajev in iz onih organizacij. kjer so komunisti (neodvisni) razbili naše organizacije prihajajo energične zahteve naših članov naj po komunistih z vso silo udarimo.
Od tam pa kjer so organizacije še enotne Pa žele. da bi tega vprašanja .preveč ne forsirali.
Tukaj je gotovo težko ustreči obema predlogoma. In uredništvo se mora prilagoditi temu položaju tako. da piše za one organizacije kjer iih skušaio nasprotnki razbiti, tam moramo organizacije braniti, tam pa kjer puščaio naše organizacije v miru. oa puščamo tudi mi njih v miru Tako so začeli komunisti zadn;e čase napadati kovinarsko organizacijo. Zdraho so hoteli napraviti na Jesenicah, v Ljubljani so pa sklicali kar shod z namenom, da razbijejo ljubljansko podružnico.
če iim to ni uspelo in če so se pri tem razbo:n!škem delu do krvavega urezali, potem je to pripisovati visoki zavednosti
kovinarjev.
In tu nastaia vprašanje ali ima kdo pravico zabraniti da kovinarji svojo organizacijo ne smejo 'braniti tudi potom »Delavca« ki le njihov služben list, katerega v redu plačajo itd.
Če je obramba kovinarjev mogoče včasih nekoliko preostra, kdo se bo temu
čudil? Oni se zavedajo, da je niihova organizacija v letošnjem poletju naDela vse moči. da ustavi val reakcije. Celo poletje je bila v neprestanem boju, izdala je skoro milijon kron poipore bojujočim se članom.
Kdo jim bo potem zameril če sedai na jesen ko so boji za hip prenehali pridejo komunisti in jim hočejo razbiti tisto organizacijo. ki iih je obvarovala poarube, če to organizacijo z vsem ognjem branijo?
Pa takih vprašanj je mnogo, ki jih je treba resno premlevati in upoštevati vse okolščne.
Vsi naši uvodn'ki v »Delavcu« so bili pravi izraz razmer v katerih živimo. Imamo na razpolago prav mnogo priznanj od najbolj kompetentnih sodrugov in od prav mnogih organizacij, da je smer lista izvrstna.
Kdor bi nam očital, da smo vodili osebni boi ali politični boi ta bodisi, da lista ni čltal ali se je pa pustil nahujskati od elementov, ki stoje izven naših organizacij, in ki iščejo prilike, kdaj jim bodo škodovali.
Da nas taki nasprotniki ne bodo hvalili je več ko razumljivo, in bilo bi tudi slabo znamenje in žalostno spričevalo, če bi nas.
Na splošnem bomo pa glede pisave lista in glede delovanja strokovnih organizacij priredili v najkrajšem času pismeno enketo z vprašalnimi polami in upamo, da bomo na ta način najlažje spopolnill naše delovanje, ker bomo dobili želje vsega članstva na upogled.
To razpravo smo napisali z ozirom na resolucije, ki smo iih dobili iz celiske-ga okrožja in od osrednjega društva kemičnih delavcev.
S predlogi omenjenih organizacij se strinjamo in prosimo, nai nas vedno opo-zore na vse nedostatke. .
Z sodelovanjem članstva bomo naše delovanje najlažje spopolnili. zato prosimo tudi druge organizacije za slične nasvete.
Svetovni gospodarski pregled.
V	svetovni gospodarski politiki se v zadnjih mesecih ni popolnoma ničesar storilo, kar bi imelo namen poravnati razdrapane gospodarske razmere. Zamotano reparacijsko vprašanje vedno boli in bolj pritiska na posamezne države. Izravnava inedzavezniških dolgov visi še vedno nerešena v zraku, isto je s stabilizacijo nestalnih denarnih vrednot. Valute posameznih držav skačejo nesoametno —posledica tega je gospodarska nesigurnost in kritični položaji. Države se boje ena
druge, ena zapira vrata pred drugo. Zedinjene države so n. pr., da obvarujejo svoje gospodarsko stanje, navile uvozno carinsko tarifo tako visoko, da se same čudijo kako ie to mogoče. Ameriki sledi An glija. Posebno simpatizira z enako politiko nova angleška vlada konservafvcev, ki že izdeluje načrt za varnostno carino in prepoved uvoza za tuje blago. Tudi Španska in Jugoslavija sta ukrenili potrebne korake, da preprečita stalno padanje svojega denarja.
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1*50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Vkljub neodločnosti in nedostatkom, ki jih vidimo v svetovni politiki, je gospo-, darsko življenje še kolikor toliko živahno.
V	nekaterih državah zaznamujejo celo napredek.
Posebno živahno je gospodarsko življenje v Ameriki. Središče te živahnosti ie letošnja izborna žetev. Cene žita pa-< daio vkljub temu pa ie dobiček kmetov isti, da celo višji, nego je bil lansko leto. K istemu, ali še celo višjemu dobičku so pripomogle nesramno nizke mezde. Me-i zde poljskega delavstva so bile letošnje leto naravnost obupne, — delavstvo je de-, lalo skorai zastonj. Posebno je kriva temu brezposelnost. Banke so vkljub nizkim žitnim cenam poslovale normalno.
Produkcija avtomobilov ie v zadnjem času dosegla višek. Tudi železna industrija ima velikanska naročila. Zadnje stavke rudariev in železničarjev so pripomogle k ogromnemu napredku v. splošnem produciranju. Železna, jeklena, kakor tudi bombažna in volnena industri-: ia bo kmalu dosegla isto produkcijsko vi-i šino. kakor jo ie imela pred vojno. Lesna produkcija že danes presega predvojne številke, medtem ko čevljarska industrija peša. Cene surovin rastejo, s tem seveda cene blaga. Tudi stavbena podietnost ne zaostaia za industrijo. Brezposelnost popušča. Mezde se stopnjevaje zvišujejo.
Anglija je nastopila pot napredovanja. Posebno se to opaža v železni indui striji. Izdelava surovega železa je dosegla produkcijsko višino leta 1920.. kar je še vedno le 50% predvojne produkcije. Število plavžev se množi. Uvoz surovin je dosegel predvojno višino. Zvišal se je uvoz bombaža, in to za približno 20%, predvojnega uvoza. Trgovska bilanca je ugodna kljub temu. da se ie uvoz znatno zvišal, ker je še vedno izvoz mnogo večji nego uvoz. Akcije oljnate in gumove in-, dustrije se dvigajo. Poslovanje bank je> normalno, dasi so se obrestne mere zni* žale in cene blaga vedno padajo. Kakor vse kaže, bo ostala Anglija še vedno bankir sveta. Delavske mezde se stalno znižujejo. Med rudarji zopet tli iskra neza-i dovolistva isto ie pri poljskih in neizuče-. nih delavcih. Brezposelnost pojema, vendar oa ie armada brezposelnih še vedno velikanska.
Francoski finančni položaj visi na niti. Njen denar hodi križevo pot. Mnogo ie kriva temu neuspela reparacijska politika ki bo lahko privedla do prepada Nemčiio z Francijo vred, če Francija svoje smeri ne bo spremenila. Sicer pa je gospodarski položaj precej ugoden, industrija ima dovolj naročil, prave brezposelnosti ni. Cene življenskim potrebščinam padajo, medtem ko cene surovinam
rastejo. kar pom en i '<Ja se bodo cene izdelkom kmalu zvišale.
Nemčija stoti pred prepadom. Postala ni le revna, grozi ji poleg; tega tudi brezposelnost. Rapidno padanje nemške marke grozovito učinkuje na splošno gospodarsko življenje. Delavno ljudstvo preživlja grenke ure. Finančni položai je naravnost obupen. Vkljub rapidnemu padcu marke izvoz le malo napreduje. Tekstilna in usnjarska industrija, kakor tudi izdelava živi jenskih potrebščin in fabrikacija tobaka^ se nahajajo v jako težkem položaju. Cene izdelkom niso le domačinom previsoke, marveč tudi inozemcem. Poleg tega pa se nahaja Nemčija še v težkih kreditnih razmerah boriti se mora z nabavo deviz in surovin. Nemčija stoii tor a j tudi pred velikansko brezposelnostjo, ker manjka nieni industriji novih naročil, posebno v kemični in kovinarski stroki.
. V Italiji so prevzeli vlado fašisti, in to v momentu, ko se nahaja država v naj-hujših gospodarskih škripcih. Državni deficit znaša sedem milijard lir. Kurz dolarja in angleškega šterlinga brzo raste, česar posledica je da se cene uvoženega blaga dan za dnevom draže. Življenske potrebščine so danes 41—2krat dražje kot pa pred voino. to ie tudi mnogo višje nego leta 1920. Brezposelnost je nekoliko pojenjala. Veliko je bilo povpraševanje po poljskih delavcih. Tekstilna industrija se je nekoliko poživela in s tem pripomogla k znižanju števila brezposelnih. Ven-
dar pa ie v Italiji še vedno 300.000 brezposelnih.
Belgija napreduje v kovinski industriji, toda predvojne produkcije še ni dosegla. Cene življenskim potrebščinam se dvigajo, ker pada vrednost njenega denarja. Industrijske akciie stoje dobro, kar ie znak ugodne konjunkture. Brezposelnost ie v zadnjih mesecih padla.
V	Rusiji se je državna veleindustrija preobrazila in to na bazo trgovine. Mala industrijska podjetja so se predala v posest zasebnikom. Upostavilo se je zopet kreditno poslovanje. Poleg državne banke in zadružne banke se ie osnovala na napol zasebni podlagi industriiska banka. Tudi borze in sejmi so začeli poslovati. Davki se ne plačujejo več v naturalijah, marveč zopet v denarju. Odprto in jako važno ie še vprašanje ali se naj pri teh napravah udeleži tudi tuji kapital ali ne. Vrše se razna pogajanja, in sicer v prvi vrsti s Francijo. Letošnja žetev je zopet jako neugodna, radi česar ie ostal gospodarski položaj neizpremenien — glad ima še vedno glavna besedo. Cene blaga, ki so se v poletju nekako Stabilizirale, se zopet dvigajo. Ruska posojila ki se glase na zlato so se v inozemstvu dvignila, medtem ko papirnati rubeli jako hitro pada. Vprašanie ie tudi. ali bo mogoče Rusiji za to zimo importirati tuje blago ali ne. Produkti, ki jih Rusija izvaža, so jako minimalni.
Je ukinilo delavski odsek. Ministrstvo utemeljuje to ukinitev s tem, da je naloga Inšpekcije dela na temelju čl. 9., t. 6 zakona, da posreduje in preiskuje vzroke mezdnih sporov med delodajalci in delojemalci.
Mi se s to utemeljitvijo nikakor ne moremo zadovoljiti, ker vemo, da Inšpekcija dela nalogam, katere ji določa zakon še daleko ni kos. Inšpekcija dela, posebno pri delodajalcih, nima nikake avtoritete in nikakega vpliva.
Zgodili so se slučaji, da je organizacija prosila za posredovanje pri Inšpekciji dela. Ce je Inšpekcija dela pogajanje razpisala, pa se podjetniki niso odzvali. Pogajanje se je na tak način jako zavlačevalo, končno pa je moral posredovati vendarle delavski odsek, če smo hoteli, da se je pogajanje sploh izvedlo. S takim zavlačevanjem je bilo delavstvo oškodovano, ker je med tem draginja že zopet narastla. Inšpekcija dela naj v prvi vrsti poskrbi za varnost v obratih, za higije-no, točno naj vodi delavsko Statistiko; pogajanja v mezdnih gibanjih pa naj ministrstvo pusti delavskemu odseku. Ce se ministrstvo klicuje na razne zakone, to delavtvu popolnoma nič ne pomaga. Mi hočemo dejanj, ne pa suhih utemeljitev.
Radi tega protestiramo proti ukinitvi delavskega odseka in zahtevamo, da ministrstvo najprvo konstatira, če je Inšpekcija dela zmožna soditi tudi mezdna pogajanja, ter ali je delavski odsek potreben ali ne. Ministrstvo bi nikakor ne smelo nasesti višjemu funkcionarju, ki je nasproten delavskim organizacijam in ki hoče vsled tega ukiniti delavski odsek. Delavske organizacije so tu in te bodo menda vendarle enkrat prišle vpo-štev, pri sklepanju o socialnih instituci- . jah? Ali mislijo gospodje še dolgo paše-vati?
Delavsko zbornico pa poživljamo, da ukrene vse, da se delavski odsek zopet upostavi.
Iz organizacij.
IZ STROKOVNE KOMISIJE.
Kongres brivskih pomočnikov.
Dne 29. in 30. novembra 1.1. se bo vršil v Brodu na Savi zedinjevalni kongres brivskih pomočnikov. Ta kongres sklicuje Savez brivskih pomočnikov v Beogradu, ki je. kakor smo informirani, v rokah ne-zavisnih komunistov. Kongresa se bo udeležilo tudi Osrednje društvo brivskih pomočnikov za Slovenijo v Ljubljani, ki je včlanjeno v Strokovni komisiji za Slovenijo. S tem je obenem tudi član Glavnega delavskega sjveza Jugoslavije v Beogradu ter amsterdamske strokovne internacionale.
Savez brivskih pomočnikov v Beogradu stoji na stališču moskovske — III, internacionale. Osrednje društvo brivskih pomočnikov za Slovenijo se torej nikakor ne more zediniti, če bi se kongres izrekel za III. internacionalo ako hoče ostati zvesto svojim dosedanjim načelom.
KEMIČNA STROKA.
Medvode - Goričane. Izredni občni zbor papirniških delavcev Medvode-Go-ričane se bo vršil v nedeljo, 3. decembra t. 1. popoldne ob 3. uri v prostorih g. Lav-tižaria na Verju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročila blagajnika in nadzorstva. 3. Situacijsko poročilo in organizacija. 4. Volitev načelstva oziroma od-
Splošna strokovna organizacija za Slovenjo,
Plenarna seja Strokovne komisije, ki se je vršila 27. avgusta t. 1. je odobrila ustanovitev Splošne^ strokovne organizacije za Slovenijo. Že dolgo smo čutili potrebo za ustanovitev take organizacije posebno vsled tega, ker zveza Strokovne komisije nikakor ni bila popolna. V Strokovni komisiji so včlanjene vse važnejše stroke, medtem ko smo pogrešali zasebne nameščence in druge manjše stroke, ki si vsled svoje nerazvitosti ne morejo ustanoviti lastne strokovne organizacije.
Z ustanovitvijo Splošne strokovne Organizacije se je dala možnost tudi majhnim, nerazvitim strokam (sluge, cestarji itd.), da se organizirajo. Organizacija obstoji iz strokovnih sekcij (sekcija zasebnih nameščencev, sekcija slug, sekcija cestarjev itd.) S tem ustrojem organizacije se posamezne stroke najprvo združijo v sekcijo, ki svoj upravni aparat s pomočjo celokupne organizacije mnogo lažje vzdržujejo, kakor pa, če bi n. pr. majhna stroka ustanovila svojo strokovno organizacijo z nekaj člani, ki bi bila že vnaprej obsojena v pogin. Vse sekcije skupaj tvorijo organizacijo, ki je neposredno podrejena Strokovni komisiji.
V	Splošno strokovno organizacijo ne morejo vstopiti oni, ki po svojem poklicu lahko pristopijo v kako že obstoječo organizacijo.
Danes je včlanjeno v naših organizacijah le ročno delavstvo. Med proletariat pa spadajo vsi, ki si s svojimi rokami ali pa s svojim umom služijo kruh. Ročno delavstvo priznava, da ga kapitalizem izkorišča, duševno delavstvo pa misli, da je nekaj več, nekaj boljšega. Ta misel je pripeljala duševnega delavca tako daleč, da je danes njegov gmotni, kakor tudi njegov socialni položaj precej slabejši od onega ročnega delavca.
Državni nameščenci se borijo n. pr. za svoje najprimitivnejše pravice, ker so bili.vedno verni sluge režima in višjih državnih funkcionarjev.
Nasprotno pa potrebuje tudi ročno delavstvo v svojih vrstah duševnega delavca, da je s tem protikapitalistična fronta jačja ter boj uspešnejši.
Zato je naloga Splošne strokovne organizacije, da pripelje v naše vrste vse, ki se radi sestave obstoječih organizacij ne morejo včlaniti, posebno paž-njo pa mora polagati organiziranju zasebnih nameščencev.
Socialna zakonodaja.
Delavski odsek pokra {inske uprave za Sloveniio.
Pri Oddelku za socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani je obstojal delavski odsek, ki je posredoval v mezdnih sporih med delodajalcem in delojemalcem. Ta odsek je bil v vsej naši mizerni socialni politiki edini, ki je vsaj deloma in nepristransko zastopal delavske interese. Pred nedolgim časom je temu odseku naenkrat zmanjkalo kredita, radi česar je ustavil vsako nadaljnje posredovanje. Končno se je kredit
zopet dobil in odsek je zopet funkcioniral. Državnim delavskim institucijam zmanjka večkrat kredita.
Oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani pa je z dopisom z dne 17. oktobra t. 1. opr. štev. V/16023-22 obvestil Delavsko zbornico za Slovenijo, da je ministrstvo za socialno politiko ukinilo v Sloveniji doslej običajni način posredovanja v mezdnih gibanjih, — z drugimi besedami rečeno, da
bora. 5. Volitev zastopnika In sklepanie o predlogih za kongres kemičnih delavcev v Sloveniji. 6. Raznoterosti. — Udeležba dolžnost! — Vodstvo podružnice kem. delavcev;
Moste pri Ljubljani. Dne 16. t. m. se ie vršil po nalogu podružničnega odbora kem. del. v Mostah dobro obiskan strokovni shod v kemični tovarni zaposlenega delavstva. Na shodu se je prečitala in sprejela resolucija glede dolžnosti in reda v tovarni za obe strani. O položaju in resoluciji je poročal sodr. Svetek, kot zastopnik Strokovne komisije. Sodrugi v kemični tovarni v Mostah se danes zavedamo svoiih dolžnosti, ki jih imamo pri delu in v organizaciji poleg dobro preizkušenega podružničnega odbora.
Tajništvo Osrednjega društva kemičnih delavcev je sklicalo 18.t.m. strokovni shod kemičnih delavcev v Libojah radi sedanje in bodoče neugodne situacije, ki grozi strokovno organiziranemu delavstvu. Na shodu je poročal tajnik Osrednjega društva. Udeležba shoda ie bila srednja.
Dne 19. t. m. bi se moral na željo podružničnega odbora vršiti strokovni shod kemičnih delavcev v Zidanem mostu. Shod se radi premajhne udeležbe ni mogel vršati. Zato sodrugi in sodruž;ce. z mlačnostjo in nerazsodnostjo proč! Če hočete dvigniti ugled mezdnega delavca, se boste morali točno odzvati vsakemu klicu vaše stanovske organizacije. Opozarjamo vas. da sami kot člani zahtevate od podružničnega vodstva, da sklicuje javne seje mesečne shode. predavan'a o soc!alni zakonodaji o higijeni itd. Poleg tega je pa dolžnost vseh tistih, ki ste dosedaj ležali doma v slami, da vendarle enkrat vstanete in pomagate vašemu bližnjemu, ki trpi vsled vaše mlačnosti.
Strokovno gibanje.
Tobačno delavstvo v Ljubljani
je vložilo spomenico za zboljšanje plače.
V	ta namen ie bil sklican dne 17. novembra shod tobačnega delavstva, ki ie bil Izborno obiskan.
Več govornikov, med njimi ss. Šlosar, Svetek. Bernot in sodružica Kramarjeva, so utemeljevali opravičenost mezdnih žalitev.
Sprejete so bile tudi tozadevne resolucije. in sicer soglasno.
O resolucijah bomo v prihodnji številki napisali obširnejšo razpravo.
Pollakovo človekoljubje.
Krščansko-socialni Pollak je v svoji usnjarski tovarni »Indus« izvršil še zadnji akt maščevanja.
Kakor znano je krščansko - socialna »delavska« organizacija o tej tovarni potom taine okrožnice (ki smo io že priobčili) denuncirala svojega sodelavca, ki je bil organiziran v naši organizaciji. V tej okrožnici ie namignila, da dofčni sodrug mesto da bi v tovarni delal, je pa baje agitiral. Na podlagi te krščansko klerikalne ovadbe ie bil dostični sodrug odpuščen.
Gospodu Pollaku pa to še ni bilo dovolj in ie pričel odpuščati ali pa premeščati k slabejšemu delu vse one delavce o katerih ie vedel, da so zavedni.
Ker ie tiral stvar do skrajnosti, ie nekaterim sodrugom zavrela kri in so sporočili g. ravnatelju, da nai s šikanami pre-
neha. ali pa nai jim da knjižice, da gredo proč iz njegove tovarne.
Ta korak je bil gotovo preuranjen. zlasti še. ker je bil napravljen brez vednosti centrale usnjarjev in brez vednosti Strokovne komisije. A če ravno je bil ta korak napačen, vendar g. Pollak, če bi bil vsai človek, ne bi tako brutalno izrabil prilike, da svoje delavce ugonobi.
Dal je knjižice in tudi naknadno, ko je zastopnik Strokovne komisiie telefonično interveniral, ni hotel o zopetnem sprejetju delavcev nič vedeti. Sprejel je nekaj delavcev in delavk nazaj, a najboli zavedni so pa ostali na cesti.
Prišli bodo časi. ko se bo gospod Pollak tega koraka kesal. Za enkrat naj pa le pokažemo, kakšen ie krščanski socializem in klerikalizem takrat kadar je razkrinkan.
Delavci, spreglejte!
Razno.
Klerikalni delavski strokovni shod v CeUu se bo vršil v veliki dvorani »Narodnega doma« v nedeljo, 26. novembra t. 1. ob 9. dopoldne.
Klerikalci že pridno agitirajo za ta shod. Razpravljalo se bo baje o važnem delavskem, strokovnem vprašanju. Govoril bo g. Kremžar, načelnik Jugoslovanske strokovne zveze in pa dr. Gosar, kateremu pravijo, da je delavski poslanec. Za železničarje bo govoril znani verski fanatik Beltram.
Radovedni smo. kako bodo orisali razredni boi in kako si zamišljujejo združitev celokupnega proletariata na verski podlagi.
Program fašistovskih strokovnih organizacij
Nasilje, ki so ga izvajali fašisti nad organiziranim italijanskim proletariatom je mnogo delavcev tako zaslepilo in omamilo. da so šli v tabor svojega največjega nasprotnika — v fašistovske strokovne organizacije. Jasno ie. da to niso storli iz prepričanja, marveč iz bojazni in osebne dobičkaželjnosti. Pošteno plačilo ni izostalo. Vodja fašistov, ministrski predsednik Mussolini, je pred kratkim na nekem zborovanju obrazložil program fašistovskih strokovnih organizacij takole: Pod nobenimi pogoii ne dovoljujemo, da bi delavstvo stavkalo v državnh podjetjih ali podjetjih, v katerih se izdelujejo živlienske potrebščine. Razredni boj je le lahko izjema, nikakor pa ne delavski program. Poleg interesa proletariata se morajo upoštevati tudi interesi produkcije, tehnike in države. Fašistovsbo gibanje bo vedno pripravljeno sodelovati pri znižanju plač. če ie to interes produkcije. Fa-šistovsko gibanie ni opora kakega posebnega gospodarskega sistema ali posebnega socialnega reda.
Kakor ie iz tega razvidno, ne pridek) v tem programu mnogo v poštev načela, marveč edino taktična vprašanja, kako se bodo fašsti držali naoram svojim gospodarjem, ki jih z mastnimi sredstvi zalagajo. Zadnja briga jim je potem delavstvo.
Nazaj k alkoholu kot rešitelju pred žitno poplavo. Kakor je znano, obstoja v Ameriki zakon, ki prepoveduje vsako točenje alkoholnih pijač. Isto tako je strogo zabranjena njih izdelava. Nasprotniki alkoholne propovedi, ki se nahajajo v vseh^ slojih, se trudijo na vse načine, kako bi vrgli to prepoved in vodijo svojo strupeno propagando po celi državi.
Minule volitve v senat, so se tudi vršile pod vplivom tega vprašanja. Kot glavni vzrok, da se odpravi alkoholna prepoved, navajajo letps ti alkoholni patroni — jako ugodno žetev. Pravijo, da ne vedo kam z žitom. Drugega izhoda ni, kakor da se začne z izdelavo piva in drugih alkoholnih izdelkov. Res čudno, ame-rikanska gospoda ne ve kam z žitom, v. Rusiji pa ljudstvo od gladu umira. Resna slika krivična družabnega reda.
Amsterdamska internacionala proti fašistom, Mednarodna zveza strokovnih unij (amsterdamska internacionala) io poslala italijanski vladi protestno noto. ker ne nastopi kakor bi morala proti divjanju fašistov, ki rušiio delavske kooperative, unijska podjetja in delavske tiskarne ter. moriio člane in uradnike delavskih unij. Brezbrižnost italijanske vlade napram takemu početju vzbuia vedno večje ogorčenje napram nji med mednarodnim delavstvom. V noti nadalje izvaja, da govori amsterdamska centrala v imenu 25,000.000 nji pridruženih delavcev, ki najenergičnejše protestirajo proti divjaštvu fašistov, ki more unijske delavce in rušiio njihovo lastnino. Nota našteva nadalje. da je italijanska vlada podpisala mednarodni dogovor, s katerim se zagotavlja delavstvu svoboda združevanja in aktivnosti na unijskem gospodarskem in političnem polju. Reakcionarni listi so proglasili noto za vmešavanje zunanjega telesa v italijanske notranje zadeve in zahtevali od vlade, nai v tem smislu odgovori Amsterdamski Internacionali.
Kongres mednarodne zveze sociall-stlčn h telovadnih enot. Meseca julija se ie vršil v Lipskem (Nemčija) mednarodni kongres zastopnikov socialističn h telovadnih in športnih društev, na katerem so bile zastopane delavske telovadne in športne ednote Nemčiie. Češkoslovaške, Belgije. Francije Finske. Italije. Švice in druge dežele. Internacionala teh socialističnih društev šteje danes nad milijon članov. Cehi ima;o močno »Delavsko te--lov a dno Jednoto« doma in ravno tako v Zed njenih državah. Cehi so menda edini slovanski narod, ki goji delavska telovadna in športna društva v velikem obsegu.
V	Sloveniii je aktivna na tem po-Iju Splošna Delavska Izobraževalna zveza »Svo-i boda«. ki ima v svoii sredi tudi nekaj sedaj že dobro izvežbanih telovadnih in športnih odsekov. V Rusiji pa goji telovadbo med delavskim ljudstvom sovjetska vlada, oziroma komisarijati. pod katerih področje spada socialna skrb in vzgoia.
eie,e,,,1**ee*ae,e:ei,®*HBBianaDBaa*rBwic.i*?Qticmv urim r> i m «11 »m——xt—.
UTRINKI.
Kapitalist, ki igra napram svojim delavcem usmiljenega brata dela to z namenom. da jih odvrne od boja za pravico.
Listnica uredništva.
Z 38. številko smo ustavili naš list kemičnim delavcev v Goričanah, ker bo odslej za tamošnje delavstvo prejemala list podružnica kem. del. v Medvodah. Da je podružnica v Medvodah ozir. sodr.’ C vajo er do danes prejemal samo 25 izvodov ozir. polovico prejšnje naročnine, je temu kriva vplačevalnica v Goričanah, ki je prejemala redno 50 izvodov, katerih polovico bi morala odstopiti, ker jih ni rabila, podružnici v Medvodah. Toliko v pojasnilo zaupnikom v Medvodah in Goričanah,	Uprava	»Delavca«.
Objava,
Poziv na naročbo! Koncem decembra izda »Slovenska socialna matica« pesniško zbirko: Tone Seliškar: »Trbovlje«. Vsakemu so lahko že znane pesmi našega najboljšega in najizrazitejšega predstavnika naše mlade umetniške generacije. V tej zbirki slika življenje sajastih in trpečih bratov. Njegove pesmi, katerih je bilo nekaj objavljenih že v Kresu, in katere je pesnik sam že recitiral na raznih javnih umetniških večerih, so povsod zbudile navdušenje in pohvalo. Vse duševno in ročno delavstvo poživljamo, da si nabavi to zbirko pesmi.
IV	vsako družino mora Seliškarjeva pesniška zbirka »Trbovlje«. Kdor naroči knjigo najpozneje do 15. decembra in vpošlje denar naprej, prejme broš. izvod samo za 30 K in vezan za 40 K. Opozarjamo, da bo po izdaji cena višja, vsled česar naj jih vsakdo takoj naroči. Na naročila brez denarja se ne moremo ozirati. Naročnina naj se pošlje na naslov »Slovenska socialna matica« Ljubljana. Osebno jih morete naročiti v osrednjem tajništvu »Svobode«, Ljubljana, Zidovska ulica 1. 1. nadstr.
Tedenski
Ljubljana, 21. novembra 1922.
Zedinjene države ameriške so se odločile da pošljejo k orientskl konferenci, ki ima nalogo končnoveljavno rešiti vprašanje Bližnjega orienta in urediti odnošaje ondotnih držav svoja posla* nika v Bernu in Rimu ter nekega admirala, ki se pravkar mudi v Carigradu. Vsi trije ameriški za* stopniki pa bodo prisostvovali konferenci le kot opazovalci. Sicer pa namerava Amerika glede vzhoda izvrševati politiko na svoje roke in bo aklepala pogodbe neposredno s Turčijo.
Zanimivo je, da so se ameriški pivci dvigi nill in zahtevali od predsednika Hardinga naj ah koholno prepoved razveljavi. Harding pa jim ni Ustregel in tako bodo morali ameriški pivci src* bati opojne pijače še nadalje na recept.
V	Južni Afriki se pravkar odigrava strašna ialotgra. Sodišče je začelo z izvrševanjem smrti nih obsodb upornih rudarjev. Angleži postopajo proti tem nesrečnežem z vso brezobzirnostjo in krutostjo.
Na Daljnem vzhodu se je pred kratkim poi lovilo tudi kitajsko vprašanje v ostrejši luči. Da
bi kar vnaprej preprečile vsako osamosvojitveno
akcijo Kitajske, so ji poslale velesile spomenico, v kateri ji prete, da jo proglase za roparsko dri žavo, ako bo še kaj storila za svojo vojsko in mornarico.	#
Orientska konferenca je bila včeraj otvon jena. Anglija in Francija sta se v glavnem sporai zumeli glede njenega programa. Konferenco, ki so jo pričakovali zelo nestrpno, je otvoril švii carski zvezni predsednik llaab. Ta je v svojem nagovoru poudarjal veliko važnost te konference in se zahvaljeval za čast, da je bila konferenca prirejena v Švici, in sicer prvikrat na nevtralnih tleh. Govoril je z velikim optimizmom. Angleški delegat lord Curzon, je izrazil na podlagi svojih izkušenj pri drugih konferencah dvome o uspehu te konference. Zelo samozavestno je nastopil tun ški zastopnik Izmet paša, ki je naglašal, da je Turčija pokazala možnost življenja in dokazala, da je element miru, dela in edinosti. Primerjal jo je v tem pogledu Švici. Njegov govor so mu za» merili. Pogajanja se danes nadaljujejo.
Volitve v angleški parlament so izvršene. Na videz so si priborili konservativci večino mandatov; če pa se vzame stvar s pravega stai lišča, vidimo, da je zmaga na strani delavske stranke, takozvane »Labour Party«. S tem je pot dana podlaga za revizijo dosedanje angleške zui nanje politike, katero hoče delavska stranka zai vrniti v drugo stran. Strankin program zahteva predvsem revizijo mirovnih pogodb, ker ne tet melje na pravičnosti, dalje primerno znižanje rc* paracij, oddajo imetja, podružabljenje socialno važnih podjetij, neodvisnost Egipta in Mezopoi tamije ter samovlada Indije. Če se delavski stram ki posreči ta program izvesti, bo pač stala Anglii ja na čelu kulturnih držav!
Tudi francoska politika kaže znake novega duha. Vladna večina se, kakor povsod, pogreza v lastnem blatu. Zato so se opogumili levičarski rai dikalci, ki so napovedali vladnim strankam odi krit in odtočen boj. Boj je bil otvorjen s kongre> som radikalne stranke. Morda bo tudi ta pokret v francoski politiki popustljivejši v reparaciji skem vprašanju in dalekovidnejii pri urejevanju mednarodnih odnošajev.
Italija ima zopet opraviti z uporniki v Abe-siniji. Tam doli tudi nikoli ne bo reda in miru. Reda in miru pa ni niti v državi sami. Parlament sicer zboruje, a ne kaže njegovo delovanje nit kakršnih uspehov. Poslanci se v parlamentu prav neresno prepirajo in oštevajo, vlada prehaja iz ene krize v drugo, fašisti pa vganjajo svoje pustolovščine na račun delavnega ljudstva.
Po padcu vlade v Nemčiji je bil tajni sveti nik Cuno poverjen s sestavo nove vlade. Dasi je
izjavil, da prevzame v novo vlado vse člane prej* šnjega VPirthovega kabineta, te mu vendar ni posrečilo sestaviti vlade. Po daljšem razpravljal nju pa je državni predsednik Cuna ponovno poi veril, naj sestavi vlado. Cuno je nalogo sprejel in namerava sestaviti nepolitično poslovno ministri stvo.
V Avstriji se je bati nadaljnjega naraščanja brezposelnosti, ker vlada odpušča iz službe dn žavne nameščence. Na zborovanju socialističnih strokovnih organizacij se je ugotovilo, da je sei daj v Avstriji 100.000 oseb brez dela, od katerih tretjina ne dobiva nobene podpore. Avstrija gre iz hudih časov v še hujše.
Turški sultan, ki je pobegnil na Malto, je izjavil, da je to storil le radi svoje osebne van nosti, da pa vzdržuje pravice ki jih ima do prei stola. Angorska vlada je med tem že izvolila not vega kalifa vrhovnega verskega poglavarja Tun kov.
m
Prisiljeni po splošnem političnem položaju in na prigovarjanje hrvatskih gospodarskih fero* gov je Hrvatski blok jel misliti na aktivno sodei lovanje v parlamentu. Poslal je svoje delegate v Zemun, ki so se hodili pogajat v Beograd z za> stopniki opozicije, pa tudi z vladnimi strankami. Do pozitivnih rezultatov ni prišlo, ker se Radič še ni odločil in ker dela minister Pribičevič 2 vsemi silami proti blokaški akciji.
V področju narodne skupščine so se kom stituirali nekateri odbori, kakor odbor za uradi niško vprašanje, odbor o občinskem vprašanju v Dalmaciji, donavski odbor itd. Z delom Se niso prišli nikamor naprej!
Spor med kraljevo rodbino in med princem Jurijem je poravnan in princ že prihaja na dvor obedovat. Nekaj časa bo še bival v Srbiji, nato pa odpotuje na trajno bivanje v Švici.
Demokratski minister dr. Žerjav in »Kme* tijacv Pucelj sta si skočila v lase radi Izvozne cat rine na svinje. Pucelj bi rad carino znižal, a dr. Žerjav je proti tej nakani: Kdo ve kaj tiči za tem?
Čim bolj se bližajo volitve v Ljubljanski ob3 činski svet, tem bolj živahno sliko nudi bojno polje. Mestoma je boj popolnoma neumesten, da celo r' 'svanja vreden. Nekateri politični boi jevniki ne poznajo morale in si pomagajo v bon bi z lažjo, natolcevanjem in zavijanjem.
V	imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Mezn-rič.
. ■ .
Konsumno društvo za Slovenilo
PoStnl predal št. 13.
Telefon Interurban St. 178.
Ljubljana. [
PoStnl tek. ral. St. 10 933. BrsoJ. nasl. ,Kodes' Ljubljana.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je s 1, novembrom 1922
zvišal obresti in sicer
za navadne hranilne vloge na . . 6% za vloge proti četrtletni odpovedi na B1^0/«
*a vloge proti polletni odpovedi na 7%
Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
II Vlagajte vse svoje prihranke v lastno hranilnico I!