GLAS NARODA. 19. JAN. 1920 "GLAS NAHODA" (ILOVKNIAN DAILY) Owned and Published by BLOTXNIC PUBLISHING COMPANY f§ tfffPQI lt1>H) FWANK IAKHH, Pfldawt_ _LOUtl »gNEPIK.Tr—Wfd »tac« of lutiiNM of the CoraoritlM ani Addraaaaa of Abo«* Offlciera: 0 Cortland« Street. Bsreyb of Manbatta* Now Yorfc City. N. V. "Glas Naroda" i shaja ruk dan lsircemil nedelj In praznikov._ Ca Mb bto volja I tot i« Amerike Hi Za itlrl meseca UN Canada |U0 Za totrt lota fUM; Za Now York City tC.00 ! Za p* loto__»UD Za Inoeemstvo__»7.00 •LAI NARODA (Voice of the People) «nd every day except Sunday« and Holiday _Sube^lptlon yearly 18.00 _' Advertisement on ao?eemant D^pua bias podptaa la oaebnoetl ae ne prlob^ujeJo.Denar naj ae blae jvcti pošiljati po Msaty Order Prt apr witmbl kraja naročnikov prosimo, da ae uaL. tudi preJSaJe btvaUAte naxnanl. da hitreje najdemo naakrvnlka.__ GLAS NA RODA m Co rti a net •treat, tarough fe Manhattan. New York. N.Y. Telephone: Cartlandt 2K7>_______ m*_ Nekaj stvari ▼ zvezi s prohibitijo Celo či»ii v srcu in etično neomadtrievani, ;m»ni koč suliači, — pravi neki ptisec v F veti ing I'os t. - so zaplenili dva tisoč miljouov vrednosti lastnine, ne du bi namignili, da mislijo tiati lastnikom po vračilo za to. Če pomislimo. da bodo posamezne države izgubile približno ti»oe miljonov dolarjev na dohodkih iz davkov in da bo treba skoro LTrtJ.OOO.OfMl dolarjev, da s.* s silo izvede prohibicijo trkom i uslednjegu leta, potem s<> finančni zgledi cele zadeve naravnost presenetljivi, a to je ze najmanj, kar moremo reči. Nočemo -e muditi pri tem, teinvee raje razmišljati o miljonih Amerikuneev. ki su šli preko morja, da s«« bore /-a človeško prostost, /a tieoporeeuo dedščino prostih mož, za kar so jo smatrali ter prišli nazaj domov iti naši, da so etično vzvišeni, n j h spolzki politični mi-naperji in "eheap" /akonodajalei, ki s«> jemali povelja od slednjiii, uroč ili narod principi ju, ki razveljavlja človeško prostost ter uničuje naravne, ustavne pravice prostorojenih mož. J ... Doeiiu so s.- borili, da bi bila Evroipa prosta, je finesa fanatikov oropala njih same njih lastnih pravic. Pri vsiljenju tega novega režima s, j«> narod popolnoma ignoriralo Lastnino državljanov v vrrdnosti dva tisoč miljonov dolarjev se je praktično konfisciralo. i*i»iicijska si]j» j«- bila odvzt-ta posameznim državam, ruzven če je m* bo najvišje seodiiče zopet uveljavilo. l>avki so bili neizmerno po vceani in sv«-tohlinstvc, ki je sklenila vsiliti svojo voljo in svoje praktilc ostalemu narodu, je napravilo .'ločin iz dejanj, katerih ni mogoče smatrati ne mom ln i m ali neetičnim v nikakem oziru. M' prav in«'- ne dv utiiuo o zaželjivosti zmernosti ali o prednostih \zdi nostl v številnih -lučajih in tudi ne o primernosti, da se kaznuje tuzuiernosi in da se odpravi salone. Postava bi lahko izvršila obe i< stvari. l <• >e pa medieinalnc pijače stavi preko dosega onih, ki ,ph potrebujejo; če s.« zanika neškodljive ali eelo zdrave pijače zmernim zav/ivbleein *lr lujih, če mora hišna gospodinja kršiti postavo v ramenu, da napravi n-kaj vina za d omaro uporabo, potem je to av-ioki-ati. no kršenje pravic državljanov, ki spoštujejo postavo in te-pa ne bo narod dolgo trpel. š.> tekom t epa tedna je pričako\ati sklepa na j v iš j epa sodišča Združenih državah. K ksna vprašanja bo ta sklep, kril, bomo šele \ ideli. Najbrž s.> bo v plavuem pečal s takozvauira vojno-prohibicij-hkim aktom, čeprav j- bil slednji sprejet potem, ko je bil bojev ko-j i.ee ter je veljal, ko j> bila armada že demobilizirana ter vojna kon-j čana. Če pa ne bo šla odločitev dalje kot to, bo l.malu predloženo te-! mil sodišču v konečno odh»eitev večje vprašanje postavnosti osem-' iiajstetTH ustavnega iinendtuenta. T«> vprašanje bo involviralo re.sne zadeve, likajoče s.- erb-fj-a ustroja zvezne vlade in ustave. V namenu, tla s«* vzdrži amendment. mora sodišče proglasiti, tla lahko dve tre-j lini kvortima obeh zbornic konpresa predložita amendment državam, l čepru\ pravi ustava povsem jasno, da je treba dveh 1 ret in skupne pa j 1 članstva obeh zborni • kongresa. Ka/sodba bo morala proglasiti. i lahko mislim:* približno že sedaj, kako bo iz-, padla. e * ♦ » . . ! V teku šestih let bo postala naša dežel« puščava, v kolikor pride vpTištev suša Kamele imamo že. namreč prohibieijoniste. ; * * * . . I C.overiier Coolidpc iz ^la.ssaehusLtts je svaril svojo zakonodajo ra naslednji način • Tako dehxlajalei kot delavci ne smejo iskati Mojepa zadovoljstvu v pridobivanju denarja, temveč čim bolj uspeš-^ nem načinu izvrševanju dela. S tem se bo potovo zelo priljubil tako( kapitalistom kot delavcem! * • ' . .. "I Občinska knjižnica v Spnnpfilld. Mass, je izločla iz svojih o-| mer vse knjipe. v katerih s»> uči. kako izdelovati pivo, vino, Snops itd. To je sedaj "mrtva znanost", ki nima nobene prakjtične vred-! l.osti več. * ♦ * j ^lednarodna finančno konferenca v Haapu bo mopoče postala j mirovno konferenca, kar konferenca v Parizu potovo ni bila. # o * Vsi ljudje smo *- prvotnem enaki: po vsoti tistčTncpopisano in' nepopisno, nerazumljeno in nerazumno človeško sree z vročo svojo, ljubeznijo in neznanskim sovraštvom, burnim veseljem in težečo žalostjo, tihim mirom ia vihamo strastjo. Razloček v Življenju sega pač ▼ »rce, budi du|o. uii Slqveka mislili, izpreminja ga v obleki, v' bistvu — nikdar. I Limestone, M. T. Kot naročnik (»lasa Naroda si usojatu poročati, kako in kaj de- < lamo v pozdu. V tukajšnji našel- ' bini smo vsi zaposleni z gozdar-'^ skiui delom. Sedaj pa, ko imamo J tukaj preveč s .epa in ne aioremo : sekati grozda, smo zaposleni pri i vožnji drv na postajo, za kar smo j plačani dnevno pet dolarjev, l^d. < sneg in huda z.nta je za to delo 1 vinska trgatev. " ' Tukaj nas živi osem Slovencev * •skupaj, kateri v prav dobro raz- ' ume m o im*d seboj. Naš star: Sto- 1 vanja nam včasih ]>rav fletuo na- I tepne svoj meh ali pa zavrti tudi ! i gramofonsko kljuko. Kratk«»časi-ino se tudi z vsakovrstnimi časopisi in s smešnimi pravljieami. ta- i ko da hitro mine kratek čas. Dru- . irače bi bilo potovo preveč dolgočasno v teh dolgih zimskih večerih. Mraz liiuii potovo ni. ker v posilil je tl<»sti kuriva zastonj Tukaj smo vsi zdravi in rdeči kakor jabolka. J Dokler sem paral v Cleveland-' red stavko, j4 J Veliko se jili pritožuje ]>o cestah.!1 :da bi samo zato radi prišli notri, j * !da bi slišali, kaj jim bo boss po-j-I vedal. Dosedaj še tega ni bilo ino-N !poče storiti. Slišal sem tudi. da so f ,|jih že delodajalci (precejšnje šte-i. vilo kar txlslovili. Z nekaterimi niti govoriti niso hoteli. ^ Torej, dragi čitatelji, sedaj si; ( pa premislimo, kaj smo dobili. Poj 15 ali 20 let smo delali za konipa-jj inijo in izrabili mlada leta. Sedaj.; j ko bi morali dobiti na starost ka-'4 i ko bolj laliko delo ali metlo, bodo;' dobili eni brco, eni so jo pa že Kdo jc tega kriv? Jaz ne vem. Ob ' času izbruha stavke je braddo«ki|] opazovalec brž poročal, da je sloj' nekaj Slovencev skebat in poina-i> •^at drva v peč metat. Sedaj se je!j pa nam pokazalo, kaj so metali vjj l>eč. Jaz sem popolnoma prepri-j* ean. da bo braddoški poročevalec | nekaj ukrenil za siromake, pa za- « 'enkrat pa je polomil. Delavcem| i'ie svetujem sern hoditi, dokler sej, ; delavske razmere ne izboljšajo, i Naročnik. ; j Yukon, Pa. • Rojake po celi Ameriki opozar-j > jam, naj se pazijo sleparskih agen-j ,tov. Tudi v našo naselbino sta sej j priklatila dva iu začela nagovar-| jati ljudi na vse načine, naj kupijo zemljo nekje v Oiiio. Imela sta tako medena usta, da smo že; j v duhu videli, kako se cedita med1 I in mleko po njihovih lotih. Od' ] vsakega sta zahtevala vnaprej po' j$50. Prišla sta tudi k neki ruski: t ženi, ki je bila toliko neprevidna, I 1 da je dala petdeset dolarjev vna- j j prej. seveda pod pogojem, da jih i dobi nazaj, če ji zemlja ne bo uga-: jjala. Zemlja se ji res ni dopadla.j j namesto $50 pa je dobila krepko: j zaušnico. En agent je baje doma i j'z Ueroiinie. Pa., drugi je pa iz| jCollinsburpa. Naši rojaki ga go-t ,tovo dobro poznajo, ker je lep kot1 ' • oficirski konj, delati pa noče. Rojaki. čuvajte se teh ptičkov, da. t vas ne pravijo na lim kot so ubo-j jgo rusko djružino, ki ima 6 otrok. I _ _ PWSUr. i Mulberry, Kansas. Tukaj se v premogovih % rovih obratuje s i>oluo paro. ali vozič-1 kov imamo tako malo na razpolago. da ni mogoče veliko zaslu-žiti. Čital sem dopis iz PennsyIvani je. v katerem dopisnik vprašuje. če je res. da so nam proeeristi odpovedali vsakdanje potrebščine. Kolikor je meni znano, ni na tem n"č resnice. Njihov delegat ni bil 0 tem dovolj prepričan, vsaj tukaj ne v Kansasu. Dobili smo 14-odstotno povišanje plače, kar je pa nesramno malo v sedanji dra-rinji. Tukaj imamo precej hudo zimo. Padlo je skoraj pet palcev snega, kar bo prav posebno lovcem ugajalo. Pozdrav vsem rojakom iu rojakinjam sirom Amerike. Frank Oorše. Fallon, Nevada. Ze trinajst let čitani Oias Na-roda, pa dos«-daj nisem videla še iiobenepa dopisu iz tega kraja. Pre-itam pa vse dopise, najrajši seveda one od farmerjev. Tukaj s< i štiri slovenske farmerske družine. dosti je pa Italjanov in Nemcev. Sama ne vem. zakaj se Slovenci tako malo zanimajo za farme. Na farmah je vendar boljše življenje kot pa garati za kapitaliste. Raste vse. kar se vseje ali vsadi. Voda je dobra, podnebje zdravo. Ženil jc je še dosti na razpolago za onega, ki hoče vzeti homestead. Delavcev jako primanjkuje. Zaenkrat naj zadostuje, pa drugič kaj več. Vsem Slovencem in Slovenkam voščim srečno novo . leto. Mary Shane. LISTNICA UREDNIŠTVA. Rojak v Ekalaka, Mont. Boljše je za Vas in za nas. da pustite stvar pri miru. Zakaj bi si nakopa vali št1 drupe sitnosti. Pozdrav! ! -- 1 Stavke na Havajskem otočju in dobava sladkor a Upanja, da bo konec pomanjkanja sladkorja in da bo tudi pad-bijejrova cena, niso postala nič , večja na podlapi poročil s Ilavaj-; škili otokov, da zahtevajo filipin-i ski in japonski delavci na slad-| kornih plantažah krajše lire. višje plače in bolje delavske pogo- j Dosedanja minhnanla plača Japoncev in Filipinov je znašala 77 , | č utov na dan z bonusom 50 od- < 'stotkov za možke, k iso delali več < | kot dvajset dni ter ženske, ki so « Idtlale več kot petnajst dni. So-(j glasno z japonskim listom "Nipu |Džidzi'\ je bila to plačilna lestvici ca kot jo obstajala pred vojno in : i j ničesar ni bilo storjenega, da se jodpomore pomanjkanju-^ ki jo na-,stalo vslcd višjih cen za vse živ-jljeuske potrebščine. Tekom voj- • jii'_- je bil celo bonus skrčen na j dvajset odstotkov, a delavci so se! judlili. V pričetku decembra so stavili delavci zahteve, naj se jim 'jpoveča plačo na $1.25 na dan ter f skrči število dni, potrebnih zli bo-' iius, za pet dni. Plantažniki pa item zahtevam niso hoteli ugodi-;ti ter le povečali bonus na 75 od-I stotkov. .j Japonski list je bil zelo razoča-,jran vsled vU*ga sklepa plantažui-Jkov ter naslikal v zelo turobnih . barvah bodočnost sladkorne in-i dust rije na Havajskem otočju, j "Rekel je, da so življenski stroški l1 dvakrat ali trikrat tak^ visoki l® kot so bili pred vojno in da so > vsled tega zahteve dclavcev pov-i|Sem upravičene. Plantažniki, ki 'jdelajo velikanske dobičke, pa so "Jte- zahteve zavrnili. I List ni zahteval nikakih poseb-"jnili korakov od strani delavcev, l'ia japonski delavski zastopniki so Jse zbrali dne 11. decembra prete-z'klega leta v glavnem stanu fede-J racije ter se dogovorili glede na- II slednjih korakov, K 1. Naprositi zvezo havajskih sladkornih plantažnikov, naj zo-J sladkornih plantažnikov, naj zo-j c. t pet razmišljajo o zahtevah ja-j iponskih delavcev, ki zahtevajo i * I Vi torej še sedaj ne veste, kaj pravzaprav pomeni beseda prohi-bieijonist. Beseda je latinskega ivvora in poiuenja človeka, ki nekaj prepoveduje, v tem slučaju prepoveduje pijačo. Prohibieijo-nistu pravijo tudi "suhač". Ali z drugimi betlami povedano: Pro-. hibicijonist je oni človek, ki ima vodo v možganih iu šuops v kleti. • . • / Sodeč po pričet kili. je otl -eda-tje uewyorške zakonotlaje š • "marsikaj* pričakovati. * * Sedaj nameravajo uvesti boj proti draginji. Mi smo pa mislili, da je b ij že leta in leta v teku. * • * V Clevelanffu je začel izdajati novi slovenski tednik, ki miM bo še veliko veliko povedal. Na osmih straneh ima namreč ' l:ar j n-1 nadaljevanj. * * * Vsa njegova uredniška modrost jc izražesna v naslednjih besedah: — Če hočemo imeti svoje čevlje, katerih podplati so raztrgani, zopet dobre in vporabne. tedaj . jih bomo nesli k čevljarju in ne k . mesarju. Če hočemo imeti dobro i obleko, kupili jo bomo in dali ; krojiti* pri krojaču in ne pri pe- - ku; če pa bomo hoteli imeti lepo i in okusno potico, je ne bomo dali - peci niti čevljarju, ne krojaču, ampak bomo naročili peku: — Ti, • pek, speci nain orehovo potico, in 1 pek jo bo spekel. ne da bi. mu da- * li še posebna navodila, ker on ve takoj pri besedi sami, da želimo, orehove potice in ne mandljeve. * • • I.ejte, pa, le j te, modrijana, takih i ziiiiimivih pa še nismo slišali. • * • 51 „ (Je bi bilo tako težko napraviti j vojno kot je težko napraviti mir. bi ne potrebovali nobene Lige narodov. * * * Nazori ženske so lepši, novejši in čistejši kot so nazori možkili. Zakaj vendar to? Zato ker jik ženska večkrat menja. * * * . • Oni ki najbolj kričijo: — Na dan z resnico! — si najbolj prizadevajo, da bi jo za večno zaprli. * * * Človek vedno natančno pozna svoje pravice in dolžnosti svojega bližnjega. • • • V Ameriki ne dovoie, da bi sedelo v državnem zastopstvu par socijalistov, v Franciji je pa socialist Milleraud ministrski predsednik. • ♦ * Zadnji prizor velike komedijo: — Reško prebivalstvo je nastopilo proti D'Annunziu. * * * V neki iicw.vorSki trgovini, kj<-r prodajajo perilo, so a- izložbi kras-r,c ženske svilene hlače. Spodaj je listek z napisom: Zaprto od dvanajstih do ene-popoldne. več plače, krajše tire in boljše delavne pogoje. 1!. Sporočiti načelnikom delavskih organizacij Japonske, Anglije, Francije in Italije vsa dejstva glede razmer med japonskimi sladkornimi delavci na Havajskem otočju. 3. Objaviti zgodovino gibanja za višje plače, ki je dovedlo do odklonitve zahtev od strani delodajalcev, da se tem potom sploš-' no občinstvo seznani s čisto resnico. i 4. Sporočiti predsedniku "\Vil-i sonu, delavskemu tajniku, Samuelu Gompersu in drugim vodite- • Ijtm v vladnih in delavskih kro-, gib Združenih držav glede seda ► njega položaja teli delavcev tet • njih boja za višje plače. 5. Pridobiti zd pomoč japonske • £u delavskega delegata na med narodni delavski konferenci % i Washingtonu, ko bo slednji dospe! -na Havajsko otočje na svojem po -jtovanjn proti domu. -I 6. Pridobiti si pomoč japonskil >< orebibaleev mesta Honolulu. p— ■ ^ j Jugoslovanska feiol. JedROfi Ustaaovljeaa 169£ - bkorporr-aaa k'2 19* -Savni urad v ELY, MINNJ •LAVNI VRAONiRli miHtr tOT&KtaK. bo« »1. ODMMint, otfvndMdnlk: LOUIS BALANT tam IN fttil An atm •jBlk: JOflKPB PIBHIXH. By. Mian lacain.'k GFBC L HROZtCH Mf. Min —rt-"* mmi«f«itft —i iiitn: Louu cuwbuo. m«» m VRHOVNI ZDRAVNIKI sr. som T. —iwww ni a ouo it. n« mubiaa. i» _ NADZORNIKU out ooufa nr. t— NTHOilT icon. Hti An WU 9m CM—b Ob tAl* VAJkOUA. UM Natreaa Ati»y Tittmtnrw*. Kb POROTNIKI: ■taoot J. FOKZKTA. htm IT«, Back EX&mon«. »tA BONARD HLAJBODJ^IK. bo« 4M. Kij Min. tJHN KOTNIK a. K. kw (i Vaport. Pi __pravni odbori C4UPH P1AUTS. tr. ttl-Ttfe at Calanet UA OHlf MOVERN. 124-lnd At*. Dahth. Mlos «Af* p-VQOEUtl.C. T W lf&dlson SI Room ClOMfl«. m ZDRUŽEVALNI ODBOR: «ODOLY fKRDAIf. fOM »t. CLiir A-7«.. VB Cl^atM«. Mt> TRAKK ŠI«JvAEKG 4464 Vashlnton S»re«t, Denver. Colo. IKBOOB KKlfiČAK. 467-Stb in., Jcimstc-^. t*m fsdnotia« duut: glas !fAAorl, Vm »tTsrl tikajo« e« uradnih sader kaker tudi denant« poili;ane naj n na. (Javnera tajnika Vh prUctre naj »e poAilJajo na predhodnika moretaeaa ■dtiora. Prošnje za sprejem novlb Šianor Is a^loh v&a xiravnlllc* spričevalo, at naj rtobUiaJc na. vrbovnega *dravnlka. JuBCwli-vaiiaka KatollAlv. Jednota ae priporoča vsem Juzoaloranota aa obilen pri* •top Jednota poeluje po "National Fraternal Con Krese" lestvici V blagajni ima krejf $300.000. (tristotiso^ dolarjev). BoiniAkih podpor odiicodnln ln posmrtnln j« DlaCala I1« nad pctdrutl mlljon dolarjev. Jednota at«je olcoc t UaoC rednih Članov lc) ln okrc« 3 tiso« otrok v Mladinskem odlelku. DruStva Jednote ae nahajajo po raanlb alevensk;ib naaelblnab Tam kjer ffe *• Bi. pripiročarr.o vstancvltev novlb. Kdor eU postati Clan, naj a« aglasl pri ta> rilcu blj;ine|CH druitva J S K- J. I Za vstanovltev novlb droAtev m pa obrnite aa Novo druitvo se lahko vstanorl a t člani al! članicami 7 Odrediti vse potrebno za po- < možni sklad, katerega naj bi zlo- ] ?:li vsi Japonci, prebivajoči na i teh otokih. S. Najti pota, kako preskrbeti! Je 1 a Ve e m v slučaju potrebe delana otokih v kaki drugi stroki. Med tem pa so imeli sestanek j tudi delegati Filipinskih delav-i cev ter sklenili soglasno stavko,; ki naj bi se pričela due 20. decembra. Pablo Manlapit, predsed-j nik filipinske delavske unije na Havajskem otočju, je poslal brez- j žične brzojavne vesti delavskemu; tajniku Wilsonu ter predsedniku! American Federation of Labor.' Samuelu Gompersu. Manlapit je: dobil pooblaščen je,, da se sme po-1 gajati z japonskimi delegati gle-( dev prasanja proglasitve sgtipne stavke filipinskih in japonskih tlelaveev, ki štejejo le na otoku Oiihu približno 10,000 mož. I)ne IG. decembra je Manlapit izjavil, « — —■ da bo datum za prieetek stavke preložen za nekaj časa. Vse pa je hllo pripravljeno za tak korak. "Delegati so bili poslani na vse o-i loka. da pobirajo prispevke k ' >::1adu. dočitu so se Japonei pripravljali za splošno delavsko ! konvencijo. S. Masuda. ravnatelj jene glavnih japonskih sol v Honolulu. se je odpovedal svojemu mestu, da postane tajnik japonske delavske federacije, t • Japonsko razpoloženje, kot ga je* zastopal list "Džidži", je bilo i, še vedno v prilo«; razsoje. Japon-i .-ki list je a eč kot enkrat povdar-.jjal dejstvo, da bi tako japonski • kot ameriški trgovci trpeli vsled -istavke ter pozval joponsko delav-■(n1-o zbornico, naj skuša stopiti v • z ameriško trgovsko zborni-i .-o v Ilonolulr. v poskusu, da se i piegovori plantažnike, da nanovo ■ razmišljajo o odklonitvi zahtev .1 dc-lavcev. Nov zmaj Se vedno so nezadovoljne/i aliji malkonteiiti. ki hočejo na vsak m raein prepričati svoje sodobnike.] da ni poraz Nemčije prinesel sve- i ( tu miru. \ i ■ 1 Vsi tozadevni argumenti, kate- ! rih je bilo miljon, pa so sedaj ko- i učeno iu odločno poraž"iii, kajti I konečno imamo v rokah nepobi-?"n ilokuz. tla je mir v resnici pri- i sel, kajti drugače bi se povesi o strasiu-m zmaju. - resničnem, /i v» mi prazg»Klovinskcin dinozavru i je pojavila a' kolonah 1« ikIomsU" U gr tlDaily News''. lit kakšen '/.niuj jt- fn! lit .'•« v I ji* v je dolg iu g«»b*."; krasijo rogovi. Njfgove sjirednje uoge .so slične nogam konja in zadnje. — (» groza! — so preklanc kot one prašiča. Ta zmaj prebiva v notranjosti belgijskega Konga in njegova najljubša zabava ie zavživanje, črncev. Sedaj pa je zadnji da se umaknemo poročevalcu oaiiy j News iz Port Eliza be t lia. Južna ! Afrika! — Načelnik tukajšnjega krajevnega muzeja dobil od nekega Mr. Lepage, ki naeelujc želez-1 niški konstrukciji v belgijskem Kongu, vest o razburljivem do- . giwlku. Ko se je mudil na lovu, je sre-,eal Mr. Lepage izvanredno po-jšast, ki ga je takoj naskočila, i .Streljal je nanjo, a jc bil prisiljen i bežati, dočim ga je pošast zasle-| d ovala. Žival je konečno opustila Is^oje zasledovanje in vsled tega. !jo je Mr. Lepage lahko opazovali s svojim daljnogledom. Uspehe preiskave smo navedli' zgoraj. Mr. Lepage pa je sporoči! naslednje: — Žival je pozneje naskočila, vas Fungurnme, uničila koče ter I ubila nelcaj domačinov. Taj je bil organiziran lov, a vlada je prepo-j vedala nadlegovati žival, ki je; mogoče preostanek i/, p red zgodovinskih časov. — Najti je divjo, nepreiskano <1. želo v tej okolici, ki je polna močvirij in neprodirnih gozdov, k;ei je soglasno z izjavo ravnatelja muzeja mogoče, da še živi kaka prazgodovinska pošast. Temu je dostavil Daily News naslednji komentar: — Zanimivost navedene povesit. ki spominja za Izgubljeni svet. t oiiah Dnva, h/i \ dejstxu, da j«* s ali domačini kot napol slone in iir kljnčtl knjig«-. | Tu jc trajalo »tiri dni. Durandi je pretehtoval vsako malenkosl | ne da bi bilo kaj vsaj dozdevno! v/budilo njegove pozornosti. Opa/.;i je, da polagajo vsak ve-J čer ob devetih |>red vrata košarico z jedili, ki jo je prinašal Richard aLi njihova soproga. 1 Vsak večer, ko je kaucelkt dejal orožniku: 'Sedaj grem, ob- 1 čan", je prihajal orožnik Gilbert \ ali Uuclietvne, vzel košarico in jo c nesel kraljici. Vse tri naslednje vežere, ko se jc mudil l>urand dlje časa na svo- i jem mestu, je tudi košarica ostajala dlje časa pred vrati, kajti le tedaj, ee j Ji je odprl in želel kaii- ' cel i stav lahko noč, je prihajal orož-nik po ko**ar eo. <*etrt ure pozne-.1 je je prinašal eden izmed orožni-' ko»v prazno košarico od prejšnjega dne in jo postavil pred vrata!; na ni» sto, kjer se jo nahajala ona1: drujrii. I lilo je v začetku oktobra. Četrtega dne zv»ver, ko se je bil oni , dntsri kancplist odstranil in ko je j bil o«tal Durand ali pravzaprav Dixnier sinu s svojo soprogo, je odložil pero, gleda! okoli, prisluškoval s |H»/.ornostjo, kakor bi bilo od tejra odvisno njejfovo življenje, nato urno vstal, hitel s pritajeni-1 mi koraki k zapornim vratom, od-j Mtrauil prtič, s katerim je bila po-j krita kiMariea, in stlačil v mehki kruh. določen za jetnike,, srebrno' »katljieo. Bled in tresoč se od razburje-nja. ki m* polašča tudi trdnega človeka, ako je izvršil delo. na ku-ti > so je dolgo pripravljal in po k a ter«' m je hrepenel, se jc Dixmer a mi! zopet na svoje mesto in si ti-j *»<"-al l etvo roko čelo. z drugo pa nl prvi. Takrat je p« pre "Ali m* tia.i *g"di nocoj '; j«-<1 "' Si jutri . je odgovoril Dix-, Lier. ! ] In ko jc zopet pogledal okoli sel h* ui prisluškoval, je odložil za pisnik, se približal vratom m po-i' trkal. j' "Kaj j« je vzkliknit orožnik', liilberl. * 1= **Občau \ j«- odvrnil, "odiia- i jam. "Dobro", je dejal orožnik v o tfodjit eelice. "Lahko noe!** ''Lahko noč, občan Gilbert!" Durand oziroma Dixmer je cul ^veiiketanje zapahov; videl je, da "koče orožnik odpreti, in nato od-Sel. Na hodniku, vodeeem iz stanovanja očeta Rioharda na dvorišče jo zadel ob nekega ključarja, ki jc nosil kučmo na glavi ter imel v rokah iop ključev. Dixmerja je »preletel strah, bal lie je namreč, da bi ga ta človek, ki je bil gotovo robat kakor večina njegovih stanovskih tovarišev toagovoril. pogledal m morda edo spoznal. Potisnil je klobuk na čelo, a Ge-nevieim si je pokrila oči 8 svojim črnim idažčem. Teda Varal se 44Ali, \roahn uproieenja", je rrfcp* tow. .frm » mt w del o4> sj^a I Diliner se jc ob zvoku tega gla- s >u, ki jc zvenel mehko iu vljudno, n |str«^« !. Toda ključarju se je brez- t jdvomno mudilo, hušui! je na liod-: nik, "xlprl II chardova vrata ler 1 • zginil. , Dixmer je šel / Oenevievo svojo t -j pot. "To jc čudno", je dejal, ko je s bil zunaj, ko -c bila vrata zo- 1. !*pet zaprla za njim in ko je bil'] rsveži zrak že ohladi! njegovo vr«> c . če čeki. "l)a. r«-s čudno' . je šepnila Ge-,s . iiievieva. ] -> Tedaj, ko jc še bilo njiju raz- 2 merje p:-i>rvno. bi si bila oba za-Jk.mska I'aS'.odcla poviK.1 začudenja, j j II Tako pa sta ohranila svoje misli j i1 /ase in s*:? jili smatrala za stvore 1 * i svoje ra/. grete domišljije. t Medtem je l»il orožnik odšel po 1 -'kt»šttr:co jediL. namenjeno kralji-, V njej se je nahajalo sadje, i |mrzel piščanec, steklenica belega 1 l eina. vrček vode in polovica hle- ] ba. (iiibert je privzdignil pilie in -j!dejal svojemu tovarišu: x!' "Tu je več, nego bo mogla za-i' -fužlti; in vendar ni bilo trel»a to-;' - liko kuharjev, da so ji skuhali ko-j' - silo. Icakor tedaj, ko je bila ie vj( Versaillu/' i1 - "Ej, moj liog, da*', je odvrnil; - Dui'licsne modro, "njen kuharski i t lrfbjster jc .sedaj kuhar tam na : o oglu/T r'To more biti trdo zanjo.*' e Gilil>ei-t je nato odmaknil steno in zavpil: j "Občanka, tu imaš večerjo!" j' Kraljica je odvrnila koštirico in vzela kruh, a medtem je Gilbert, iztegoval vrat skoz stensko odpr-.tino ter o]»«zoval jetnieo. ^Marija Antoinetta je prelomila, .kruh; toda komaj so se vdrli nje-'ni prsti vanj, je začutila mrzlo srebro in uganila, da mora vsebovati ta kruh nekaj -[»osebnega. Nehote je napravila kretnjo, kri ji je udarila v obraz, tako da so se ji j<'le svetiti oči in lica kakor: v mrzlici. Za hip je ostala kakor( odrevenela iti nepremična; ko se; je prepričala, da jc njena straž-, nika Duchesne in sočustvujoči ei-t ne opazujeta, ta izvlekla, Iškatljieo iz kruha, i V nj< j je našla listek. Razvila J ■ ga je in čitala: "Veličanstvo, bodite jutri ob! 'uri. ko dobite ta listek, priprav-j Ijeni. kajti jutri ob tej uri bo «pri-j vede na v zapor Vašega veličan-! stva neka ženska. Ta ženska se preobleče v Va^o obleko in odda svojo. Nato zapustite ječo ■job strani enega Vaših najudanej-jš'Ji služabnikov. Ne brigajte se ža hrup. ki nastane v prvi sobi; naj Vas ne moti niti kričanje, niti ;vzdiluminjc; skrbite edino 'za fo. v urno preoblečete v obleko jili ženske, ki zavzame meslo ' \ a.*ga veličanstva. "Kakšna udanost!" jo šepetala kraljica. "Hvala ti. o Dop! X«* j kličejo torej j kakor pravijo, vsi jirokletstvo name."' Prečitala je listek znova. Njeno IHizornost je vzbudil drugi odsta-i vek. "Naj Vas ne moti :iiti kričanje.' .jniti Azdiliovanje", je mrmrala»jf l"Oh. to pomenja, da pobijejo mo-,' [ija stražnika, uboga človeka, "ki^ sta tako sočustvovala z menoj; oh,j] . ue, nikoli, nikoli!" Odtrgala je drugo polovico list- ^: ka, ki je bila ve nepopisana; ker • ni imela ne svinčnika, ne peresa, da bi odgovorila neznanemu pri-l jatelju, je vzela iz svoje rute, ki,; i je ]K>krivnla vrat, iglo in zabodla' . v papir sledeče besede: "Ne smem in ne moreni spre-j jeti človeške žrtve, da rešim svoje i i življenje. — M. A.'* v i Nato je vtaknila papir v etui in. >l ga potisnila v drugi košček pre ^ lomi j enega kruha, il Uila je ravno deseta ura. Xi šc. bila dovršila svojega dela; štela je', i- udarce, ki so odmevali počasi in j r v presledkih, ko jc naenkrat za-o - žensko dvorišče, precej mo&n n aus, kakor da bi kdo z demantOm rezal po atekki. Temu uima Jc sledil lahek sunek na aipo, ki ga )e je dotičnik večkrat ponovil in gjB I- je nala-e sk^J a kfgja- injeoL , i Save the WouspWay V kotu šipe se je nato prikazal j skrbim zvit pap rček. ki je zdrk-j nil skoz okno in padel ob zidu naj Slednjič je kraljica začula rož-j Ijauje ključev, ki zadevali drug! ob drugeira, in korake, ki so se na! tlaku bobneče oddaljevali. Ker je kraljica čula. zadostovalo bo četrt ure. Nato bodite pripravljeni, da zlezeto skoz okno. Ta vest Vam prihaja od enega Vaših najzvestejših in naj-udapejših podložnikov, ki po-j svetil svoje življenje Vašemu veličanstvu in ki bo srečen, da bo smel za Vas umreti." ''Oh", je šepetala kraljica. 44to je past! Toda ne, zdi se mi, da poznam to pisavo; *aka je. kakor v Templu; to je pisal vitez iz Rdeče hiše. Naprej! liog morda hoče, da •pobegnem." ! In kraljica se je zgrudila na kolena in se zatekla k molitvi, temu mogočnemu pripomočku jetnikov. XDIII. Dixmer j eve odredbe. i V naslednji noči ni kraljica sko-i > ro zatisnila očesa. Čim je hotela 1 i zaspati, se ji je dozdevalo, kakor . da vidi prelivanje krvi. kakor da i i čuje kričanje. ~ 1 i Del prihodnjega dneva je po-j svetila molitvi. Toda ni se mogla!' t'pomiriti, kajti zdelo se ji je popolnoma mogoče, da pobegne s po- > j močjo pile ni svojih prijateljev; . i in ravno ta možnost je spremeni- ; | la njeno upanje v krvav plamen, . . i ki ji je slepil oči. ^ » Vedela je. da morajo prijatelji, j i ki bi hoteli dospeti do nje, prej l j pobiti njena stražnika, a ona ni j .;hotela privoliti za nobeno ceno v;! t njiju smrt. Bila sta edina moža, ki | j j1 sta že dolgo sočustvovala ž njo. j ( i Toda onkraj omrežja, ki naj bi , .'je prepilila je ^-j^To solnee svo- ^ ) bode. fam je bUo življenje in mor-;, > da tudi maščevanje, tri stvari, kii| so ženski posebno sladke in pri-1 jetne. Bosra je prosila odpuaceu j a. | ker jc tako goreče hrepenela poj Sicer se ji je zdelo, da ne sumi-j ta njena stražnika ničesar. Pri-| 'prosta človeka bi se bila gotovo! :zdala izurjenim očem kraljice. » ' "Čudna usoda, plemenita igra", i si je dejala. "Dve zaroti se zdru-'žujeta, da bo rešena uboga kralji-,-ea, ali bolje, ul>oga jetnlca, ki ni .ničesar storila, da bi naščuvala za-rotnike, ali da bi jih vtzpodbudQa, 'in obe naj se izvedeta istočasno.:. . Kdo ve? Horda sta obe zaroti v medsebojni zvezi, morda se združita v eni točki___ Ako hočem, t(sem torej rešena... Toda žrtvo-j t'vati mesto sebe ubogo žensko, do- j : pustiti, da pobijejo dva moža za-• ito. da pride ta ženska do mene... ! Bog in bodočnost mi ne odpustita 'kaj takega! Nemogoče! Nemogoče!" Kraljico je obhajal vedno večji strah. Mučil jo je mrzlični dvom, groza jo je spreletela in tesno'ji je postajalo pri srcu, dokler ui na-jpoeil večer. * Ko je nastala v zaporu tema, ko !so~&e čtffi koraki straž in Ko:je žvenketanje orožja ter lajanje psov odmevalo po mračnih obokih, ko je kraljte* koneeno spoznala grozo svoje ječe v vsej njeni strahoti in brezopnosti, se je dvignila vsa v strajra. • _ _ , jiT i---a- .i . ----i , ... . 1 i I vwrit •^IROUVgR sart USDY LPPQE — i j • ;-Sir Oliver Lodge, ki ho predaval po Združenih 'državah o življenju | onkraj smrti. i DLAS Mabodv i9. JAN. iaao Sprejem vr^čajocih se vojnih ujetnikov Kako si jc predstavljal vojaki povratek v domovino? Ob nečlo- ti veških naporih in neprestani J h se-rtni nevarnosti mu je letela mi-j ti sel domov in videla glavno mesto j; domovine in svoj rojstni kraj v s slavnostnem okrasu, da sprejme v nje, ki so za dom žrtvovali toli- v ko, da jim tega rojaki povrniti li i sploh ne morejo nikdar. Toda do- r movina bo vsaj pokazala, da se v zaveda svoje dolžnosti do voja- t kov, da jim je hvaležna in da je jI veseal njihovega povratka. Ujet- j I iiik v Rusiji sredi neprestane ne- d varnosti, mučenik v italijanskih r tnborišeih je sanjal o slavnostnem (dnevu vrnitve, ee ga doživi; saji^ je bil priča tolikim slučajem smr-ij ti vslcd trpljenja in stradanja. ! To so bile sanje — kakšna je j t bila resnica ? Ujetnik se je peljala skozi Švico kot invalid v I. raz-, I redu in bil — tujec — slavnost- 0 ro sprejet in obdarovan. V nem- < ški Avstriji je bil priča, kako so;<-| zastopniki vojaške in civilne o-i1 biasti ter nmogobrojno občinstvo ;1 sprejeli svoje rojake na kolbdvo-jt rili in jih pogostili, kakor so naj-M j bolje vedeli in znali. Naš vojak i !je to opazoval in videl, da imaj« Nemec domovino, ki ga ceni inj< ljubi. V Jugoslavijo — se je pripeljal ujetnik navadno v živin- i skem vozu. Kamor je prišel k vo- 1 jaški oblasti, je čutil navadno, da niso vedeli žnjim kaj'1 . početi; zanj ni bilo prvi dan ne i Igrane in ne stanovanja. Mogoče i je to. saj je naša državna orga-. Inizacija že zelo pomanjkljiva. To ijje pa gotovo, da ga ni prišel nik-' ! do pozdravit na kolodvor, ue od j 'jvojaške, ne od civilne oblasti, da, 'jinn ni okrepila in osla*lila njego rjvega veselja nad domovino nobc-. ^|ua roka s še tako skromnimi da-] jiiii. Tisi i dan, ki se ga je vojaki veselil leta in leta. dan. ki bi.bil 11 j utrdil vez med njim m domovi-,110. novo Jugoslavijo, se je izpre-jmtnil v — solze in trpko čustvo., J Ali domovina res nima toliko sr-■da. da bi razumela moj položaj.; ali ne bo niti z besedico izrazila priznanja za noči brez spanja, dni j b^-ez hrane, za rane in balezni in i ^ zaničevanje v tujini?---- Ali bo vojak tako mrzlo domovino ljubil, ali bo nanjo ponosen, ali se, bo čutil eno z rojaki, ki nimajo; zanj ne časa ne sredstev ob dne-| vu, ki bi mu imel biti prazniki vseh praznikov! i V "Gottselieer Bole" sem bral, pred leto dni kratko poročilo o veselici, ki so jo priredili v Ko-' čevju na čast vrnivšim se vojakom. Xe vem več, kdo je vse go- ,i voril na slavnostnem večeru; v spominu mi je ostal samo govor dekanov. To so storili Kočevarji, ki jih je tlačilo nebroj skrbi ob koncu vojne, ki je bil za nje vse pre, samo ugoden ne. Pred društvenim domom na Holmcu pri Kamniku je vsajenih nanovo 12 lip; vsa ga bo nosila' ime enega vojaka iz župnije Hol-j mee, ki jc padel v vojni. To sta dva zgleda, kako je domovina izkazala hvaležnost svojim vojakom. koliko krajih' pa j K je priredilo kaj podobnega? Nagnjeni smo k temu, da sma-Iramo take reči za nepotrebno ra-j luočutnost, toda ne zavedamo se.: Lla je tutli v takem ravnanju z vojaki velik vir one nezadovoljnosti z našo državo, ki jo je opazovati dostikrat prav med bivšimi! vojaki. Država ne sme samo za-i htevati od vojaka, ampak mora' njegove žrtve tiuli vsaj prizna-! vati. Pravijo, da je domovina mati; ali mati tako sprejme sina po letih nevarnosti in ujetništva? Ljubezen zbuja ljubezen, ravno-dusnost pa v najboljšem slučaju: ravnodušnost. Upamo, da ni daleč čas, ko se vrenjo naši ujetniki iz Italije.I Pakler se ne vrnejo, jim lajšaj-, mo usodo z darovi, ki jih pošilja-! mo Slovenskemu Rdečemu križu v Ljubljani,- da jih odpošlje dalje v Italijo. Ko pa se prično vračati naši reveži, polagamo na sr-ee najprej naši vojaški oblasti, tla se da vedno točno informirati\ (j prihodu transportov ter da oh-! vesti o tem tudi zastopnike poli-! tiene oblasti. Poseben komite naj preskrbi vse, da se vojaki primerno sprejmejo in s prispevki občinstva obdarujejo. Dan priho-iiu transporta naj se objavi tudi, v časopisju, da ne bo sprejem sa-j mo ofieijelen. ampak da oo tudi; prisrčen. Naša društva, izobraže-j valna in druga naj prirede na. čast vrnivšim se vojakom prija-i i , i t-ljske večere^ za katere naj po-j' hirajo prispevke, da dobi po možnosti vsak vojak že skromen spoti,»nek na konec svojih vojaških (težav. Ta prireditev - naj velja. i čeprav že nekoliko pozno, v častil j . . . • i \ sem bivšim vojakom, ziasti in-'1 v,-t| idom. Prosimo, da začno vsa ; uuša društva nemudoma misliti ' to, da jih nebo prihod ujetni-'1 I kov presenetil. i * V poletju 1911 so bila vsa na-š.i mesta okrašena z zastavami, izobesili so jih avstrijski podlož-i jiiiki dostikrat iz strahu. Tudi ob i ! povratku naših vojakov naj vi-j ! h a jo z naših hiš zastave; izobe-l sijo naj jih Jugoslovanski držav-j iljr.ni iz ljubezni in hvaležnosti do; : svojih zaslužnih/ bratov! i I. B. !i____:- > i * ZAKAJ BI BHI BOLNI, ČE VAM DVA mi LAHKO prinesetA zdravje? mtm trpite VBltd im-»oaamlh C» .Mil-®lllp ^kortllll JMlT| Hp^iwranja. uprt-ja, glavobola, ičgu-b* teka* Milita krvi, naprabava, r«v-matlsma, ča ste u- t> trujeni. Izdelani ter vas boli t v' krilu JU VITO TABLETK, asslwlisiia Samo iz najčistejših in fiajbotJŠHi iallU, kar Jih potna siaanost In bi JIH prlporota na tisočo uporaWjovaleev, ono zdravMo za a vas, ki sa potrsbujote. Fslljfte it Mar i ca eno ali pat dotsrjov ss test. ikltolj. ti Pridenitc itiri cents za vojni davek pri a vsaki tkatlji. 1 6» hočete poskuiatl te ud ovito naravne L zdrevtfe prodno narotlts, warn pli^e po ! oolno trienovne MUPUČNO XDHAV-UJENJE brez veaklh nadaljhlTi obvee-nosil z vate strant. Naalev: JUVITO MU BORATORY, South H i lie - •rare* ii . PITTSBURGH, PA. P. a. -Krasen, vsflbarvnl. m Iniev viseli, a m 15 Ineev ilrek stenski kelsder JUGOSLAV I JC za leie t«20 bo poslan i vsbMm Kadar praznujejo prebivalci rc-i publike Boži«^. so prodajalne, v ! katerih prodajajo sladoled in dru-•^i mrzle pijače, prenapolnjene, kajti znoječi se praznoval«*! smatrajo led za veliko slaščico \ božični vročini. Xajti pa jt; š" druge posebnosti .ki so zvezane z Božičem v iPi.ru. V vsaki hiši je čuti sfodbo i in povsod se pleše in vsakdo je | dobrodošel v skoro vsaki hiši. I Tujci lahko stopijo v to ali ono ; rišo in z veseljem jih bodo spre-| j« li, posebno če so inozemci. Ob polnoči gredo ljudje v cerkev in hiše ter ceste so skoro zapuščene. Na božični dan gredo ljudje zopet v cerkev. Po službi božji pridejo veselice in različni športi Med temi je bikoborba najbolj priljubljena in božični boj je n;ij boljši v »-eli režiji, ka.ifi matndor- iihijejo na la dan osem do bikov obenem s par konji t**r mo jroče tudi ljudmi. POLJSKI EKONOMSKI SVET V New Vorku je bil ustanovljen ;poljski ekonomski svet, ki bo slu-ižil kot polofieijelen svet za polj-I sko poslaništvo in poljske kon-' zidate. Načelnikom tega sveta j»* ■ibil imenovan R. Glivic, trgovski svet poljskega poslaništva. BIKOBORBE V PERU Mednarodna, kooperacija Švica ima resno industrijuiiio krizo, ki je postala občutno ta-■koj. ko jc bil razglašen mir z Nemčijo. To vsej deželi ^c ^liši kl.c: •"liešitc nas jircd nemško konkurenco V Tekom vojne je imela švi-|carska induntrija dobre čase. ker ni bilo konkurence Nosednih »ležel. zlasti pa ne Nemčije. Trg<»vliia se je izredno razvila in dobički -o šli I v miljoue. Toda to j«* ;-:!o le začasno Ko j«* bil mir podpisan. N»*m-Ičija gledala, da spra\i svojo indusirijo zopet na noge iu Svieti jc takoj oln"-mila krizo bi obvarovala tuje konkurence, j«- o.lpm-lv la ml tisoče ltaljanov in Francozov i/, dežele. Ker je avstrijska krona. ki je normalno veljala okroc 20 centov, padla v ceni na pet ••♦•n-.umov. je trgovina v. ;.v>!ri.Kko republiko zelo težka. Ko m- je na državno inicijativo -».'"da v liernn '_ospodar«»ka konferenca, jc spoznala. tla se Švica n • more odločiti vi-oko carino na u«*mško bla-lyro. ker bi Nemčija odgovorila s t -m. «ia «»T ustavila i/vu,- pr.Meega, j zdravil iti nekaterih druirili nujnih potrebši-in. V./; t induslri.i" kakor papirnice, tovarna za stroji'. /;i pohištvu. :^račc. ii>k..mc n.i j robu propada. Zastopniki papirii" industrij« t -.»/.i . iei .-vaza i-Iv-meija papir in da i':i prodaja v Švici za 7."» •'<> U»0 oilsiotko% »•»•-|l-.eje. kot ira morejo pro«'tajali švicarsk«- tovarn •. X ki ;:ahižn:k je liiejal. ihi »noiti dati >"-"•>.jknjijre 1: iskal i v l.ip-k--!ii. patriot. Iker plača tam za polovico manj. kakor !»i jih dal ti-kai; dom.«. Tak je položaj Švice. Švica j>- edina dežela v Evropi, ki ima take pritožbe. Nemčija sama se nic ne balia > svojim gospodarskim položajem i ji nima rer. nič razloga /;' baiianje. Avstrija jc pojiolno i«a na tleh. Kako je na Ogrskem, ni vredno govoriti. Jugoslavija ima cel kup nerešenih problemov, c katerih niti n>- ve. kako l>i jih mogla rešiti. ('ch e<. se ne godi veliko bolje. Poljakom tudi lic. t'krajineem, Litvkioni. Letom pa menda še slabše. Naposled pa tudi e zavezniških deželah ni vse samo zlato. Vsa ta vprašanja se tičejo v sedanjem gospodarskem redu navidezno le kapitalistov. V resnici posegajo v življenje narodov ^>loh ■|in imajo za delavstvo deloma še bolj resen pomen kakor za podjet-■jldke, kajti kapitalisti imajo tudi v času krize od česa živeti, kar se ■jo delavcih navadno ne more reči. Ali kapitalistom gredo te reči vse -ikagor za kožo. ker je profit iiit kocki — nele iiji. ampak v lanogih slučajih tudi trajni profit, in kapitalistični svet je povsod razburjen. Svojo jezo znaša v prvi vrsti nad delavci, ali zona ga - obhaja, kadar pomisli na razmere / kapitalističnem mednarodnem • življenj« sploh. Kdor pogleda na te razmere iz primerne perspektivi ve in nima le iuelresov v tej ali oni posamezni deželi pred očmi, vi- - j tli. da je vse skupaj ^*eiik kaos, iz katerega ne more voditi nobena - izključno nacijonalna ekonomična politika. l>a si na primer Švica > ne more pomagati ? visokimi carinami: je prav lep zgled. Kakor ta - dežela ni tako odvisna, da bi mogla storiti, kar se ji ljubi, ker se - nad njo samO laliko maščuje, kar hi imelo namen, da ji koristi, tako liso tudi druge dežele vezane druga na drugo. In brez mednarodnih sporazumov ne bo nobenega izhoda iz teh zmed. ?l Pariška konferenca je reševala vprašanja Evrope in sveta. Pre- .Jurejevala je zemljevid, predelovala meje, rezala in krojila dežele. .'ali gospodje diplomati so mislili, da opravijo s politiko vse in so iklillb svoji veliki modrosti prezrli, da zidajo gradove v oblakih V-^i i ' . .... ^ politika je na koncu konca ouvisna od materijalnih popnyv: kdor . bi hote! urediti svet, bi moral predvsem urediti njegove gospodarske . razmer^, in sicer bi j:h moral internaeijonalno urediti. l,e na ta na- čin bi bilo mogoče p r" prečit i tiste spore, ki so v lihšili časih najue- iT varnejši. ji Cesar ni storila pariška diplomacija, bo moral kapitalizem sam , i— bodisi tudi brez diplomatov storiti prejalislej. ali pa bo moral poginiti v splošni zmešnjavi. Eno pot ima v tem. da napravi konec j • dosedanjemu tesnosrčnemn noeijonalnemn konkurenčnemu gospo-i. idarstvu. Gotovo ne more te naloge popolnoma izvesti, ker je za to ii! potrebna popolnoma drugačna organizacija družbe. To je tudi eden J tistih razlogov, ki, obsojajo kapitalistične uredbe na pogin — ee n<* li danes, pa.j utri. Ali dokler obstaja kapitalizem, mora iskati sredstva , J ohranitve, iu glavno tako sredstvo je intemacijonalizaeija gospo-idarstva. Konkurenca, ki je stala ob njegovi zibelki mu postaja dallies usodepolna in nadomestiti jo mora s kakšnim boljšim sistemom. Iz vsako kooperacijo, naj se izraža v kakršnikoli obliki, pripravlja !sicer pot višji organizaciji socijalizma. Ali če ne stori tega. mora .j Lit i njegov pogin tolike grši. PREpNQ ZAMOREJp POTOVATI V STARI KRAJ imeti morate potni list ali iios od koiizula. Bivno tako morite tudi imeti potrdila in izkaznice^ da ste zadostili določbam dohodninskega zakona (Income Tax). Ako pridete brez tega v New York, imate aamo nepotrebno aitnost. Vsiedtega je najbolje. da si to 2e prej uredite, in t tem slučaju se obrnite na mene in jaz Vam bodem zadevo povoljno uredil. Izdelujem tu-di vsa t notarski posel spadajoča dela. ANTON ŽBASNIK, Javni Notar, eeae tSt Hnetf KMhfc' PMS^SPS Pp. -> Cemee tU—en« end OriMiiSte. (Wieioli Court Mouee.) . — —" ' iLI fftE BOLKI? ^EMt itmk Jaz vam bom ozdravil, tm ved kot trideset 1st asm zdravil vas bolezni. Koine, krvne, živčne, ieietf£ne In revmatlzem. ^| ter vuMvfiMe Sms* beieani. Lakte vam pettfm voC sotcasil Min* **Jaksv^ hstsrs som szdravll. Jaz asmi eidrevll, ke drusl nied mogli. Ne čdkejte. Pridite k meni, ^^ra* presne jo prepozno. Cone eo tsKSr-da j*ir ishKo vsakdo J^M^^ zmore. Preiskava brezplačna. i^^ok Pret Dr. B. G. BJIEB 1HHE9HI an SMITHHEL.D STRSET PITTSBURGH. PA. Nseprati pnlnopa urada.' i. \.Txmk QLA8 XAB/ODA, 13. JAX.1P20 ■--1 ■ i GOZDNI ROMAR FRANCOSKISPISAL GABRIEL FERRY. / •-— 1 la "OlM Naroda" ynwdri O. F. > i i 132. (Nadaljevanje.) Wf * _ Njegov konj je bil Liter kot veter in beli dirkač je vsaki trenutek Lzg-ubil neka jrazdalje. To pa ni zgodilo radit<4?a, ker »o morda nje grove moči pešale, temveč raditega, ker je Iseli dirkat vsak tmutek obračal svojo glavo nazaj ter s tem izgubil dosti Časa, katerega je porabil jezdec za zasledovanje. V meri kot ie kak konj u-trujen. liga« tudi ogenj njegovih oči, a oči belega dirkača so postal od trenutka do trenutka bolj plamenečt. Kljub temu pa je podajala razdalja vedno manjša, čeprav so bile oče dirkača v«nino I.mjIj blestele ter so vvifmli it. njih naravnost bliski. To pa ni bila eJina vzuetuirjalna akoliSčina, katero je zupazil mož iz Tcxasa. Na-Itočila j- namreč no«", ne da bi se približal dirkaču toliko, da bi lahko vrgel nanj svoj laso. Texanec je bil zelo presenečeu, ko je videl, da krešejo kopita dirkača na skalah iskre ter si ni mogel pojasniti,! kiiko more kopito iz roga kresati iskre. Lajanje psa je v tem trenutku prekinilo povest lovca iu sicer v velikem nezadovoljstvu njegovih poslušalcev. Pes pa je kmalu zopet legel k oirnju in i/ tega je sklepal Kneinas. da ne čuti nobenega j Indijanca v bližini. Vsled tega ie pričel nadaljevati s povestjo: — Texanee si •«-.•-« j m mogel pojasniti vznuka teh isker. Ker pa je bil dobro plačun. je neumorno zasledoval dirkača ter kmalu yapa7.il. da se ie hitrost slednjega zmanjšala. izpodbodel je svojega j konja ter vrgel laso na dirkača Vozel j pa se razvil sam od M-be] ju zanjka je izginila. Kljub temu p:i se je nahajal že tako blizu belega dirkača. d:i bi ga lahko prijel z rokami. Klel je kot Turek, ko je čutil, da je laso v njegovih rokah brez vsak- vrednosti. To pa uit • :olgo trajalo. lie!i -l rkač je udaril konja jezdecu s tako silo v prsi. j * ,ta str. se konj in jezd . e zvalila iui tla. Ko se je fexanec zopet dvi- A -nil, beli dirkač i^inil. Konj Texanca pa se ni več dvignil, kajti kopito dirkača mu ie razbilo prša. To je bila sreča za Tezanca, kaj-ti le še eii korak naprej in oba bi padla v globoko brez d 110. na koje-j ga robu je beli dirk i»" obstal. Ta povest ni naUa niti enega nevernega Tomaža v celem krogu j. old i v jih mož. ki so se zbrali krog Eneine. - Vidite torej. je rekel novinec, ki je prekinil molk, — da bo tudi ubogega Franeisea zadela nesreča, ker zasluduje tega ču dovitega konja, ki j • ostal ndad kljub svojim petstotim letoio. Kojiin se . - je rekel lovec, — če se nisem zmotil in če ni krav ln konj, katerega smo videli v resnici beli dirkač prerij. Brez dvoma je to, — so rekli vsi vakerji v namenu, da bi mogli pozneje drugim pripovedovati, kaj so doživeli. Vakerji so hoteli ravno leči na tla ter zaspati, ko je pričel pes ?opet lajati — Gotovo kak potnik, — je rekel Eneinas ravnodušno, kajti hotel je vzbuditi v ljudeh vero, da sc nikdar uc zmoti. Malo trenutkov pozneje sta prišla na mesto, kamor ni več se-;' gala luč ognja, dva potnika na konjih. ' Oni tujec, ki je jahal naprej, je ustavil konja ter začuden opa^ ' oval sliko, katero jc nudilo bivolovo jezero. ! Drugi potnik je držal v rokah pufcko ter vodil za uzdo nadalj-| nega konja, je bil natovarjeu z vsemi mogočimi stvarmi. Dočim je prvi potnik opazoval slikovito stran jezera, je obsta-'* jula naloga drugega v nečem drugem. - Storite svojo dolžnost. — je rekel prvi proti drugemu. Moja dolžnost jc popolnoma storjena, — odvrnil drugi, — ' in vaša milost je tukaj popolnoma na varnem. Pri teh besedah jc obrnil svojega konja proti spečim ter prot»;l >oditelju v precej slabi španščini za dovoljenje, čc sme taboriti pri! Mrin ognju. Tej prošnji je voditelj ugodil z vso dvorljivostjo, ki je lastna i sem razredom Mehikancev. Dočim je stopil s Konja ter pričel i ra/tovoijenjetn konja, se je; molče približal dotedaj zaostali potnik, pokimal vakerjem iu lovcem t glavo ter stopil s konja, ne da bi odprl usta. Z izjemo ponosnega vedenja ni bilo na njegovi osebi nič posel) •lega, Njegoša obleka je bila ona Mehikancev in tema jc zakrivala njegove poteze, šele 1 o r» jc po^lužil svojega klobuka, da si piha hlud. je bilo opaziti i/razito angleške poteze. Obleka spremije\ aiea se je popolnoma razlikovala od njegove t-t je bila ona severnoameriških prerijskih lovcev. Mož je bil srednje velikosti, »tur nekako petdeset let, o čemur je pričala njegova napol plešasta glava, s katere so padali preostali lasje na tiluik. Nje-»ovi udje so kazali moč železa. lepra v je stal »."ividno pod povelji svojega spremljevalca, se Amerikanee vendar hi brigal za konja svojega gospodarja, katerega je slednji sam razsedi .1. Ko je Anglež doLoučal ta posel, katerega je vršil brez vsake bese je, je dviimil neki predmet, katerega je preje vrgel poleg sebe na tla. ga pokazal vakerjem ter vprašal: Ali je ta klo'mk mogoče lasi enega izmed vas* — Da, — ie odvrnil eden izmed Mehikancev. — To je klobuk.' kater« tra j«- še preti p;:i urami nosil Francisco. Klobuk je romal iz roke v roko in vsi so spoznali klobuk vakerji, na kojega povratek so čakali ali pravzaprav, kojega povrat-k« niso več pričakovali. ,\li vam nisen lekel. se je oglasil Encinas. — da zadene i.sod i onega, ki pre'v" ustrajno zasleduje belega dirkača prerijt Vsi navzoči so biii o tem trdno prepričani a sled pri poved ovanja I neinasa, a Anglež je pri imenovanju belega dirkača vzkliknil: Kavno tega zasledujem od Texasa pa do sem. Ali ste ga \ kleli T I>anes zvečer Je prišel k jezeru, ki ga vidite tukaj. Ali ste j mogoče vi oni, ki je |»onudil loven iz Teasa ri*oe pijastrov. ga ujame zanj! — je vprašal Eneinas — Da, to sem bil jaz. Zopet jih ponudim onemu, ki mi ga preskrbi. Nočem sc namreč vrniti v svojo domovino hrez njega. To sem; -i prisegel. Ali je med vami kdo, ki ima veselje zaslužiti obljubljeno nagrado? Vsi vakerji so zmajali t glavami in niti enega ni bilo, ki bi vstal ter %r ponudil. — Vsakemu je znano, kaj se pravi loviti konja, kojega m-pod- j k ova na kopita kreiejc iskre na kamenu, — je rekel novinec. Anglež ps je zmajal z rameni her ni ničesar odgovoril. — fienjor tnjee, — je rekel Eneinas. — med nami ni niti enega. 1 i bi vsaki dsn ne stavil svojega življenja v nevarnost za par pi-jastrov. a nato so podjetja, pri katerih pride vpoitev človeška spretnost. Ne moremo pa se lotiti podjetij, ki ae izjalore Ob nadnaravni sili. — — Dobro, — je rekel Anglež hladnokrvno, — jutri zjutraj mi boste pokazali sled belega dirkača in zasledoval gs bom sam. — "Boljie bi »torti!, če bi opustiti tako zasledovanje, na kalii—i vat. bodo obdajale nevarnosti vsepovsod. .............. - m . _ - . j, »- Poneverba v Vnovčevalnici za i. živino. 11 Policijski stražnik Franc Po-'1 Ijanšek je ustavil na Vodovodni ... . . ] cesti Alojzija Petelinška iu Antona Pirmana, ker sta nosila vsak po en zaboj, kar se je zdelo Poljansko sumljivo. Predstavil jc navcdcnca načelniku policijske j! ekspoziture g. nadzorniku Ljubi-ču, kjer sta se zagovarjala, da sta i uobiia mast, katero sta nosila od i nekega kmeta. Hitro izvedene po- > izvedbe so pa dognale, da masti 1 nista dobila od kmeta, marveč, dap i . sta si jo nepošteno prilastila v. i Vnovčevalnici za živino, kjer sta \ bila zaposlena. Masti je bilo v. vsakem zaboju 12 kg in je vredna SOO kron. Mast se je vrnila last- * f uiku. Petelinšek in Pirman pa ca-, kata sodbe v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča. z Hitro izsledeni železniški tatovi, j Uprav drža\nih žclcznic jc na-j zr.aniya, da je zmanjkalo na ko-' lodvoru v Dravijah veliko blaga., Načelnik ljubljanske kolodvor-! ske ekspoziture pol. nadzornik. Ljubič je uvedel energične poiz-j \cdbe, katerim se je posrečilo, da; sf izsledili tatove: Ivana Dobiji-; karja s Toške.ga čela. Josipa Ber-liča in Antona Ovna iz Dravelj žel dveh dneli. Našlo se je tudi u-kradeno blago, ki se je vrnilo železniški upravi Med najdenim blagom je tudi železna blagajna, kij ; je bila najbrž ukradena ob času • b-mobilizaeij.'. Tatvine pri špediterju Ranzin-gerju. Poročali smo že, da so detek-tivi kolodvorske polic'jske ekspoziture izlsedili blago, katerega so !ukradli Ivan Aukerst iz BrezijJ •Julij Cerar iz Lukovice in Kafael' iGioIis. Tatinska trojica, ki je izročena deželnemu sodišču v Ljubljani. je kradl» vsepovprek in so: med ukradenimi predmeti tudi reči, ki so zdaj na našem trga zelo redke. Blago, katero bodo dobili zdaj lastniki nazaj, je vredno nad 100 tisoč kron. Umrl jo j nenadoma župnik Anton Žnidar-šiv v Dragi dne 9. decembra. . Nenadooa url v* Mariboru ' topniški poveljnik tnajor Dragopoč. Dobavitelji masti bra maati Meaeea septembra 1918, ko je bila mašit zelo redka, je izvabil Alojzij Povhe pod pretvezo, da jima. bo preakrbel mast, delavki Petkovšek 120, natakarici Tavčar- j jevi pu 400 kron. Preskrbe! jima i ni masti, toda tudi denarja jima. t:i povrnil. Ljub'jansko deželno}] sodišče je prisodilo Povhetu 2|. iLCseea ječe. !] . Posledice preiskave. Varnostni organi so preiskali ' stanovanje Ignacija Kozjeka, ker ' ■»o sumili, da dobe pri njem zalo-gc blaga. Gospoda Kozjeka je pre- < [.-kava tako razjarila, da je straž- ' nike krepko "ljubljansko" nahrn-11!. er takih mauir srbski krimi- ; nalni zakon ne dovoljuje, je pri- , sodilo deželno sodišče gospodu -Kozjeku 5 dni zapora. Nepoštena kuarica. Marija Stare je služila pri rajnem župniku Ivanu Medvedu na Sveti Planini. Po smrti župnika si je pa prilastila neupravičeno ure, verižice iu več drugih stvari iz zapuščine. Staretovi je prisodilo deželno sodišče 6 tednov. # Izpremembe v osebju finančne uprave. Premeščeni so: Fran Starin, višji davčni upravitelj in vodja davčnega okrajnega oblastva v Kočevju, v Ljubljano; Fr. Ivrat-ner, davčni upravitelj v Kamniku. za vodjo davčnega okrajuega oblast va v Kočevju. Josip Peme. davčni upravitelj v Radovljici, za vodjo davčnega okrajnega oblast va v Ljutomeru, Iz bodočega urada za nadzorova-vanje verižnistva in tihotapstva. Vodja navedenega urada po-s'ane policijski svetovalec v P$ek laurjtt Keršovan. Prepriprave za njega vodi Habe. ki bo imenovan za okrajnejra policijskega nadzornika. i Akcija za naše dobrovoljce. Poverjeniatvo za soeijalno skrbstvo dobi te dni iz Bel grada 300 parov čevljev, in 100 kocev. da jih porazdeli med dobrovoljce. Pouk. * Zupan ljudem, ki stoje v špa-lirju: — Svetli knez se ne bo pripeljal po železnici, temveč v avtomobilu; da si ne boste pri tem nosov z rokami tiščali! i On. MILAN MILMBVI6 I ♦17 Waa* 1L 1 P1TT0BUB0H. PA. 9 -taijp^im- | PADANJE ROJSTEV V FRAN- ] 0UL Tradicija, da se število rojstev vedno poveča po končani vojni, se jc izkazalo v Parizu kot popolnoma napačna in nezanesljiva kajti itatistike policijske prefek-ture kažejo, da itevilo rojstev neprestano pada. Število rojstev v tem mestu v zadnjem mesecu je bilo večje kot kedaj, vendar pa je to pripisovati dejstvu, da se je prebivalstvo Pariza pomnožilo za pol tniljona oseb tekoui zadnjega leta. Odstotek rojstev na 1000 prebivalcev se smatra za bistveno I preiskušnjo ter sc glasi, da je bil nižji kot je bil v času, ko jc izbruhnila svetovna vojna. V temnem letu 1870 je bUo 57 tisoč rojstev, kar znaaa 31 rojstev na tisoč ljudi. Naslednjega leta ; je bilo 37,000 rojstev in odstotek je padel na 24. Od leta 1913 naprej pa je odstotek padel, dokler ni dospel na 17. 1'božnejši sloji imajo več otroki v razmerju kot pa dobrostoje ji I i;t bogati. ---j POZDRAVI IZ NEW TORKA. Pred odhodom v domovino pozdravljam vse svoje znance in prijatelje v Uleusontoii. Pa., posebno pa one. ki so me spremili na že- - lezniško postajo. Odpotujem v torek 2U. januarja s pa mikom "La; Lorraine". Z Bogom! — Anton J Papež. - I * * * Pred svojim odhodom v stan kraj pozdravljam vse svoje prija-1 telje in znance na Thomasu, AV. i Va.. zlasti pa gdč. Antonijo Ko-rqnean in Marko Bulica. Posebno pa se zahvalim gospej Ivanki Rus, ki me je spremila na železniško postajo s svojo hčerko. — Jakob 'Zal ar. • . # i Predno se odpeljemo s parnJ- i kom La Lorraine" dne 20. janu-'! arja. pozdravljamo svoje prijatelje in znance v Clcvelandu, Ohio, zlasti pa one, ki so bili toliko prijazni. da so nas spremili na kolodvor. — Martin Kolenc, Blaž Žni-„ dar, Avgust Stupar. SLOVENCA ifiČE Slovenska konzumna prodajalna v Burgettstowmi, Pa., ki je zmožen delati mesarska in grocerij-' ska dela. Plača po dogovoru. Naj ' se oglasi pri: Anthony Launch 1 Bo* 263, Burgettstown, Pa. (19-21—1) SZSS ^ Qg§llE33 ^ QSS t Dr. MOV je nspHtnc ozdravil na k dubo, božjaat, ataksijc voden ior , ___ crce, JetrSk todlei želodčne bote čine na čudežes l^^^^f "t n-ičin. E^lečine 2 ttrebnhu, t ptvb 'f/S ~ ^ I latitat, revmat* f\ očeh, nogah, rc / A\m^f jicah ali križu; a mu, koine boles i ni, izpužčaje, ogree. Koike M ženske bolezni ali slabo kri ae lab - ko ozdravi brez operacije v naj - krajiem časn in po najnižji ceni , Uradna ur«: ob delavnikih od 9. dop.doi I pop. Ob nedeljah ln prasnlkth: od *• So* , "L w Or. JIN FUEY MOT - 308 Mil Strict PITTSBURGH, fA, ID^rJKoler £ CI fe— Ait^ Fimhnfc, fm mkat v Mrjn^K yi^imJt^'lla JSSSCJm ask? we > . *-IVDCQiiiKdlWBCI iwcciiwuuimsi Rada bi izvedela za naslov mojega brata ANTONA HRIBAR, doma iz vasi čelevc, fara Šmarje-ta na Dolenjskem. V Ameriki sc nahaja kaldh 15 let in zadnjo; vest od njega sem dooila iz j Ponnsvlvanije. Prosim cenjene' rojake, če kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se' sam javi, ker poročati mu imam važne stvari iz domovine. — Mrs. Nežika Bergant (rojena Hribar), 1001 Ontario Avenue, Sbebovgau, "Wis. (19-pO—1) i OGLASI NAJ 8E Mr. O. JELENTZ; pri nas ima . . pismo iz starega kraja. Upravnistvo Glas Naroda. (19-20—1) i tečem brata JANEZA POJE, do ; nia iz kotara Čabnr, vas Jazbini. Preje je imel naslov: JI. F. D., r 3'niger, Miss. Prosim cenjene rojake,, če kdo ve zu njegov na-c slov. da ga mi naznani, ali naj i j se pa sam oglasi svoji sestri: i Miss Frances Poje. 212 East ; 95th Street. New York. N. Y. (19-20—1) Želim izvedeti za moja dva prijatelja JOHN in JOSKPII ŽAV-III. .Tolni jo iz -vasi Peiajuoviea. Joseph pa iz vasi Gaiirovniea. oba iz fare Oesnice na (iormij-skem. Sporočati jima imam nekaj važnega zaradi Franka Je-retuia. ki se nahaja v bolilišniei za umobolne v "Westonu, "W. Va. Torej cenjeni rojaki, ako kateri ki ju pozna, eita ta ogla<, naj mi blagovoli naznaniti, ako pil sama citata, naj mi pišeta, d«i jima pojasnim položaj. — Frank Žavbi, Box 510, Morgantown W. Va. (19-20—1) Začimbe, želižča in najraznovrst nejia domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp imam vedno v zalogi Pffifte po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall SUtioz NEW YORK CITY. Cosulich Line ^ Direktna pot na CrSko In i Trst Parnik HBEL\*EDERC" odpluje ?. Februarja Parni hI odplujejo od pomola 7. vanolju 41. ullea. So. Brooklyn Za c«na In drugs Informacije ta obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. PiMengtr Department 4 Wcaft Street New York POZOR, SLOVENKE 1 Alladenič srednje starosti se iel: seznaniti s Slovenko v starosti od 20 let naprej; lahko je tudi vdo va. Pisma naslovit« na Ženin, c, o Glas Naroda. 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. POZOR! Kuhar, veže vsega dela. kar se tiče kuhinje, poleg tega tudi iz-ivežban mesar, unijski delavec. ' zrno7.cn angleščine in slovenskega ! jezika, se vljudno priporočam. — ' Frank PlantarLč, R. D. 7, Box 2f> | Johnstown, Pa. (lfi-19—1 ! POZOR DOGARJI | V Kentucky sem kupil 50.000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 dogarjev in 25 formanov, da ; mi pomagajo izvršiti delo na tem lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni ne blata, ne mrzlice, ne moskitov. Za delo plačam toliko, da si boste prištedili več denarja, kot si ga zamorete prištediti, kjer delate sedaj, ne oziraje se, kje ste. Vi lahko delate vsak dan v dežju ali solncu v kentuskih gorah, dočim f zamorete v južnih gozdih delati a&mo polovico časa. Če ostanete ' pri meni štiri mesece, vam bom povrnil vožnjo na železnici. 6e pa ne najdete vse tako kot pravim, , vam bom povrnil vse stroške, če pridete sem ter preiščete mojo ponudbo. Pridite v Hazard. Kentucky in tam me boste našli pri. pravi j enega, da vam dam delo. H. KRAMER, HAZARD, KENTUCKY. = I Edino Columbia Gramofon Van men dati čisti, prejeUd in jasni glas, je na dva fedra. Stane Vas samo $38.60. Igra dve ploftče s mmiwn navijanjem, poje tako glasno, da ga slišite na miljo daleč. kgwi—TEiL m -i^BhIIIii I■B^UBNI^i' K"*" greste v staro domovino, ga lahko v kufru domov nesete brez vsake eolnine. Columbia Co. ima. tovarne v Vasem starem kraju in lahko kupite prave kranjske rekorde pri nas ali pa v starem kraju, Če greste domov. To je dokaz, da ni boljših gramofonov na svptu. Mi smo pravi in edini trgoveci, ki prodajamo prave Columbia kranjske plošče in gramofone v Conemaugh, Pa. Nove cenike smo ravnokar iztiskali. Pišite pojn takoj. Pošljemo ga Vam zastonj prvi dan. Pazite na naš naslov, ne dajte se prevarati od tujcev, da se ne boste kesali za Vaš denar. IVAN PAJK Columbia Dept. 24 MAIN STREET CONEMAUGH, PA — Nevarnosti? — je odvrnil Anglež smehljaje. — Te»ra kentu-;ke«*u lovca sem plačnl. da .jili spravlja z moje poti. Nevarnosti liri-►aio edinole njega. N Da. da. — j-i dostavil fleginatično ameriški lovec. - - Jaz v in prevzel nevarnosti tega potnika na akord. • - In sc prav nič ne bojite? — Ali ga nisem plačal, da se ničesar ne bojim Te besede so končale pogovor in oba tujca ta se zleknila na travo, ne da bi postavila šotora in kmalu je zla vladal globok molk v -ozdn in na travnatih bregovih Bivolovega jezera, v ______ (Dalje jutri.) Novice iz Slovenije Dnevni pogovor. Jaka: "Kaj je novega, Jože?.' < Jože: ■ JpB.''.; - , "Slovenski-Amerikanski Koledar je izšel. V njem je najrazno vrstne j še čtivo. Ali si si že nabavil iztis?" Jaka: "Ne še sedaj, pa bom kmalo.,f Jože: "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, predno pride? ti na vrsto. Jaka: "Kaj pa je v letošnji izdaji?" Jože: "Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni štrajk", "Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. &jie je cela' kopica. Zanimivosti . je zvrhana mera." Jaka: "Koliko pa stane?" * Jože: "Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." Jaka: M "Kje bi pa lahko dobil en iztis?" Joše: "Pošlji denar v «n*mWfi na Slovenic Publishing Company, 83 Cortlandt 8treet, New York City, pa ti ga bodo takoj poslali" Jaka: - ^ >A'\J1 "Dobro, dobro, bom po storil tako. fee danes bompo«M.