teto II.
Kranj, 8. januarja 1938
Štev. 2.
&Q&GtcL
Uredništvo in uprevništvo Kranj, Blei\veisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo = lzhaia vsako soboto - Naročnina mesečno Din 4’—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45’— — Insereti po tarifi >
listava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvp je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKO \OM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastcv.
Zakon o tisku
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . .
V službi resnice in pravice in ljubezni
V	novoletni številki katoliškega dnevnika „Slovenca“ je lavantinski škof |van Jožef napisal slovenskim katoličanom med drugim tudi lole: »Katoliški tisk ne sme slediti metode poročevanja, ki namenoma ne 'oči med resnico in neresnico, da škoduje nasprotniku. Le če je v službi resnice in pravice ln ljubezni, je velemoč, ki lastne vrste utrjuje, sovražne pa slabi in uničuje". V stavku pred tem pa trdi lavantinski škof, da je »Slovenec" tisti list, ki izpolnjuje to veliko krščansko moralno zapoved.
Zahteva, naj tisk piše resnico, se pri nas pojavlja pogosto. Posebno dostikrat jo postavljajo naši katoliški listi, kakor vidimo. In to popolnoma upravičeno, ker velja do neke rnere tudi zanje opomin, da ni lepo, ce »namenoma ne ločiš med resnico in neresnico".
Oglejmo si malo od te strani — s stališča »resnice, pravice in ljubezni" 1—članek »Nove oblike — nove smeri" v isti novoletni Slovenčevi številki.
Poročevalec piše v tem pregledu mednarodne politike v 1.1937 o »zadevi | nemških križark „Deutschland" in } »Leipzig" v španskih vodah in o »za-£ devi s topničarko „Paney“ na reki “Jangce". Bralec si more ustvariti na i^diegi takega poročanja samo sliko, da pač ves dogodek ni bil bogve kako važen, vse je bilo Je neznatna »zadeva". In dalje mora bralec misliti, da so bile »zadeve" z nemškimi in ameriškimi ladjami iste vrednosti. Kako naj bralec, ki mu »zadeve" niso dovolj znane, ve na podlagi takega poročila, da so nemške križarke že ves čas posegale v špansko vojno, dočim se »Paney“ ni vmešavala v spor med Kitajsko in Japonsko? Kako naj se bralec kar sam od sebe spomni, da so nemške vojne ladje zaradi »zadeve Deutschland" obstreljevale sredi noči mirno pristaniško mesto Almerio, dočim »Paney* ni odplula pred Tokio in ga začela nečloveško uničevati?
Na podoben način olepšuje poročevalec kruto resnico in jo zato potvarja tudi s trditvijo, da »se dve glavni velesili — Kalija in Anglija — nikakor ne moreta sporazumeti za vozni red svojih bark po tem ozkem morskem prelivu". Kdo bi mogel misliti, daje mogoče v tako miroljubno obliko zaviti dejstvo, da so neke »neznane" podmornice potapljale angleške trgovske ladje? Kdo bi mogel misliti, da ne pripisuje poročevalec z gornjim stavkom eneke krivde v »zadevi morskega razbojništva na Sredozemskem morju v XX. stoletju" Angliji in Italiji?
Dejal bi kdo, da poročevalec torej ni zapisal neresnice. In to je res. Toda spomniti se moramo, da Je mogoče ravnati tudi po geslu: »Neresnice nisem rekel, pozabil sem samo po-vedati resnico"! Ali pa je to zmisel krščanske zapovedi o resnicoljubnosti?
Je pa v istem članku nekaj Jrditev, ki so otipljivo neresnične. Člankar trdi: »Danes smo najbrž tako daleč, da se nikdo več ne bo mogel obogatiti na račun nebogljenejših manjših evropskih državic... Moderna Italija se je v svojem dinamizmu že umaknila v vzhodno Afriko...". Vsi vemo, da posegajo danes takozvane »avtoritarne* države (Nemčija, Italija) ne samo po nriebogljenejših državicah" (Avstrija, Cehoslovaška), temveč tudi po velikih, bogatih ozemljih in še prav posebno Po teh (Ukrajina). Pa recimo da so
o	šele »želje" fašističnih držav, toda
Vsemu delavstvu Slovenije
Novoletno voščilo izseljencev
Nastopa novo leto in vsakokrat svoji najbližji voščijo srečno in veselo novo leio prijatelju, znancu in sodrugu. Tako tudi mi slovenski rudarji v severni Franciji želimo svojim bratom rudarjem, delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije srečno in veselo novo leto. Toda novo leto ne bo bolj srečno in veselo od starega, če ne bomo vpoštevali izkušenj starega leta, izkušenj vsega delavskega razreda v dosedanjem boju za bolj srečno in lepšo bodočnost. Slovenski rudarji, ki živimo v Franciji, smo za eno veliko izkušnjo bogatejši od Vas rudarjev v Sloveniji. Mi smo se na lastni koži prepričali, kaj pomeni enotnost delavskega razreda v boju za poboljšanje našega položaja. Neorganizirani, neenotni, razprti med delavskimi organizacijami smo bili predmet največjega izkoriščevanja in priganjaštva. Organizirani, enotni v eni strokovni organizaciji, enotno z vsemi demokratičnimi silami je delavstvo Francije odpravilo priganjaštvo na delu,
doseglo 40 urni tednik, plačani dopus in celo vrsto drugih pravic, ter s tem znatno poboljšalo svoj položaj, kar nam dela življenje znosno, srečno in veselo.
Kdor želi delavsivu Slovenije bolj srečno in veselo novo leto, mora delati za enotnost delavskih vrst, za enotnost delavskih organizacij. Brez enotnosti delavstva ne bo bolj srečnega in veselega življenja, to je naša bogata izkušnja. Zato kujte enotnost delavskih vrst, delavskih organizacij in vseh demokratičnih sil, da bo Vaš boj uspešen in da napravite življenje bolj srečno in veselo. Brez enotnosti ni zmage, ni srečnega in veselega živ-. Ijenja.
Živel boj za enotnost delavskega razreda Slovenije!
Živel združen, demokratičen Slovenski narod v boju za svobodo mir in napredek!
Zveza jug. sindikalnih sekcij Lens (Pas-de-Calais)
Vsem delavnim slojem
Kdor se še spominja velike tekstilne stavke, naj se spomni tudi svojih tovarišev tekstilcev, ki so pri tej stavki bili žrtvovani v korist drugih.
Minulo je že leto dni, odkar so nekateri delavci in zaupniki postali žrtve upravičene borbe za boljši kos kruha. Toda oni niso vzdihovali, ko so morali na cesto, češ da so ničvredna bilja in okuževalci zdravega naroda. Vrženi na cesto, so zaman iskali drugje zaposlitve. Nihče jim ni priskočil na pomoč. Končno so se odločili, da si ustanovijo svojo lastno zadrugo. Veliko je bilo težkih vprašanj, ki so jih mo-j rali pri tem reševati. Posebno težko je bilo vprašanje, odkod vzeti denar. Razmere, v katerih so se nahajali, so bile zelo težke, toda z voljo, s stisnjenimi zobmi so premagali tudi najtežjo oviro svojega načrta. Vsak je dal kolikor je le mogel. Dobili so se tudi ljudje izven kroga brezposelnih, ki so jim zaupali in pomagali. Tako so
Španija je dejstvo, ki postavlja gornjo poročevalčevo trditev v celoti na laž. Smešno bi bilo, če bi ne bilo tako značilno za žalostne razmere v slovenskem tisku, spričo takih dejstev trditi, da se je Italija »umaknila v vzhodno Afriko". *
Očitna neresnica je tudi, če kdo danes govori o »razklani Franciji", kakor to dela poročevalec v »Slovencu". Vsa glasovanja v francoskem parlamentu dokazujejo, da ni bil francoski narod nikdar bolj enoten kakor prav po 1. 1936. Še bolj enoten kakor v parlamentu pa je francoski narod izven parlamenta. Kdor pa zagovarja diktaturo »200 družin", ki imajo v svojih rokah vse velike banke, industrije itd., kdor zagovarja tiste, ki izdajajo Francijo tujim osvajalcem, ta seveda ne bo hotel videti enotnosti vsega francoskega naroda, ki je trdno odločen braniti in ohraniti demokratične svoboščine, za katere je prelival svojo kri 1. 1789, 1830, 1848, 1871, 1934.
Kar se tiče pravice, bi bilo treba omeniti samo to, da ne kaže preveč ljubezni do pravice človek, ki se je — kakor »Slovenčev" člankar — že kar pomiril z mislijo, da bodo »diplomati in finančniki za zeleno mizo
si počasi nabavili stroje, s katerimi sedaj delajo. Začetek je bil težak, a v zavesti in z geslom: »vsi za enega, eden za vse", so z voljo gradili naprej in še bodo gradili, dokler se popolnoma ne osamosvojijo.
Sedaj imajo zadrugo, ki je njih ponos in jasen dokaz vsem onim, ki so jih obsojali in mislili, da bodo klonili kot brezdomci in obupani brezposelni. Njihova zavest jim tega ni dopustila. Zavedali so se prav dobro, kdo gradi vsem našim podjetnikom palače — in zakaj si ne bi mogli tedaj tudi sami pridelati svoj košček kruha, Poštene naše matere so vzgojile zdrave sinove in hčerke, ki se zavedajo, kaj pomeni svoboda.
Prav zato delajo sedaj z dneva v dan v svoji zadrugi. Njihovo delo je njihov ponos, Podprite jih tudi vi in to tako, da kupujete blago v »Tekstilni zadrugi* v Stražišču pri Kranju. Obenem vas tudi vabijo, da —
kpnčno definitivno razdelili Kitajsko". Čeprav člankar ve, da vodi Japonska »čudno nenapovedano vojno", vendar ne najde niti trohe sočutja za kitajske otroke, žene in starce, ki jih ubijajo japonski letalci, in njegov glas se ne dvigne kakor glas svetopisemskih prerokov za pravice ubogih in zatiranih. Sicer pa smo tega že tako vajeni, da se prav nič ne čudimo.
Kdor bi pa hotel odkriti v vrsticah našega katoliškega tiska-ljubezen, bi moral rabiti mikroskop. Na naših tleh ta redka roža ne uspeva.
Pravijo, da človek dela vse leto, kar je začel z novim letom. Zdi se nam, da bo lavantinski škof Ivan Jožef zares lahko vse leto 1938 še mnogokrat ponovil slovenskim katoličanom svoj novoletni poziv. Na nekaj, kar je odločilne važnosti, če hočemo zares doseči, da bo tisk poročal resnico, pa je tudi lavantinski škof Ivan Jožef popolnoma pozabil. To nekaj je svoboda tiska. Le v tiskovni svobodi smemo pričakovati, da si bo resnica (in tudi pravica) znala priboriti pot do človeških ušes in še dalje do človeških src. Brez tiskovne svobode so vsi klici po resnici samo glas vpijočega v puščavi.
1	podprete to njihovo stremljenje po osamosvojitvi s tem, da sami pristopite k sodelovanju v zadrugo kot člani.
Tovariši in tovarišice! Kdor resno misli postati član te delavske tekstilne zadruge, kdor hoče postati borec za boljšo bodočnost, naj pristopi k sodelovanju kot član te zadruge. Vsi resni in pošteni interesenti naj se obrnejo na »Tekstilno zadrugo" — Stražišče pri Kranju.	.Naš	Kovinar*
Vse se ponavlja .. .
Značilno je bilo, da romunska vlada, ki je izvedla volitve, nikakor ni mogla objaviti uradnega rezultata. Vedno so manjkali kaki važni podatki iz posameznih mest. Takoj smo se spomnili na B. Jevtiča v I. 1935. Tudi temu ni šla po volitvah beseda ruda od srca. In kot je Jevtiča kmalu zamenjala druga vlada, prav tako je bila tudi v Romuniji poverjena sestava nove vlade ljudem, ki imajo le malo zaslombe med ljudstvom. Prejšnja vlada ni dobila niti 36 % glasov. Stranka sedanjega ministrskega predsednika Goge je bila šele na četrtem mestu po številu glasov. Volivna udeležba je bila jako slaba: glasovalo je samo 66% votivnih upravičencev.
Že prvi nepopolni rezullali so pokazali, da so se močno okrepile desjii-čarske stranke, posebno fašistična »Železna garda". Zato je bilo treba pričakovati, da bo prišla na krmilo desničarska vlada. In to se je tudi zgodilo. Podobno Jugoslaviji 1935 je bil tudi tu korak na desno polovičarski, ker ima pravtako namen, voditi romunsko demokratično ljudstvo z obljubami za nos. Predsednik Goga je z navdušenjem pozdravil Mussolinija, Stojadino-viča, začel je preganjati Žide, zatirati časopisje, gojiti krščansko vero in romunsko raso, kovati in utrjevati zveze z dobrimi prijatelji Italijo in Nemčijo ter v isti sapi zatrjevati, da bo ostal zvest Mali zvezi, Društvu narodov in komur sploh hočete.
Tudi Romuniji se potemtakem obeta »zlata doba". Potreben je samo še kompromis Goge z »Železno gardo*.
Važen dogodek v kitajski notranji politiki
Kratko poročilo javlja iz Kitajske, da je odstopil predsednik osrednjega političnega sveta Van Čing Vej. Van Cing Vej se je ob začetku današnje vojne vrnil iz Nemčije in je bil vnet zagovornik nacionalsocializma. Njegovo stališče se seveda ni skladalo s stremljenjem vsega kitajskega naroda po enotnosti in samostojnosti. Jasno je, da je moral njegov vpliv razbijati tako politično kakor vojaško enotno voljo kitajskega ljudstva. Zato ni čudno, če Cangkajškove čete niso mogle žeti takih uspehov kakor na severu 8, armada, ki je že od vsega začetka izločila tuje fašistične vplive in strnila vse demokratične sile v eno samo mogočno ljudsko armado.
Kako gleda militarist na vero!
Neki slaven nemški general je grajal Bismarka, češ da je bedast, ker istočasno preganja Žide, katolike in protestante. To je slišal neznanec in ga vprašal: »Od kdaj ste pa postali tako verni, gospod general?*
»Ah ne,* je odvrnil general, »zame so važni samo tehnični razlogi. Kje sle še videli vojaka iti v boj, ne da bi pri tem gojil vsaj bledo upanje na posmrtno življenje. Bismark pa kvari s svojim preganjanjem vseh ver naš vojaški ma* teriai."
Bled in naš tujski promet Naši ljudje v „naših“ tovarnah
7. O napakah.
Večina ljudi iz poslovnega sveta obsoja blejske hotelirje, predvsem pok. g. Kendo, da so brez glave zidali ogromne hotele, se zadolžili in propadli, oz. so sedaj v težavah.
Gotovo je bilo v zidavi novih stavb nekaj zgrešenega, toda predno obsojamo blejske hotelirje, si moramo živo predstaviti približno 8 let nazaj. Že tedaj se je zidalo in povečavalo. Toda, kar se je napravilo, vse je bilo zasedeno po tujcih. Začetkom julija je bil Bled vedno poln. Tako n. pr. so 1.1929 že prve dni julija pošiljali goste nu blejskem kolodvoru nazaj v vlak, da so šli v Italijo; na Bledu je bilo vse polno, do zadnjega kotička. Pogajal se za cene ni nikdo, vsi ljudje so imeli denar. Zadnji postrežček je imel vsek dan poln žep drobiža. V hotelske blagajne je denar, ne prihajal, ampak tekel, tedaj se je n. pr. Kenda odločil, da zopet zida. Glavno vprašanje, t.j. kredit, je bilo tistikrat kaj enostavno. Denarni zavodi so denar ponujali, saj so vloge še dotekale. Obresti, vknjižbe, ostali pogoji so bili rešeni hitro. Vsak si je štel v čast, da je dobavljal hotelu. Komaj so bile stavbe gotove, je tudi v Sloveniji kriza dosegla višek. Obisk gostov ni naraščal, banke so prišle v škripce, hotele so imeti obveznosti izpolnjene, davki so ogromno narasli (zgradarina!). »Merodajni faktorji", od prvega do zadnjega, pa v Bledu niso gledali novega, podpore, zaščite, skrbi potrebnega letovišča, ki naj postane ponos Slovenije in vse države ampak jamo, iz katere se grebe denar...
Upam, da se razumemo, če rečem, da bi pred 8 leti zidal vsakdo, naj bi bil lastnik kdorkoli. Gospodarski razmah je hotelirje silil k zidavi. Toda ker so bili brez denarja, brez pomoči bank, finančnega kapitala ni šlo. In ko je gospodarski sistem zašel v splošno krizo, se je finančni kapital tudi pravno polastil hotelov, sezidanih z njegovim denarjem. Ali pa bo finančni kapital tudi ostal lastnik? Ne, ker njegov ustroj ni zmožen upravljati hotelov; delovanje banke je od uprave hotelov bistveno različno. In kaj bo sledilo? Ustanovitev delniških družb od ljudi, ki so pri istih bankah zainteresirani (če bo soliden dobiček zasiguran) ali pa prodaja nekomu, ki ima širšo narodnogospodarsko osnovo, n. pr. OUZD, banovina, pok. zavod, itd.
Pravijo nekateri, da je bila velika napaka, da vseh razpoložljivih hotelov ni kupila 1919 leta blejska občina;
tako bi imeli sedaj krasno letovišče v rokah in bi lepo živeli. Mislim, da to drži, ali s pridržkom, da bi Bled imel takrat gospodarsko in tehniško sposobne ljudi za vodstvo in da bi obdržal v razvoju svojo gospodarsko neodvisnosi. Najbrž pa* bi šel razvoj Bleda isto pot, ali pa še težjo, kot danes; prišel bi v last bank. Če so se hotelirji pred leti ogrevali za vzpenjačo na Pokljuko in prišli v izvršitvi do načrtov, tako bi občina (kot lastnik hotelov) to uresničila. Ali pa recimo, če smo sedaj napravili načrte za regulacijo Bleda s krasnimi stavbami, bi v drugem slučaju te načrte, saj deloma izvedli. Vemo: stroški bi šli v stotine miljonoV. Vemo dalje: dolgovi tudi in polom tudi.
Tedaj moramo spoznati, da je bila posamična lastnina, rast in razvoj hotelov od zaostalih gostiln in restavracij do modernih hotelov edino možna oblika razvoja v teh prilikah, ker je bila navezana na osebno sposobnost, delavnost in vztrajnost gospodarja.
V	podrobnih vprašanjih bi bila prva kritična točka kanalizacija. Ne bom podrobno pisal o njej in njenih napakah, toda dovolil si bom opozoriti, da se v sedanjem stanju ne bo dala vzdržati dolgo. Treba bo urediti kanale, kar gotovo ne bo poceni. Podrobnega pisanja bi se ne upal drugače posto-piti kot s popolnoma tehniškim prikazom in z merami.
Poštene kritike je potreben zdraviliški park, ki je silno pomanjkljivo urejen. Trava je taka, kot po travnikih, cvetic skoraj nič, drevje in grmovje raste po svojem. Godbeni paviljon služi za skladišče klopi, dalje za ve-dritev v slučaju neviht, za skrivalnico otrokom, samo za svoj namen ne. Zdraviški park, s svojo krasno lego, bi pod roko arhitekta in s primernim denarjem postal kaj lahko središčna in najbolj privlačna, občudovanja vredna točka. Vedno bolj se čuti, saj za publiko, ki močno prevladuje, pomanjkanje zdraviliške godbe. Če je že tuja godba predraga, bi se' v teh letih prav gotovo dalo kaj napraviti in vgojiti domačo godbo. Gasilci na Mlinem imajo svojo godbo; z leti in sredstvi bi se lahko kaj sličnega napravilo, samo s takim zanimanjem kot sedaj pa seveda ne pridemo dalje kot do igranja za procesijo.
Še so stvari, ki so bile pošteno zavožene, toda to je bilo; pomagati se ne more. Dovolj je, če se iz dogodkov kaj pametnega naučimo, da se napake ne ponavljajo. (Se nadaljuje.)
Kdaj se bomo iznebili »nenadomestljivih" strokovnjakov?
aber meine Herren, der Herr Max Sil-bermann wird doch nicht liigen . . •
Povprečen opazovalec razmer v naših tekstilnih tovarnah mora priti glede potrebe nastavitve in zaposlitve »nenadomestljivih” inozemskih strokovnjakov do prepričanja, da smo Slovenci, oso-bito pa naše delovno ljudstvo, najbolj zabiti ljudje ha svetu. Zakaj? Tuji strokovnjaki uče že nad petnajst let naše delavce, izobražence pa tudi inženirje ter jim ubijajo v glavo skrivnosti in tajnosti tekstilne industrije, naših ljudi pa se noben pouk ne prime, ne pomaga jim nobena šola, ne da se jim vtepsti v glavo niti najenostavnejših postopkov tako, da morajo vsi ti tuji mojstri — kakor sicer neradi — ostati še vedno tu pri nas in velikokrat priklicati še druge pomagače-strokovnjake, seveda zopet iz inozemstva.
Ce pa zadevo ogledamo natančneje, potem dobimo popolnoma drugo sliko. Naši ljudje so inteligentni, pridni in streme stalno za napredkom. Pripravljeni so delati dan in noč ter študirati stavljene jim naloge in jih tudi — dovršiti. Ja, zakaj pa gledamo še sedaj po petnajstih letih vse te strokovnjake pri nas? Odgovor je lahek. Kakor hitro zapazi kak tuj mojster, da se nekdo preveč zanima za njegovo delo, da je toliko inteligenten, da bi ga lahko spodrinil in z lahkoto prevzel delo enega teh »nenadomestljivih", takrat se začne križev pot naših ljudi. Najprej se jih prestavlja iz oddelka v oddelek, od tega dela k popolnoma drugemu delu; če se naš človek še sedaj ne vnese in se nadalje zanima podrobneje za delo, ki sicer spada v njegovo področje, potem se začne preganjanje na vse mogoče načine, ki navadno konča z — odpustom. Vzrok se že najde, če je treba. Ce dotični ni komunist, potem ga proglasimo za špijona in zaupnika oblasti, ki poroča, recimo glavarstvu, najrazličnejše tajnosti tovarne. Ko je ta lajna obrabljena, pa navijemo novo. Med barvo primešamo skrivaj pesek, raztopina je potem seveda pokvarjena, škoda gre v tisoče, krivca moramo seveda odpustiti. Ali pa barve zamenjamo, ne mi strokovnjaki, ampak te zabite kranjske glave, mešanica izpade seveda popolnoma drugače kot je predvideno, škoda ogromna, odpust. Naš človek se seveda zagovarja, da je nedolžen, da je barvo zamenjal mojster, da mu je bil pesek podtaknjen; pravično in objektivno ravnateljstvo odredi preiskavo, zasliši najprej inozemske mojstre, potem pa seveda naše ljudi — toda komu moramo verjeti,
in naš človek je zopet na cesti.
Teke in podobne stvari se gode v resnici pri nas že leta in leta, mi pa gledamo, trpimo in molčimo. Uboga masa naj se le pritožuje in tožari, ko bo revež enkrat dosti lačen, mu bomo ponudili par dinarjev in zadeva bo likvidirana, v tovarni pa bomo le obdržali naše tako zanesljive strokovnjake.
Kje je inšpekcija dela, kje je oblast, da že vendar enkrat prepreči to nesramno izigravanje naših ljudi? Vse kar smo našteli, niso samo prispodobe, ampak vse in še več je kruta resnica, poznana deloma tudi oblastem, ki pa še vedno ne ukrenejo ničesar, da bi enkrat za vselej pokazale „našim“ tovarnam, kdo je gospodar naše dežele.
Dopis iz Ljubljane
Na novo leto je priredila Zveza kovinarjev v tovarni »Saturnus" prisrčno slavnost. Na pobudo delavk samih so kovinarji že drugo leto obdarovali z darovi, ki so jih delavke same zbrale, otroke svojih sodelavcev in sodelavk. Povabljeni gostje so si lahko ogledali moderno opremljeno tovarno. Bolestno pade v oči razlika med svetlimi delovnimi prostori in temnimi garderobami, kopalnicami in jedilnico, ki so v kleti.
Preden so kovinarji razdelili otrokom darove, so otroci zapeli nekaj delavskih pesmi („Mlada garda", »Bratje, k soncu, k svobodi") in deklamirali nekaj socialnih umetnin. Pravi pravcati kovač je koval pred nami in jako dobro deklamiral Zupančičevo »Žeb-ljarsko". Zena mu je vzpodbujajoče odgovorila, da se bodo žene pridružile možem v njihovem boju za boljšo družbo. Čudno je in neprijetno dime človeka, ko vidi, da se navzoči niso nič kaj ogreli ob tem plamtečem pozivu na enotnost vsega delavstva,.
Kljub vsem pomankljivostim pa je lahko taka prireditev zgled za ostalo delavstvo. Podobne prireditve bi delavstvo močneje združevale in ga tudi budile k delavski zavesti.
Plačajte naročnino! Novoletni številki »Sobote" smo priložili položnice ter prosimo ponovno vse naročnike, da nam čimpreje nakažejo odpadajočo naročnino.
PODLISTEK
O.Wilde:
Vdani prijatelj
»Kaj, ali bi ne mogli malega Janezka poklicati k nam?" je rekel mlinarjev najmlajši sin. »Ce je ubogi Janezek v težavah, mu bom dal polovico svoje juhe in polcazal mu bom svoje bele zajce.*
„Kako prismojeno otroče si!“ je zakričal mlinar: »Res ne vem, kako^ korist imaš od tega, da hodiš v šolo. Zdi se mi, da se nič ne naučiš. Glej, če bi mali Janezek prišel sem in videl naše toplo ognjišče in našo dobro juho in naš veliki sod rdečega vina, tedaj bi morda postal zavisten in zavist je silno strašen greh in pokvarila bi njegov čisti značaj. Jaz pa prav gotovo ne bom dovolil, da bi se Janezkov čisti značaj skvaril. Jaz sem njegov najboljši prijatelj in vedno bom bdel nad njim in skrbel, da ne bo prišel v kakršnekoli skušnjave. Poleg tega bi se lahko zgodilo, da bi me Janezek, če bi prišet k nam, poprosil, naj mu dam moko na upanje, in tega bi jaz ne mogel storiti. Moka je eno in prijateljstvo drugo in ne smemo jih mešati. Kajti že same besede pišemo na različne načine in besedi pomenita čisto različni stvari. Vsakdo lahko to vidi."
»Kako sijajno govoriš", je rekla mlinarjeva žena in si natočila velik kozarec toplega piva: »Resnično, spanec se me loteva. Cistotako je človeku kot da bi bil v cerkvi."
„Mnogo je ljudi, ki dobro delajo", je odvrnil mlinar »toda malo jih je,
ki dobro govore, in to dokazuje, da je govor mnogo težja stvar od dejanj in poleg tega tudi mnogo finejša"; in resno je pogledal preko mize svojega majhnega sina, ki se je tako začel sramovati samega sebe, da je pobesil glavo in postal čisto škrlatno rdeč in so mu začele solze kapljati v čaj. Toda bil je še tako mlad, da mu moraš odpustiti.
»Ali je s tem zgodbe konec?" je vprašala vodna podgana.
»Nikakor ne," je odgovoril ščinko-vec, *to je začetek."
»Potem si pa čisto zaostal za dobo," je dejala vodna podgana. »Vsak dober pripovednik začenja danes s koncem, potem preide na začetek in konča s sredino. To je novi način. O tem sem slišala govoriti zadnjič kritika, ki se je sprehajal okoli mlake z mladim možem. Silno na dolgo je govoril o stvari in prepričana sem, da je imel prav, kajti imel je modra naočala in plešasto glavo in kadarkoli je mladi mož napravil kako pripombo, je kritik vedno odgovoril »prel". Toda prosim, nadaljuj svojo zgodbo. Silno se mi je priljubil mlinar. Saj imam tudi sama celo rajdo prekrasnih čustev in zato so se spletle med nama velike simpatije."
»Dobro," je dejal ščinkovec, ki je stal sedaj na tej, sedaj na drugi nogi, »čim se je zima končala in so začeli jegliči odpirati svoje blede, rumene zvezdice, je mlinar dejal svoji ženi, da bo šel v dolino in obiskal malega Janezka."
»Ah, kako dobro srce imaš!" je vzkliknila njegova žena: »Vedno misliš
samo na druge. In ne pozabi vzeti s seboj veliko košaro za cvetlice."
In mlinar je zaustavil krila pri mlinu na veter ter jih pritrdil z močno železno verigo in se je s košaro na roki spustil po hribu navdol.
»Dobro jutro, mali Janezek," je pozdravil mlinar.
»Dobro jutro," je odvrnil Janezek, naslanjajoč se na lopato in smeh se mu je razlezel od ušesa do ušesa.
»In kako si se imel pozimi?" je dejal mlinar.
»Da, res," je vzkliknil Janezek, »prav lepo je od vas, da tako vprašate, zares prav lepo. Bojim se, da mi je precej trda predla pozimi, toda sedaj je prišla pomlad in čisto srečen sem in vse jnoje rože uspevajo jako lepo."
»Često smo govorili pozimi o tebi, Janezek," je rekel mlinar, »in čudili smo se, kako preživljaš hude čase."
»To je bilo lepo od vas," je menil Janezek: »Skoro sem se bal, da ste pozabili name."
»Janezek, čudim se ti," je rekel mlinar, prijateljstvo nikdar ne pozabi. Prav to je tisto, kar obdaja prijateljstvo, toda bojim se, da ti ne razumeš poezije življenja. Kako ljubki so tvoji jegliči, glej, glej!"
»Pa so res ljubki," je pritrdil Janezek, »in kakšna sreča je zame, da jih imam toliko. Ponesel jih bom v trg in jih prodal županovi hčerki in si z denarjem odkupil svojo samokolnico."
»Odkupil si boš svojo samokolnico? Pa ne misliš reči, da si jo prodal? Kako je neumno bilo, če sito storil!"
»Da, dejstvo je," je rekel Janezek, »da sem bil prisiljen to storiti. Glejte, zima je bila zelo huda doba zame in
zares ni bilo denarja, da bi si kupil kruha. Zato sem moral najprej prodati srebrne gumbe z nedeljske obleke, nato sem prodal srebrno verižico, potem sem prodal svojo veliko pipo in končno sem prodal še samokolnico. Toda sedaj bom vse to spet odkupil."
»Janezek," je dejal mlinar,^ »dal ti bom svojo samokolnico. Ni baš v dobrem stanju; da, obstranska deska manjka in tudi kolo ni nekaj v redu; toda kljub temu ti jo bom podaril. Vem, da je tako dejanje jako velikodušno in da bi me mnogi ljudje imeli za jako neumnega, ker poklanjam samokolnice, toda jaz nisem kakor drugi ljudje. Jaz mislim, da je velikodušnost bistvo prijateljstva in poleg tega sem si kupil tudi že novo samokolnico. Da, prav nič si ne delaj skrbi, podaril ti bom svojo samokolnico.*
»Da, prav res, velikodušni ste,* je rekel mali Janezek in njegov smešni okrogli obraz je ves žarel od veselja. »Prav lahko jo bom popravil, ker imam v bajti jako lepo desko."
»Desko imaš!" je vzkliknil mlinar: »glej, prav deska mi manjka za streho na skednju. Zelo velika luknja je v strehi in vse žito mi bo postalo vlažno, če je ne bom zadelal. Kakšno srečo imaš, da si mi prav o pravem času omenil svojo desko! Čudovito je res, kako dobro dejanje vedno rodi drugo dobro dejanje. Jaz sem ti dal svojo samokolnico in sedaj mi hočeš ti dati svojo desko. No da, samokolnica je sicer mnogo več vredna kakor deska, toda pravemu prijateljstvu ni nikdar za take malenkosti. Daj mi jo, prosim, takoj in še danes se bom lotil dela
pri skednju."	(Se	nadaljuje.)
Jubilej gospe Janje Miklavčičeve
Ne samo, kar veleva mu stan Kar more, to mož je storiti dolžan.
3. jan. je praznovala naša popularna in priljubljena gospa Janja Miklavčičeva, šolska upraviteljica v pokoju svoj 75. rojstni dan v svojem prijaznem domu v Kranju. Zagledala je luč sveta dne 3. januarja 1863 v beli Ljubljani. Kot dijakinja je pomagala pri gostilničarski obrti doma, učila se je zvečer in ponoči.
Po maturi 1. 1881. je prosila službe na raznih šolah in dobila dekret v 14 dneh po vložitvi prošnje. Najrajši bi bila službovala v Bosni; še sedaj hrepeni po naših južnih bratih in sestrah.
Njena prva služba je bila v Lipalja-vesi (nemški Leopoldskichen, sedaj Laglesie San Leopoldo) v Kanalski dolini na Koroškem. Ko si je ogledala kraj in njega bližnjo in daljno okolico ter vso kanalsko dolino, je začela zbirati krajevna imena, ki pa niso bila, žal, nikjer objavljena, čeprav leže nad 30 let pri Slovenski Matici v Ljubljani. Naj bi se Slovenska Matica vsaj zdaj spomnila naše gospe Janje in obelodanila to, za sedanje razmere aktualno delo, ki je bilo zbrano s pridnostjo in trudom. Takrat je tudi sestavila in predložila nadrejeni šolski oblasti »Abecednik* za utrakvistične šole na Koroškem in je dobila za to pohvalni dekret. Poleg trudapolnega dela v šoli. je zbirala okrog sebe šoliodrasla dekleta in jih z uspehom poučevala v ženskih ročnih delih.
Na svojem drugem službenem mesiu v Bohinjski Bistrici je delovala v šoli in izven nje z enako vnemo. Tu je prestavila znamenito vzgojno knjigo Edmondo de Amicis: „Srce“, druga izdaja tega dela je izšla, 1. 1929. Iz Bohinja je prišla v lepi Št. Vid nad Ljubljano, kjer je ustanovila žensko podružnico CMD.
Jeseni 1.1894 je bila nastavljena kljub raznim zaprekam v Kranju, na takratno 4 razrednico, kjer ji je bilo 1. 1919 poverjeno šolsko upraviteljstvo. V tem svojstvu se je trudila in posredovala pri odločujočih faktorjih za razširitev "šole v 8 razrednico in za ustanovitev meščanske šole, kar se je sedaj tudi zgodilo.
Manjkala ni ob ustanovitvi društva Kola jugoslovenskih sester, bila je ves čas v odboru Kola, pa tudi kot predsednica in podpredsednica, kakor so peč prilike pokazale. Ni vrat v Kranju, na katera bi ne bila potrkala in prosila prispevkov, s katerimi je blažila trpljenje revežem. Vrtela se je, vrti se in vrtela se bo s svojim »Kolom*.
Kakor sem omenil, mikali so jo vedno naši južni kraji, zato je potovala v vsa znamenita mesta. Večkrat je bila v Beogradu, na Oplencu in Skoplju, pa tudi na Lovčenu, Cetinjah, Kosovem polju, Kumanovem in dr. Povsod je zastopala ženski pokret in Kolo jugoslovenskih sester. Lansko leto 4. septembra se je udeležila romanja z Narodno odbrano na Oplenac. Ko je ob slavnostih na Kumanovem zastopala Kolo jugoslovenskih sester, je zbrala zemljo z grobov slovenskih dobrovolj-cev in jo nesla na Kumanovo. S posredovanjem ondotnega Kola srpskih se-stara in s svojo prirojeno energijo se je približala skopeljskemu metropolitu Josipu in mu rekla: »To je zemlja z grobov slovenskih dobro-voljcev*. Metropolit je odgovoril: »To je bila prav dobra misel. Izročite zemljo v moje roke, jaz bom skrbel, da pride na pravo in odlično mesto*.
Naša jubilantka gospa Janja je bila tudi članica bivšega višjega šolskega sveta v Ljubljani, kjer je odlično zastopala šolske interese.
Za vsa ta njena zaslužna dejanja za prospeh šole, naroda in domovine je bila odlikovana z redom sv. Save.
Mladeniški, čvrsti, inicijativni in reprezentativni gospej Janji prav iskreno čestitamo ob njeni 75-letnici z vročo željo, da bi še mnogo let ostala taka in nas s svojim neumornim delom podpirala, zlasti pa delovala v prospeh Kola jugoslovenskih sester. Re.
Domače vesti
Demagogija
Katoliški tisk ne sme slediti metode poročevanja, ki namenoma ne loči med resnico in neresnico, da škoduje nasprotniku. Le če je tisk v službi resnice in pravice in ljubezni . . .
f Ivan Jožef škof lavantinski
»Gorenjec" z dne 1. jan. 1.1. me je v članku z naslovom »Demagogija* med drugimi očividnimi neresnicami proglasil tudi za demagoga, vzgojenega v delavski organizaciji. Celotno poročilo sloni in se opira samo na dejstvo, da sem jaz član vodovodnega odseka in s tega stališča tudi zelo ljubeznivo in vsem predpisom o krščanski ljubezni odgovarjajoče kritizira moje dozdevno delovanje in glasovanje v občinskem vodovodnem odseku. Kako pa »Gorenjec* in njegova družba spoštujeta resnico, hčerko božjo in zlati nauk lavatinskega škofa Ivana Jožefa, to lahko razvidi vsakdo že samo iz dejstva, da nisem bil nikdar član vodovodnega odseka kranjske občine. Mislim, da mi ni treba po tej konstataciji spuščati se v podrobnejši odgovor na ostala zavijanja tako resnicoljubnega, poznanega »Gorenjčevega* sodelavca, zato konštatiram le sledeče:
Ko sem zvedel za predlog občinske uprave glede pavšaliranja vodarine za priključene vasi, sem sklical sejo krajevnega odbora katastralne občine Klanec, na kateri smo razmotrivali vprašanja vodarine in sestavili svoj predlog, katerega sem izročil predsedniku tozadevnega odseka g. ing. Mlakarju, nakar sem bil navzoč na seji seveda samo kot poslušalec. Bistvo našega predloga je bilo v tem, da naj se pav-šaliranje vodarine odmeri tako, da bomo plačali ravnotoliko kot lansko leto, to je 43% (Din 26.000,) ne pa Din 31.000, kakor predvideva letos občinska uprava. Na 31.000 dinarjev pa sem pozneje pogojno pristal, toda samo vsled tega, ker se je obljubilo, da bodo iz teh viškov napeljali vodovod tudi za nove delavske hiše v priključenih vaseh. Iz istih razlogov sem tudi predlagal, da naj se cena vode zviša za 25 para, tako da bi tudi lastniki števcev po svojih močeh prispevali k razširjenju vodovoda. Glede nabave števcev pa sem zastopal na občinski seji stališče, da naj občina potom brezobrestnega posojila omogoči delavcem in kmetom nabavo istih, ker pri sedanjih zaslužkih in pri današnji borbi za boljši košček kruha naš mali človek ne more utrpeti na enkrat zanj banjo vsoto petstotih dinarjev.
Če je vse to demagogija, potem sem res demagog, vi pa borci za resnico, za pravico, za ljubezen! Torej..!
Kerč Franc.
Ljudska^ univerza. V četrtek 13. januarja ob 8. uri zvečer bo predaval v gimn. telovadnici g. dr. Neubauer o »Tajinstvenih žarkih*. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vstopnina Din 1‘—. Pozivamo celokupno občinstvo, da se tega predavanja našega priznanega medicinskega strokovnjaka polnoštevilno udeleži.
Zveza privatnih nameščencev
Jugoslavije, podružnica Kranj, priredi v nedeljo dne 9. januarja ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela »Stara pošta* zborovanje privatnih in trgovskih nameščencev s sledečim dnevnim redom: 1. Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. 2. Razni pomenki in nasveti nameščencem. — Iz Maribora pride naš priznani strokovnjak za socijalna vprašanja g. Petejan Josip, ki bode izčrpno poročal o po
1.	januarju nastalih izpremembah pri pokojninskemu zavarovanju in o priključitvi vseh trgovskih nameščencev k pokojninskem zavarovanju. V interesu vseh nameščencev je, da se tega zborovanja, na katerem bodo poučeni o vseh važnejših vprašanjih socijal-nega značaja, polnoštevilno udeleže in s tem dokažejo svoje zanimanje.
Predavanje o krvi. Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo ob priliki Prirodoslovnega tedna priredilo tudi v Kranju pod odkriljem »Ljudske univerze* zelo zanimivo predavanje o krvi. Predaval bo univ, asistent g. dr. Pehani. Predavanje samo bo kratko toda izčrpno, daljše pa bo predvajanje zvočnega filma, saj bo trajalo eno uro. Film je dal na razpolago Higijenski zavod v Ljubljani in nam bo na interesanten način prikazal glavne krvne sestavine. Videli bomo bele krvne Staniče, ki imajo najčudovitejše lastnosti. Požirajo mrtva pa tudi živa telesca, premikajo se in stoje na straži, kadar se telo brani sovražnih klic in bakterij. Film nas bo poučil tudi o učinku zdravilnih serumov itd. Predavanje kakor film mora zanimati vsakogar, saj je kri najvažnejši sok človeškega organizma. Ako bo obisk zadovoljiv, nam bo »Ljudska univerza* nudila več sličnih predavanj. Prireditev se vrši v kinodvorani Narodnega doma v sredo 12. t. m. ob 8, uri zvečer. Vstopnina znaša Din 3’—, dijaki Din 1*—.
III, redni občni zbor »Kranjskega šahovskega kluba* se bo vršil dne 21. 1.1938. ob 20. uri v hotelu »Jelen*, z običajnim dnevnim redom. Odbor.
Hotel »Stara pošta* : vsak petek sveže morske ribe. Original Din-gač, Kaštelanski Opollo.
Razglas. Vsi lastniki živine in vozil iz vasi Struževo se pozivljejo, da se čimpreje, a najkasneje do 15. januarja tek. leta zglasijo v občinski pisarni v Kranju. Uprava občine Kranj.
Razglas. Vsi moški prebivalci vasi Struževo, naši in tuji državljani, rojeni 1886. do 1920. leta se poživljajo, da se čimpreje, a najkasneje do 15. januarja tek. leta zglasijo v občinski pisarni v Kranju. S seboj morajo prinesti vse vojaške listine. Uprava občine Kranj.
Društvo obrtnikov priredi vsakoletno predpustno prireditev v soboto, dne 15. januarja v vseh prostorih hotela »Stara pošta*. Bar — Jazz — Ples!
Udruženje vojnih invalidov je izdalo lično knjižico z naslovom „Gro-' bovi tulijo . . .“, v kateri na podlagi statističnih podatkov nesporno dokazuje, kako se je pri nas skrb za vojne invalide, vdove in sirote zanemarila, kljub temu, da je celokupni javnosti znano, da so žrtvovali invalidi poleg vsega tudi svoje najdražje, to je zdravje, domovini na oltar. Iz knjižice posnemamo, da stane državo en kaznjenec na dan Din 9'50, ena priznana vojna žrtev pa Din 4-25, to je ravno polovico. Pač žalostne številke. Skrajni čas je, da se posveti rešitvi tega žalostnega poglavja naše uprave vsaj taka pažnja, da se bo nudilo invalidom najskrom-nejše, človeškega dostojanstva vredno življenje, če tudi pozabimo, da smo jim dolžni obenem vsaj malo hvaležnosti.
Odlikovanje. »Slovenec* od 6. jan. poroča, da je Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani odlikovala s srebrnim križcem za požrtvovanje na gasilskem polju tudi naslednje gasilce župe Kranj iz Kranja; gg. Ivanca Borisa in Majerja Mavricija.
Couch zofa, otomane, divana,
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno po zmernih
cenah
V. TONEJC
tapetnik o KRANJ
Kanalizacijo na Cojzovi cesti od novega šolskega poslopja do že-lezobetonskega kokrškega mostu smo pričeli v najhujšem mrazu. Kanal se bo iztekal pri mostu naravnost v Kokro, tako da bo sedaj tudi ta del Kokre ponesnažen in nemogoč za kopanje. Opozarjamo pa mestno upravo, da je nasproti nove šole in kakih sto metrov naprej zasuta skoraj cela cesta in da
£
je pasaža tudi za pešce zelo nevarna, ker je prosta samo ozka stezica, ki pa je zledenela in polna jam, tako da vsak dan čakamo na kako polomljeno roko, nogo ali pa še hujšo nesrečo. To stezico uporablja dnevno na stotine delavcev, sveiovali pa bi tudi gg. mestnim očetom, da si stanje stvari na licu mesta ogledajo. Občina sicer poživlja hišne lastnike, naj očistijo in urede poledenele irotoarje, sama pa take neprijetnosti najraje pozablja.
Borze dela, ogrejevalnice in ljudske kuhinje za brezposelne reveže še vedno nimamo, mraz pa pritiska, da je groza. Vse te tako potrebne ustanove bomo najbrže dobili enkrat poleti in takrat se bo izkazalo, da ni nikogar, ki bi prosil pomoči — kdo še danes rad berači — nakar bomo takole tik pred zimo vsled nezanimanja. brezposelnih te ustanove enostavno zaprli in reveži bodo prihodnjo zimo zopet lačni in zapuščeni zmrzovali po raznih luknjeh in kozolcih. Novi zakon o preskrbi brezposelnih je sicer že stopil v veljavo, toda nam se ni nikdar še nikamor mudilo, razen ...Ta zakon tudi določa, da mora v mestih, kjer ni borze dela, skrbeti za brezposelne občinska uprava, zato smo zelo radovedni, kaj vse se je topogledno ukrenilo na naši občini. Upamo, da odločujoča gospoda dela s polno paro...
Tepežkanjc. Ta lepi narodni običaj je povzročil že marsikatero veselo dogodivščino, zato moramo zabeležiti tudi precej junaški podvig, katerega so pod-vzele tri kranjske gracije — menda znane — predzadnji torek. Ob šesti uri zjutraj so vdrle (ni za kriminal!) v sobo zapuščenega trdovratnega samca — ki je gotovo ravno sanjal o prin-cezah in vilah — ter ga premikastile s šibami, da prestrašeni revež ni vedel, ali je vse to resnica ali pa so se dobrohotne vile spremenile v angelje z gorečimi meči. Predno se je dodobra zavedel, so princeze izginile, ostali pa so samo vidni znaki obiska na izmučenem telesu. Uboga žrtev se lahko tolaži z znanim narodnim pregovorom: Kar se ljubi, se tepe! obenem pa naj hvali Boga, da so ga obiskale v tako zgodnjih jutranjih urah vse tri simpatizerke naenkrat in pomisli, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi prišle vsaka posebej.
Inserirajte v »SOBOTI*!
Cerklje
Cerkljanski gasilci pripravljajo igro »Izpod Golice", na katero že sedaj opozarjamo.
Lov bivše občine Velesovo je bil v preteklem letu prodan za 9000 din; lov naše cerkljanske občine, ki je vsaj štirikrat obsežnejše, pa tudi za 9000 din.
Občinske doklade znašajo pri nas letos 96%. dočim smo imeli preje le 49 % doklade, Za prih. proračunsko leto, ki se začne s 1. aprilom 1938, pa se nam obeta kakor vsi znaki kažejo zopet občutno povišanje. Govori se o 150% ; če bo šlo res tako naprej, potem bomo kmalu vse prodali, kar imamo, mi uboga para namreč.
Škofja Loka
Izprememba posesti. Trgovec Thaler je kupil od posestnika Žužek Viktorja vrtno parcelo v Novem predmestju nasproti kasarne. Krevsova domačija je bila tudi te dni prodana mlinarju Porenta Janezu.
V	načelstvo Okrajne hranilnice in posojilnice v Sk. Loki sta bila izvoljena dva nova člana: gg. Benedik Franc les. trgovec iz Dolenje vasi in Hafner Pavle les. trgovec iz Šk. Loke.
Davčno predavanje za trgovce tuk. sreza se bo vršilo v torek, dne
11.	januarja ob 9. uri v mali dvorani sokolskega doma. V interesu vseh trgovcev in obrtnikov je, da se predavanja polnoštevilno udeleže.
Prikrojevalni tečaj, ki bo trajal 4 tedne, se bo vršil tudi letos v novi šoli. Prijave sprejema in daje tudi pojasnila krojač g. Hafner Janko, sv. Jakoba trg.
lil. elitni akademski ples - 22. janiaria - narodni dom, Kranj
DOM. ČEBIN
PREMOG — DRVA — KOKS
PODRUŽNICA KRANJ Vidovdanska c. Telefon 14
Otoče
Šestdesetletnico je praznoval
predzadnjo nedeljo g. Markelj Ivan, mizarski mojster tz Otoč. Ob tej priliki so se zbrali tudi pristaši kmečko-delavsko-obrtniške liste, ki je $magala pri občinskih volitvah 12. decembra ter s tem dokazale, da se more s sporazumnim sodelovanjem vseh poštenih in demokratično usmerjenih ljudi marsikaj doseči. Markelj Ivan je znan in dolgoletni Sokol, vedno zvest Tyrše-vim in Masarykovim načelom ter ravno radi tega zagovornik skupnega dela z ljudmi, ki priznavajo osebno svobodo in demokracijo tudi v — praksi in ne samo v besedah. Jubilant se je z lepiimi besedami zahvalil za vse častitke in pripomnil da je bil najbolj razočaral nad ljudmi, ki so hlinili isto prepričanje, v dejanjih pa pokazali ravno nasprotno. Gospodu Marklju, katerega bi lahko stavili za vzgled vsem, ki zagovarjajo bratstvo, mir in svobodo, izrekamo tudi mi k proslavi šestdesetletnice najprisrčnejše čestitke.
Bled
Jezero že zamrzuje, saj smo imeli v sredo že kar 16° pod ničlo. Pojavilo se je tudi nekaj gostov, toda manj kakor lansko leto v istem času. Snega imamo kar dosti, žal pa nam je za smuko skoraj nepotreben; skakalnici, ki sta nas stali toliko denarja, sta popolnoma neuporabni; v veliki kopljejo pesek, mala pa je že skoraj vsa porušena. Doletel« jih je ista usoda kot hangar za čolne.
Film Ufe: „MeinSohn, Herr Minister..."
„Universum-Film A. G.“ nas je navadil v zadnjih štirih letih na posebno kulturno hrano. Zvočni tednik „Uni-versum" kaže po kinodvoranah naše domovine — osvobojene šele pred 19 leti — dan za dnem Hitlerja, Mu-solinija, vojaške parade in kvečjemu še boks. V bolj ali manj odkriti obliki vidimo pustolovske, burkaste, erotične filme, katerih vsebina se prav malo strinja s strogo moralnimi izjavami vodilnih osebnosti tretjega rajha. V političnih tendencah pa gre Ufa še dalje. Nesramno smešenje francoskega naroda, grožnje Cehom, potvarjanje dogodkov v demokratičnih državah in podobno naj prepriča Evropo o zveličavnosti fašizma in pokvarjenosti demokracije, o smešnosti besede »svoboda".
Francoska, ameriška, angleška pa tudi češka filmska produkcija so nas — poleg tudi manjvrednih filmov — prepričale, da ljudje žele dobrih stvari, ki gredo do srca in so poštene, in da se more take filme tudi proizvajati. Toda pri nas se taki filmi zelo redko kažejo, ker nas prepravlja Ufa, ki ima nekak monopol nad našim delom Evrope.
Vsebina filma „Moj sin, gospod minister..." je sledeča: Pevka v pariškem kabaretu poje o škandalu v vladi Francije, o Quai d’Orsay-u, ki še ni nikdar napravil kaj dobrega ; v aktih ministra za kulturo se najde ženska podveza, minister demisionira. Novi minister, je Robert, zanj pa uraduje njegova gospa mama. V ministrstvu se sploh ne dela, vsi sede, pijejo konjak, zavajajo in se puste zapeljavati od dvomljivih žensk. Minister nima nobene odgovornosti in tako dalje.
Končen vtis ima človek tale: Parlamentarna vlada je smešna, koruptna in sploh ne dela, Svoboda jč nekaj tekega kot greh prešuštvovanja. Demokracija pomeni anarhijo, razdor, propast. In predvsem: Francij«, je dežela, kjer vse to cvete in ves svet — kvaril
Kako veseli bi bili, če bi zajezili slovenski narod, posebno pa še slovensko mladino pred Ufo, pred^ poplavo hujskanja, nemoralnosti, laži in — profitarstval
HOTEL „ STARA POSTA"
KAVARNA
RESTAVRACIJA
VSAK PETEK
SVEŽE MORSKE RIBE
TOČI SE
po najnižji dnevni ceni. Po naročilu se dostavi tudi na dom.
Čez ulico 2 do 4 Din ceneje
ORIGINAL DINGAC KAŠTELANSKIOPOLO
dolenjska in štajerska
Pristna
zbrana
vma
MULI OGLASI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje iiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7
Iščem prijateljico razočarano v zakonu. Biti mora poštena, čedne postave in ne nad 38 let. Ponudbe z naslovom in po možnosti s sliko na upravo lista pod „Najstrožja tajnost".	Meblirana soba z eno ali dvema posteljama eventuelno z vso oskrbo, se takoj odda. Poizve se ▼ upravi.
	Gospod s sigurno eksistenco želi dopisovati s trgo>sko izobraženo gospodično z neka ka-p tala, slaro do 30 let. Dopise pod „Lep dom* na upravo „Sobote“.
Oddam s 1. februarjem dvosobno st -novanje v sredini mesta. Rudolf Jeglič, Kranj.	
Kmetje in demokracija
»Totalitarni režim" ali avtoritativni režim, kakor se s spodobno besedo fašizem sam imenuje, se dostikrat skuša pokazati kot zastopnik ali celo zaščitnik kmečkega stanu. „V demokratičnih državah vladajo kapitalisti, ki se rede od goljufij, korupcije in podobnih stvari in tako kmetu ter malemu človeku povzročajo samo škodo. Nasprotno pa vlada v »totalitarni državi" red, zakonitost, vse seveda v interesu večine delovnega ljudstva." Taka in podobna mnenja širi v svet fašistična propaganda. V praksi pa je fašizem nepomirljiv zastopnik interesov gornjih slojev družbe in ščiti v pogledu agrarne politike dosledno le — veleposest ter tako vodi v propast navadno kmečko ljudstvo. O tem nam dajejo dokaze ne samo Italija in Nemčija, ampak tudi države, ki kažejo fašistične tendence, v večji ali manjši meri.
Zakon o prehrani v Nemčiji zapoveduje reguliranje proizvodnje in prodaje agrarnih pridelkov potom monopolnih zvez. Te zveze mnogo koristijo bogatim kmetom in veleposestnikom, popolnoma pa vežejo roke srednjemu in malemu kmetu. Predpisi o zasejani površini, oddaji mleka, živine in žita na eni strani ter predpisi o minimalni količini pri prodaji, zahteva norm i t. d. onemogočajo enakopravno in svobodno gospodarjenje malim kmetom.
Zakon o nasledstvu daje mnogo pravice onim, ki se v Nemčiji smejo na-zivati kmete. Razlika med kmetom (Erbhofbauei) in poljedelcem (Land-wirt) je v tem, da „kmet“ v nasledstvu svoje rodbine obdeluje svojo zemljo in to smatra za nalogo napram svoji rodovini in državi; nasprotno pa »poljedelec" obdeluje zemljo zato, da zasluži denar. Revni kmetje so potemtakem kvalificirani kot špekulanti, veleposestniki pa kot idealisti. Od 3,700.000 nemških kmečkih gospodarjev je dobilo naziv „kmeta“ samo 700.000, ki imajo zaščito pri davkih, kreditih, javnih (seveda plačanih) funkcijah in podobno. Na ta način se ustvarja posebno kmečko plemstvo, ki bo nosilec »enotnega kmetstva". „Dedna kmetija" (Erbhof) more biti po nemških zakonih le ona, ki obsega najmanj 7 in pol ha zemlje. V okrožju Altenkirchen (Porenje) je bilo od 10.000 kmetij proglašenih samo 650 za dedne, v okrožju Dann pa od 4500 samo 215, čeprav je v tem okrožju preko 1500 kmetij z več kot 7J/2 ha zemlje. Za dedno kmetijo se more namreč po zakonu smatrati samo ona, ki lahko kmeta in njegovo družino prehrani in obleče brez ozira na trg in gospodarske prilike. To načelo pomeni v praksi podpiranje veleposesti in podrejanje revne kmečke množice v izkoriščanje veleposestnikom,
V drugih državah je totalitarni režim onemogočil agrarno reformo, odvzel kmetom že razdeljeno zemljo, likvidiral samostojnost kmečkih občin, zabra-nil selitev v mesta in prisilno zaposlil obubožane kmete na grofovskih veleposestvih.
ŠPORT
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Prijave za tečaj razpisane od MFVN, ki se vrši pri Sarajevu in na Pokljuki, poslane od klubov so bile od-premljene na naslov Prijave so poslali TK Skala, ASK Gorenjec, SK Bratsivo, SPD Kranjska gora, SK Dovje Mojstrana, SK Lesce in SK Jezersko.
TPD Radovljica: Poslani načrt za skakalnico se odpošlje savezu.
SK Jezersko: Dopis se prejme na znanje. Teren za izvedbo alpske kombinacije si bo komisija, sestavljena iz tov. Ravnika, Langusa in Majnika, ogledala dne 15. in 16. t. m. Za omenjeni datum Vas prosimo da obvestite tov. Majnika.
SK Poljana Kranj: Dopis se vzame na znanje. Prireditve se glasom sklepa seje udeleži zastopstvo GZSP.
Verifikacija: Iz seznama verificiranih tekmovalcev se črtata po nalogu matičnega kluba Magister Stane in He-denik Tine, oba SK Poljana Kranj.
Članarina:	Potrjuje	se	prejem
članarine od ASK Gorenjca. Ugotovi se, da še niso plačali članarine sledeči klubi: SK Bratstvo, SK Kovinar, SK Ra-teče-Pianica, SK Bohinj, SK Lesce, SK Begunje, TPD Rateče-Planica, TPD Dovje Mojstrana, SPD Jesenice in Sokol Dovje Mojstrana. Vsi navedeni klubi se pozivajo, da jo poravnajo najkasneje do 18. t. m., sicer bodo brezpogojno črtani.
Zdravniški pregledi: Vse klube se strogo opozarja, da tekmovalci ne bodo smeli nastopati na prireditvah, če se ne bodo izkazali s potrdilom o zdravniškem pregledu.
Klubski dan: Opozarjajo se vsi klubi, da najkasneje 48 ur po izvedbi prireditve pošljejo na podzvezo zapisnike o tekmovanju, ki se vrši 9. jan. obvezno za vse kiube.
Zlet gorenjskih smučarjev se definitivno vrši dne 12. in 13. febr. t. 1. Kraj bo naknadno določen. Tov. Godec naj pošlje v smislu sklepov seje širše uprave predlog o eventuelni izvedbi izleta v Bohinju.
Sokolske tekme: Vsi tekmovalci verificirani pri GZSP se opozarjajo, da v smislu pravil in pravilnikov JZSS ni dovoljen start na prireditvah, ki jih prirejajo edinice izven JZSS, vsled tega naprošamo vsa društva, ki še niso člani zimskošportnega saveza, da se v ta savez čimprej včlanijo.
Mladinsko prvenstvo GZSP v slalomu se vrši dne 23. t. m. na Rožci, nakar se opozarjajo vsi klubi. Točen razpis sledi.
Izpiti sodniških kanditatov se vrše dne 23. t. m. ob 15. uri v hotelu Triglav na Jesenicah. Klubi naj na ta datum opozorijo prijavljene kandidate.
Zapisnik JZSS se sprejme na znanje, in z ozirom na odstavke, ki se tičejo GZSP-ja, se sklene, da se pismeno odgovori.	____
Uprava GZSP.
Vsa Ro vrst ra o
zimsko, moško in damsko
perilo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItlllllllllllllllllllMIIII
nogavice, rokavice, kravate, damske torbice itd. dobite v modni trgovini
IVO WENDLING
Jenkova ulica
Strojepisko
sprejme takoj odvetniška pisarna dr. Ja^ca Franceta
v Kranju, Mencingerjev trg št. 5/1. (hiša g. Andrašiča).
iščem kompnjona
ali financerja za izdelavo zelo dobičkanosnega brezkonkurenč-nega predmeta. Potreben začetni kapital Din 12.000'—. Sodelovanje zaželjeno. — Ponudbe na „Soboto" pod »Eksistenca".
Kadar rabite trpežno baterijo, kupite enkret znemko
ki je v kvaliteti prvovrstna Dobi se v vseh boljših trgovinah. Samoprodaja:
ID E S KRANJ
Zadovoljen boš
ako kupiš pri
COLNAR-JU
V KRANJU
ogledala, okvirje, slike emajl, kuhinjsko posodo, steklenino, porcelan, Sipe navadne, za strehe, hodnike ali portale.
Urejuje Čolnar Lojze - Za konzorcij ,Sobote«~Čolnar Lojze, Kranj, Bleiveisova 7.,-iJiskarnai„Sava“ d. d., Kranj. - Za tiskarno Vilče Pešl, Kranj