LETO XLV, ŠT. 44 PTUJ, 5. NOVEMBER 1992 CENA 50 TOLARJEV NARAVA SE PRIPRAVLJA NA POČITEK. Foto: Martin Ozmec Biti poslanec ho lepo — Stran 8 TEDNIKOV TELEVIZIJSKI VODNIK — še obširnejši televizijski spored Stran 15 iiiiiiiiiiiiiiiiii^ Zelo malo prošenj bo lahko ugodno rešenih Za posojilo Stanovanjskega sklada Rcpub ikc Slovenije ' 5b>taprosilo tu» 180 ptujskih občanov, kar jc 3,9 odstot- kii tseh prosil \ Potrebujejo 219 milijonov tolarjev, to 9E w je 4,2 odstotka v^rh iaprošcnih -edstev. Rent-a car MONACO g 062/796-040 NONSTOP .......iKAKŠEN' BG PTUJSKI KOCKA JE PADLA Okrogla mi/a o problematiki podvoza v ponedeljek, 2. novembra, je bila po razlagi sklicatelja (ptujske vlade) namenjena predvsem zadnjemu preverjanju te ob- sežne in zahtevne infrastrukturne investi- cije pred torkovo odločitvijo poslancev vseh treh zborov ptujske skupščine. Sko- raj triurna razprava udeležencev se je obrnila v smer. ki kaže na ninope nedo- rečenosti in nejasnosti. Mnogi se tako ob koncu nismo mogli otresti občutka, da nam nekdo kaže mesec v vodi. Gradnja podvoza, ki naj bi veljal okoli lO milijo- nov mark, namreč bistva prometne zagate Ptuja še vedno ne bi rešila. (—OM) VEČ O RAZPRAVI NA 3. STRANI. « Ptujsko zdravilišče pred novo naložbo Ptuj ima možnost, da postane eden petih turističnih simbolov Slovenije — ob Tri- glavu, Bledu, Postojni, in Portorožu. Pri tem naj bi mu z denarjem pomagali sovla- gatelji od drugod. Prejšnjo sredo so v Ptuju predstavniki no- vogoriškega podjetja Hit, Kmetijskega kom- binata, izvršnega sveta in republiškega mini- strstva za turizem Slovenije podpisali pismo o nameri o nadaljnjem razvoju turističnega centra v ptujskem zdravilišču. S tem so pod- prli ptujska turistična prizadevanja in izrazili svojo pripravljenost, da se aktivno vključijo v ta razvoj. (—MG) VEČ NA STRANI 4. m- Nitrati morijo Ptujski pediatri so na nedavnem posve- tovanju slovenskih pediatrov opozorili na škodljive vplive nitratov na zdravje ljudi. Ocenjujejo, da okoli 85 do 90 odstotkov občanov ptujske občine pije vodo, ki vse- buje več kot 10 miligramov nitratov na li- ter, v zasebnih vodnjakih Dravskega in Ptujskega polja pa je vsebnost pogosto nad petnajst miligramov — celo do 35. Podatki so alarmantni, zato bo treba v naj- krajšem času zbrati podatke za vso Slovenijo ter pričeti aktivnosti, ki bodo preprečile do- datno onesnaževanje pitne vode ter zagotovi- le sanacijo razmer. VEČ NA STRANI 7! Pd PSIVEM BALONARSiKlEM F£StlV/ULt]r Ptuj — halonarski pristan? Prejšnji mesec smo kar nekaj dni zapored videvali nad mestom in bližnjo okolico v zraku ogromne toplozračne balone. Na po- skusno organizirani prvi halonarski festival je prišlo enajst balonarjev iz Anglije, Špani- je, Italije, Hrvaške in Slovenije. VEČ NA STRANI13. ^^ 2 — doma in po svetu 5. november 1992 — tenmik STANOVANISKA POiSOJiU Zelo malo prošenj bo lahko ugodno rešenih Za posojilo Stanovunjske};a sklada Republike Slovenije je zaprosilo ludi 180 ptujskih občanov, kar je 3,9 odstot- ka vseh prosilcev. Potrebujejo 219 milijonov tolarjev, to je 4,2 odstotka vseh zaprošenih sredstev. Na Skladu so prejeli 4634 vlog za dobrih 8 milijard, ali, po njihovi oceni, za dobrih 5 milijard tolarjev. Razpisana vsota je bila 1 milijarda. Za po- sojilo je zaprosilo 41,5 odstotka mladih družin, 3,7 odstotka razširjenih mladih in 0,8 odstot- ka nepopolnih mladih družin. 700 prosilcev bi namenilo denar za nakup, 2200 za gradnjo, 1607 pa za preureditev, prenovo in sanacijo. Navedeni podatki veljajo do 27. oktobra. Pomočnica direktorja Stano- vanjskega sklada Republike Slovenije Nevenka Fajdiga je povedala, da je odziv državlja- nov na razpis stanovanjskega posojila, ki je bil končan zad- njega oktobra, večji, kot so pričakovali. Prodali so blizu 12.000 prijavnic, saj so jih ne- kateri po nepotrebnem kupili več. Sicer pa so razpisani zne- sek v vlogah kar sedemkrat pre- segli. Upravni odbor Sklada je od- ločil, da manjših zneskov kot 10.000 DEM ne bodo dodelje- vali. Tako bodo lahko rešili le malo prošenj. Prednost bodo imele mlade družine, torej starši, ki so mlajši od 35 let, s samimi predšolskimi otroki, in med temi tisti, ki rešujejo stano- vanjsko vprašanje prvič. Kljub tako zoženemu kriteriju se boji- jo, da niti vse mlade družine ne bodo dobile posojila, če ne bo- do pridobili sredstev iz kakšne- ga drugega vira. Kaj bodo torej z vsemi pri- spelimi prošnjami? Nevenka Fajdiga: "S tako pridobljenimi podatki bomo edini v Sloveniji, ki bo razpola- gal s stanovanjskimi problemi naših državljanov. Upamo, da bodo te podatke uporabili pri oblikovanju nacionalnega sta- novanjskega programa in bo to vplivalo tudi na proračunska sredstva, saj sam Stanovanjski sklad ne bo mogel rešili vseh problemov. Verjetno bomo obli- kovali prioritetno listo, po kate- ri bomo dodeljevali posojilo v naslednjem, spomladanskem razpisu. Sicer pa so, sodeč po anketah, bili prosilci z načinom zbiranja vlog zadovoljni, čeprav so se morali pripeljati v Ljublja- no od daleč in so tisti dan v glavnem vzeli dopust." MZ Vsak prosilec je prinesel vlogo v LJubljano osebno. Študentje so vnesli podatke v centralno urejeni računalnik, ki jih je sproti obdeloval. Koruza za živino se iz uvoza živinorejci, ki jim primanjkuje krme za živino, so lahko nabavili koruzo po nižji, za regres zmanj- šani ceni, do 31. oktobra. Sredstva za regresiranje so bila delno zago- tovljena tudi iz občinskega pro- računa. Po 31. oktobru ni več do- voljeno izdajanje te koruze, čeprav je upravičenci do tega roka niso dvignili. Zadrugi Ptuj in Lo- vrenc sta morali sporočiti morebit- ne količine koruze, ki je še ostala in jo seveda zadržati v skladišču. Novembra pa naj bi prispela večja količina koruze iz republiških blagovnih rezerv. Gre za uvoženo koruzo, ki jo bo mogoče kupiti po uvozni ceni; vanjo torej ne bo všte- ta carina. Kdo in pod kakšnimi po- goji bo upravičen do nakupa te ko- ruze, bo odločilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije. jg Sredstva za intervencije v gospodarstvu .............................i........,,,,,,,,,,,,,, Ptujska občina se je kot prva v Sloveniji odločila, da bo z inter- vencijskimi sredstvi pomagala tudi družbenim podjetjem. Ob reno- minaciji proračuna za letos so na predlog izvršnega sveta namenili deset milijonov tolarjev za intervencije v gospodarstvu. Namenili so jih malim in srednjim družbenim podjetjem za razvojne projek- te, ki bodo zagotovili tehnološki razvoj in prodor na tuja tržišča ter prispevali k ohranitvi oziroma povečanju delovnih mest. Sredstva za intervencije bo dodeljeval izvršni svet kot kreditna sredstva na osnovi razpisa. Višje cene v domu upolcojencev Ptuj — Muretinci Prvega novembra so se cene osnovne oskrbe v domu upokojen cev Ptuj—Muretinci v povprečju povišale za 6,3 odstotka. Sklep o tem je sprejel ptujski izvršni svet. Elconomsici svet o alctualnili vprašanjih Ekonomski svet, ki je posvetovalni organ ptujske občinske vlade, je v prejšnjem tednu razpravljal o več pomembnih vprašanjih. V ospredju pa je bila razprava o bodočem statusu ptujske banke, in- tervencijskih sredstvih, s katerimi bi pomagali družbenim podjet- jem, ter o pripravah na posvet Ptuj včeraj — danes, jutri, ki bo 12. in 13. novembra v Ptuju. Ptujski gospodarstveniki podpirajo odločitev o tem, da bo vlada s sredstvi pomagala ludi družbenim podjetjem. Na posvetu bodo predstavili razvojne usmeritve podjetij. ter druge razvojne programe. Franc Lukman bo eden od štirih kandidatov za državni svet ob- močne zbornice za Podravje. Terme z novim prospelctom """.'('."'.'.''.'.'.'.'.','.'..........',',','','.""(','.",'.'.'.'i'."'.".'.',.....";;","■: Ptujske Terme so izdale nov turistični prospekt v štirih jezikih. V njem predstavljajo zdraviliško ponudbo kot del celotne ponudbe ptujske občine. Nov turjstični prospeict Ptuja ....../"/"""/""""/"" "" ......... " " V/// •"............. .......... v okviru nove celostne podobe ptujskega turizma bo v kratkem izšel nov turistični prospekt Ptuja na osmih straneh in v štirih jezi- kih. V njem bo tudi karta mesta Ptuja. Za zdaj ga bodo izdali v na- kladi pet tisoč izvodov. SIcupnost stariii siovensicili mest %/'n nV,v, .......f,,,,/,,-,/,,,',//,;;';^;,,',"//, Za strategijo razvoja turizma na Ptuju se vse bolj zanmiajo v dru- gih slovenskih mestih. Člani škofjeloškega odbora za razvoj turiz- ma so bili v Ptuju v prejšnjem tednu. Zanimali so se, kako je strate- gija nastajala in kako jo uresničujemo. Skofjeločani in Ptujčani si bodo tudi priazdevali, da bi najstarejša slovenska mesta ustanovila skupnost starih slovenskih mest, ki naj bi bila eden od identifika- cijskih simbolov slovenskega turizma. Prediagaii bodo renominacijo proračuna ............h','",........ni,ii'>-i,>,•, ' n ! I I I! '! < • < • ! • < • > I • < • 1 ' • • < • 11 < • • > I ! < '! •! '! > < n • t > < > ' •! " " f '^^ Vsem tetam, ki so oblikovale četrtkove ;;; il pravljične ure na ptujskem gradu! i 'i y Otroci Zbirnega centra za begunce se iskreno zahvaljuje- '; mo za prijetne in pestre urice pravljic, ki smo jih z veseljem ; ;; 'ri obiskovali ob četrtkih v oktobru. Domiselno in raznobarvno j /; oblikovani večeri nam bodo ostali v toplem spominu, prav ; // ;; tako prijazen sprejem in iskrena pozornost. Hvala teti Maj- ; ;; di, ki nam je omogočila posebno uro pravljic v našem jezi- ! ;; ku, ko nam je teta Lila brala pravljico, s teto Leo smo risali ; ;; in plesali s teto Ksenijo. 'i', Zahvaljujemo se: Dienana, Mirsad, Emir, Esad, Fikret, ; ; Edin, Mersed, Vesna, Jasna, Marjanca, Mujo, Fikret, Alma, | ;; Danijela, Emina, Mirsela, Kata, Zlatan, Ednan, Zoran, Ri- ' j; janel, Aida, Jasmin, Fikret, Šefika in Natalija. PRED USTANOVITVUO TURISTIČNE SKliPNOSTI "Ce bomo verjeli, se bo zgodilo..." Turistična skupno.st je najpomembnejši del organizira- nosti turizma v Ptuju. Njeno ustanovitev so začrtali že v strategiji razvoja turizma. V sosednjih državah je združevanje v skupnost obvezno in določeno že z zako- nom. Za zdaj Slovenija takšnega zakona še nima, zato se bodo člani združevali orostovolino. Ptuj je prvo slovensko mesto, ki se pripravlja na ustanovitev turistične skupnosti na ravni občine. V njej bodo delovali vsi, ki bodo to želeli in bodo v takšni organizaciji lažje ure- sničevali svoje in skupne turi- stične cilje. Dolgoročni cilj je Ptuj razviti v turistično mesto. Ptuj mora pridobiti več gostov in od turiz- ma več zaslužiti, za to ima vse pogoje. Občinski minister za tu- rizem, gostinstvo in trgovino Peter Vesenjak je povedal, da naj bi skupnost zaživela že le- tos. Pričakujejo, da bo že v za- četku imela okrog 120 članov, ki bodo za njeno delovanje pla- čevali prispevek, odvisen od veli- kosti člana oziroma od tega, koli- ko bo skupnost zanj naredila. V občinski vladi imajo velik posluh za razvoj turizma. Letos so za njegov razvoj namenili osemnajst milijonov tolarjev. V prvih letih delovanja naj bi za potrebe skupnosti zagotovili iz občinske blagajne do petdeset odstotkov sredstev, posamezni člani pa bodo mesečno plačeva- li od 400 do 5000 tolarjev. Članstvo jim bo prinašalo mar- sikatero prednost. Ptujski gostinci so se o usta- novitvi skupnosti pogovarjali prejšnjo sredo. Sonja Cemčič — Lagerwall je govorila o do- sedanjem delu Turističnega in- formacijskega centra. Ta je v bi- stvu že začel nekatere aktivno- sti, s katerimi se bo pozneje uk- varjala turistična skupnost, ki bo kapitalsko podjetje, v kate- rem bo imela največji delež občina. Ptuj mora obiskati več gostov, turistov pa doslej ni bi- lo, ker so o njem vedeli prema- lo. O Ptuju se mora vedno nekaj govoriti, sicer bodo turisti nanj pozabili. Turistični informacij- ski center bo servis za člane tu- ristične skupnosti. Tisto, kar se bodo dogovorili, bo center mo- ral spraviti v življenje. Znani slovenski hotelirski in turistični delavec iz Portoroža Bogdan Valentin, ki ptujskim turističnim delavcem brezplač- no pomaga z nasveti pri ure- sničevanju njihovih idej, je po- vedal, da bo turistična skupnost članom omogočala tudi lažji do- stop do republiških organov in tudi do republiškega denarja. Več bo članov, močnejša bo skupnost. Ptujčani pa imajo še to prednost, da je večina turistične ponudbe v zasebnih rokah. Nekaj misli ptujskih gostin- cev in drugih turističnih delav- cev o ustanovitvi turistične skupnosti. Anka Kolarič: "Gre za čudo- vito idejo, s turistično skupno- stjo bomo pridobili vsi. Treba pa se je dogovoriti, kaj bo kdo delal, saj je v občini veliko ne- lojalne konkurence. Več bo tre- ba narediti tudi pri turistični vzgoji otrok, da bodo imeli radi svoje mesto in da bodo imeli ra- di turiste v njem; potrebno bo pričeti že v vrtcu." Janko Grdiša: "Pozdravljam predlog za ustanovitev skupno- sti. Ptujčanom moramo vzbuditi zanimanje za Ptuj, da postanejo del Ptuja in da bodo živeli z njim. Ptujčani ne vedo, kaj se dogaja v mestu." Franc Hercog: "Zamisel o turistični skupnosti zori že ne- kaj let. Prav je, da delamo na tem. Turistična skupnost naj bo samostojno podjetje." V Turistično skupnost se bo- do vključevali tudi turistična društva in Občinska turistična zveza. Peter Vesenjak je pouda- ril, da potrebujemo močno lju- biteljsko dejavnost, če želimo Ptujčanom vzbuditi zanimanje za turistični razvoj. Novembra se bodo o ustano- vitvi turistične skupnosti pogo- varjali tudi z drugimi udeležen- ci turistične ponudbe v občini, gostinci so bili prvi. Če bo šlo vse po načrtih, bodo skupnost ustanovili že letos. jyjQ Ptuj je letos s svojimi predstavitvenimi aktivnostmi opozoril nase. Na sliki so srednjeveške zastave ob vstopu v mesto, ki so del nove turistične podobe Ptuja. Foto: OM Minuli četrtek je bila na ptujskem gradu zadnjič Tur- komandija, ura turških pravljic, ki sta jih ob razstavi Srečanje z Jutrovim za najmlajše pripravljala Pokrajin- ski muzej ter Ljudska in študijska knjižnica. Ob četrtkih je nekaj tednov prihajalo poslušat pravljice sto in več otrok. Najprej so načrtovali le eno skupino, a so potem otroci poslušali pravljice v dveh, saj je bilo nemogoče vse sprejeti naenkrat. Odziv je resnično presenetil vsakogar, tudi organizatorje. Poleg tega da so otroci po- slušali pravljice, so si ogledali razstavo, risali, sestavljali zlo- ženko, imeli plesno animacijo, barvali lesene lutke Turkov in še kaj. Na zadnjem srečanju pa so skupaj s svetovnim popotni- kom Andrejem Strmeckim poto- vali v Turčijo, lahko so se oble- kli v turška oblačila in se za spomin fotografirali, posedeli v turški kavami ob turškem čaju in pecivu, si ogledali film, risali... Bilo je razigrano in veselo in kljub grmenju in bliskanju zu- naj je bil romanski palacij Tur- čija v malem. Otroci so se zaba- vali kot že dolgo ne. Kar poslo- viti se niso mogli in večini je bilo žal, da so se pravljice kon- čale, saj za otroke v Ptuju že dolgo ni bilo česa podobnega. Muzeju in knjižnici gre za delo vse priznanje. V Sloveniji še ni muzeja, ki bi tako na široko odprl vrata prav otrokom. Ali bomo ho- teli to razumeti tudi, ko bo prišel čas, da bi takim in podobnim de- javnostim za otroke morali name- niti tudi kakšen tolar? N.V. Turkomandije ni več PTUJ * Učenci drugih razre- dov Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so naravoslovni dan po- svetili jeseni in njenim daro- vom. Ogledali so si tržnico, iz plastelina oblikovali sadje in zelenjavo ter izdelke razstavili na priložnostni razstavi. JURŠINCI * V petek so učen- ci z raz^stavo in prireditvijo Od trsne cepljenke do vina končali projektni učni teden na to temo. VELIKA NEDELJA * V to- rek, 27. oktobra, so obiskali veli- konedeljsko šolo učitelji športne vzgoje Posavja in skupaj z učitel- ji športne vzgoje iz ormoške občine prisostvovali učni uri ni- vojskega pouka športne vzgoje. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, IVANJKOVCI * Od ponedel- jka-do jutri poteka na na obeh enotah miklavževske osnovne šole od 1. do 8. razreda prvi projektni teden "Šola nekoliko drugače". Jutri zvečer bodo re- zultate svojega dela predstavili staršem in gostom. ORMOŽ * Včeraj se je v prostorih osnovne šole pričel pouk za 20 šoloobveznih otrok iz begunskega centra na Runču. Zgodovino, zemljepis in mate- rinščino bo poučevala učiteljica iz zbirnega centra, drugo pa učitelji ormoške osnovne šole. SLOVENSKA BISTRICA * Včeraj se je za 27 otrok iz bi- striškega zbirnega centra, ki se mu je pridružilo še 16 otrok iz konjiškega, pričel pouk v klet- nih prostorih skupščine občine. Od trsne cepljenke do vina Zabavna in nadvse poučna hkrati je bila prireditev Od trsne cepljenke do vina, ki so jo minuli petek pripravili učenci Osnovne šole Juršinci kot zaključek celotedenske- ga projektnega tedna. V narečju, z besedo, glasbo, petjem in praktičnim prikazom so predstavili zgodovino vina, razvoj trsničarstva, kako cepimo, sadimo trse, obdeluje- mo gorice, režemo, škropimo, trgamo, izdelujemo sode in klctarimo. Otroška neposrednost in poznavanje teme, saj je ta del njihovega vsakdanjega življe- nja, sta dala prireditvi tisto živahnost in prepričljivost, ki jo redko srečamo pri prikazu običajev, šeg in navad. Zares odlično opravljeno delo, ki so ga znali zanimivo povezati v besedo in pesem ter razstavo. V tednu projektnega tedna so bili gostje Osnovne šole Juršinci učenci — deset jih je bilo — Osnovne šole Miška Kranjca iz Ljubljane. Spomla- di jim bodo Juršinčani obisk vrnili. O svojem delu v projektnem tednu bodo izdali še šolsko glasilo in kaseto. jsj^v Od trsne cepljenke do vina. Foto: Kosi Petek, 6. novembra, ob 19. uri v kleti ptujskega gledališča Morda tudi ne veš, kdaj stopi sedanjik v sedaj, in monotonost obzorja prekrije natančnost hliiine ? Ptujska ustvarjalna obzorja mlade generacije so zelo raz- noliko obarvana, predvsem pa gledališko in plesno zelo uspešna. Ponovno je zaživela tudi glasbena scena mladih. Gotovo ostaja marsikaj, kar mladi snujejo in ustvarjajo, še skrito. Literatura, še posebej poezija je izraz globoke indi- vidualnosti in intime ter se redko predstavlja javno. V pe- tek, 6. novembra, vas ob 19. uri vabimo na LITERANI VEČER, ki ga pripravljajo mladi v sodelovanju z ZKO Ptuj ter Ljudsko in študijsko knjižnco Ptuj. Pesmi Aleša Štegerja bo ob spremljavi ki- tare Alenke Bagarič predstavil Aljoša Koltak. Gost večera bo Robert Titan—Felix, prekmur- ski pesnik, ki se je uveljavil s pesniško zbirko Carpe diem! L. Klemenčič TEDNIK 5. november 1992 kultura, izobraževanje — 5 Piše: TJASA ^ MRGOLE-JUKIC 8. Poljedelska magija se je opravljala pri poljedelskih opravilih npr. sajenju gomol- jev ... Slonela je predvsem na posnemanju in stiku. Npn. pri saditvi so zagrebli v^ /emljo tudi kamne — seveda ne na- vadne kamne, ampak svete, ti- ste z veliko mane. Ti kamni so potlej dali magično moč zem- lji in pridelek je bil obilnejši. Kažejo pa se že zametki VOJNE MAGIJE, ki je bila praviloma v rokah vodij. Se spominjaš, da so se v to- temizmu z magijo ukvarjali vsi, v animističnem pojmo- vanju pa so se z njo lahko uk- varjali samo POKLICNI ČAROVNIKI. Da bi nekdo lahko postal vrač, ki je bil se- veda cenjen poklic, ga je mo- ral npr. v sanjah obiskati duh in mu razodeti čarovnije. Ka- sneje pa so ustanovili tudi šole. Verjetno se vračev najbolje spommjaš iz filmov o Indijan- cih. Vse pleme mu je verjelo, in preden so se za kaj pomem- bnega odločili, so vprašali vrača za nasvet. Kot zanimi- vost ti naj povem, da so Indi- janci verjeli, da je duša člove- ka v laseh in prav zato so po- stali lovci na "skalpe". Zdaj vsaj veš, zakaj so ljudi "skal- pirali": vzeli so jim namreč dušo. Ali se spomniš totemskih mitov? Seveda so tudi v ani- mističnem verovanju nastopa- li miti. V njih so nastopali du- hovi, ljudje in totemski, ka- sneje pa plemenski heroji. Ti so delovali kot povezava med duhovi in ljudmi. Mnoga ani- mistična verstva poznajo mit o dveh bratih, od katerih je eden dober, drugi pa ne. Ljudje so že zaznali razlike med seboj: nekateri so bili sposobnejši od drugih — boljši lovci, poljedelci, bolj hrabri... Sčasoma pride do de- litve ljudi na bogate in revne. To je postalo najbolj vidno med ljudmi, ko so se naselili za stalno; to pomeni, da niso bili več polnomadi. Za konec poglavja pa povej- mo še na kratko: v animistič- nem verovanju še vedno ne poznajo molitev, žrtvovanj in svetišč. Pojavi se kult predni- kov in kult lobanj, verjamejo v posmrtno življenje in v duhove oz. duše. Že na koncu poglavja o to- temizmu sem opisala, kako težavno je preučevanje prare- ligij, ker pač še ni pisnih vi- rov. Ljudstva, ki so bila, ko so jih odkrili, na stopnji animiz- ma (teh je bilo veliko več kot totemističnih), so bila pleme- na Avstralcev, Melanezijcev, severnih Indijancev, Eskimov ... Zapisi teh verovanj in ar- heološke najdbe so nam tudi tukaj vodilo pri raziskovanju pareligije. Verjetno si ugotovil, koliko povezav je med obema prare- ligijama, saj se tudi resnično prepletata. Veš, pri preučevan- ju česarkoli je zmeraj tako, da se iz nečesa razvije, in to je hkrati podlaga za nadaljnji razvoj. Poglej, če bi na primer žele- li preučevati človekove raz- vojne stopnje, bi jih razdelili na obdobja dojenčka, otroka, dečka (deklice), pubertetnika, odraslega ..., ko pa bi želeli govoriti samo o pubertetniku, bi imeli še vrsto elementov iz prejšnje, pa tudi veliko iz na- slednje stopnje. Zato se tudi sam pubertetnik počuti enkrat kot otrok (na njegovo ne- srečo) in drugič kot odrasel (na nesrečo staršev). To pa ni nič posebnega, saj gre prepro- sto le za razvoj osebnosti. Kot pri posamezniku, tako je tudi v družbi: vse se giblje, spreminja, doživlja vrhunce in padce. Neki pojav se tu razvi- je bolj, drugje manj. Tako pa je tudi v razvoju religije. KULT PRIRODE_ Toliko je že napisanega pa smo še vedno v prazgodovini, nekaj tisoč let pred našim štet- jem. Res pa je, da smo že na njenem koncu. Manjka nam še samo ena stvar: ljudje morajo Zgodovina religije za mlade odkriti kovine. To pa se je zgodilo nekako takole: Najprej so našli zelene kam- ne, m ko so jih stalili na ognju, so postali BAKER. Ba- ker se lepo sveti in ga je mo- goče skovati tudi v konice za puščice in sekire. Ali veš, kaj je narobe pri bakru? Žal je mehak in se skrha še hitreje kakor kamen. Toda ljudje so si kmalu zna- li pomagati. Ugotovili so, da balcer postane trši, če mu primešajo sicer redko kovino — cink. Zmes bakra in^cinka pa imenujemo BRON. Čas, v katerem so ljudje izdelovali orožje, orodje in okraske iz brona, pa imenujemo BRO- NASTO DOBO. Še mnogo težje od brona pa je pridobiti ŽELEZO. Ob razi- skovanju taljenja kovin so na- leteli na primesi žvepla in železa. Prvi kovači so se tako srečali z železom kot odvečno primesjo, ki jo je bilo potreb- no izločiti iz bakrove rude. Ljudje so sedaj z iznajdbo motike in lopate veliko hitreje obdelovali polja. Obdelovanje polja z motiko imenujemo motično poljedelstvo. Kmalu so izumili tudi plug in delo jim je šlo kar hitro od rok. Za vse to orodje pa so seveda po- trebovali kovine in sedaj so jih imeli. Ali razumeš, kako velik pomen ima odkritje ko- vin? V tem času so se ljudje za- čeli naseljevati za stalno, kar pomeni, da niso bili več pol- nomadi. Naseljevali so se ob vodah — rekah, jezerih in morjih. Voda je ključnega po- mena pri obdelavi zemlje. Saj sam veš, kaj pomeni suša. Po- leg tega pa potrebujemo ljudje vodo vsak dan tudi za pitje, kuhanje, nekateri pa tudi za umivanje. Zaradi stalne naselitve so pričeli graditi prva stalna bi- vališča — HISE. Te so bile narejene iz lesa, kamna, ka- sneje iz blata ali gline. Hiše so bile na kolih in jih imenu- jemo mostišča, ali pa na trd- nih tleh. Bile so pravokotne, ponekod pa tudi okrogle, raz- deljene na prostor z ognji- ščem, prostor za shranjevanje hrane in prostor za spanje. V tem času nastanejo tudi prve postelje. Začeli so izdelovati posode, kotle za kuhanje..., uporabljati so pričeli tudi le- seno jedilno orodje in otroci niso smeli več packati in jesti s prsti, ker pač to ni bilo več- kulturno. Običajno pa so postavili tudi eno hišo sredi naselja, ki so jo uporabljali za skupne namene. No, kako rečemo, kadar posta- vijo ljudje več hiš skupaj? Saj vem, da veš — VAS vendar. In tako so nastala prva urbana na- selja — vasi. Ali si kdaj pomi- slil, kaj vse je moral človek od- kriti, dognati in spoznati, da jc lahko nastala čisto navadna, preprosta vas? Na začetku so se s kmetij- stvom ukvarjale predvsem žen- ske. Ker so skrbele za proizvod- njo hrane, za kuhanje in rojstvo otrok, je njihov pomen v družbi zrasel. Pričeli so jih ceniti bolj kot kdajkoli prej in oboževati kot boga. Ja, boš rekel, ženska že vse- skozi rojeva otroke in ravno se- daj so jo pričeli zaradi tega ce- niti? To je smešno. Pa ni! Po- glej, celo prazgodovino do se- daj so bili ljudje bolj lačni kot siti in boj za hrano je bil glavno opravilo. Sedaj pa so na polju lahko pridelali veliko hrane, to- da potrebovali so delavce. Otro- ci niso pomenili več le lačnih ust, ki jih je potrebno nahraniti, ampak veselje, saj je družina z veliko otroki pridelala tudi veli- ko hrane in s tem postala boga- tejša. Ne boš verjel, ampak je res, da je v tem času tam, kjer je bilo razvito kmetijstvo, narastlo število prebivalstva. Družbenemu sistemu, kjer občudujejo žensko kot boginjo, pravimo MATRIARHAT. Rod- nost ženske so povezovali z rodnostjo narave, rodnostjo polj ... V zvezi z oboževanjem žen- ske so nastali tudi ženski duho- vi plodnosti in rodnosti. Prepričana sem, da si že slišal za matriarhat ali pa vsaj za ama- zonke, ki naj bi bile najznačil- nejše predstavnice matriarhata. Filmi o lepih seksi amazonkah, ki so na pol gole jahale na kon- jih, cnllično obvladale orožje in vladale nad moškim svetom ter ga imele podjannljenega... — no, take amazonke so res samo v fil- mih. V resnični zgodovini pa ma- triarhata — kot ga poznamo iz grškega prev(xla besede vlada žerLsk — ni zaznati med ljudstvi in ga najbrž tudi nikoli ni bilo. Žensko, ki so jo oboževali, so tudi upodobili v kipcih in te niso prav nič podobne amazon- kam v filmih. Le poglej sliko! Vidiš, ženska glava ni po- membna, zato je tudi niso izde- lali. Posebej pa so poudarjene velike prsi, trebuh, boki, pač ti- sto, kar je povezano z rodno- stjo. Vsi ti kipci, ki so jih našli, so majhni. Največkrat imajo 10, 12 cm. Mnogi jih imenujejo kar Venere — po Veneri, ki je bila v starorimski mitologiji boginja ljubezni in lepote. Tudi danes rečemo lepemu dekletu, da je lepa kot Venera. Ali ti fantazija kaj dela? Kaj misliš, kakšne ženske so takrat veljale za lepe? Zagotavljam ti, da ne bi nobena današnja "miši- ca" dobila v prazgodovini na- slova lepotice. Pa veš zakaj? Lepe so bile takšne, kakršna je upodobljena na kipcu, torej pra- ve debeluške. Če je bila ženska debela, je pomenilo, da ima obi- lo hrane in zato je debelost vel- jala za bogastvo in lepoto. Nadaljevanje prihodnjič Venera iz Vestonic. Kipec iz drugotno žgane gline. Višina 11,5 cm. Najdišče: Dol ni Ve- slo niče. ........................ ........i............................K Pevsko gostovanje i i v Globasnici v teh dneh mineva 20 let, odkar so Ptujčani navezali stike z Globašani. Pobudniki sodelovanja so bili Ivo Rau, Tone Brglez, Andrej Fekonja ter Vladimir Ban. V nedeljo, 25. oktobra, na predvečer avstrijskega držav- nega praznika, so prizadevni člani Slovenskega kulturnega društva pripravili nastop pev- skih zborov z naslovom Dober večer, sosed. Povabili so žen- ski pevski zbor DPD Svoboda Ptuj, moški zbor Franc Leder — Lesičjak, nemški mešani zbor — oba iz Globasnice, so- deloval pa je tudi mešani zbor PECA Slovenskega kulturne- ga društva kot gostitelj srečanja. Nastop je bil v avli ljudske šole, napovedovalec pa je poslušalcem predstavil vsaic zbor v slovenskem in nemškem jeziku. Nastopa se je udeležil tudi župan Albert Sadjak, ki nas je popoldne sprejel na občinskem uradu, kjer nam je v lepi slovenščini predstavil občino, predstavni- ku naše občine Žarku Marko- viču, pomočniku sekretarke za kulturo, pa izročil spominsko darilo. No, tudi Ptujčani ni- smo prišli praznih rok in po i/menjavi daril ter govorih smo še kakšno uro posedeli pri županu, kjer so nam pri- pravili zakusko. Globašani so pripravili zani- miv in pester program, saj imajo kaj pokazati. Stvar sta vzela v svoje roke predsednik društva Luka Hudi in kustos muzeja antičnih najdb Jan Ha- vel. Tako smo se po kosilu od- pravili k tri kilometre oddalje- ni sv. Hemi, to je na 843 m vi- sok hirb, kjer stoji romarska cerkev. Hrib je bil poseljen že v keltski dobi, saj so imeli ta- kratni prebivalci tukaj odlično strateško postojanko z obram- bnim zidom. Za Kelti so te kraje poselili Rimljani. V začetku tega stoletja so na hri- bu začeli odkrivati starokr- ščansko središče. Odkrili so temelje petih cerkva in krstil- nice. V eni od cerkva so od- krili sarkofag z relikvijami. Štiri najdišča so lepo urejena, peto urejajo. Ob nekdanjem obzidju so našli tudi ostanke romarskih hiš. Pravijo, da je bilo v naselju na hribu znotraj obzidja prostora za 300 ljudi. Odkrili so tudi 14 grobov, ohranjenih je 5 skeletov. Naj- boljše ohranjen skelet so pre- nesli v muzej v Globasnici, kjer je na ogled poleg prelepih mozaikov, ki so jih našli v sta- rokrščanskih cerkvah. V mu- zeju, ki domuje v prvem nad- stropju stare ljudske šole — v pritličju je otroški vrtec (zani- mivo sožitje!) — so na ogled nagrobniki, že omenjeni mo- zaiki, drobne arheološke najd- be, kot so fibule, zapestni obročki, ogrlice, prstani (rim- ska doba), imajo pa tudi nekaj predmetov iz bronaste dobe. Shematično so prikazana tudi najdišča iz okoliških krajev. Iz starih časov se je ohranilo ime: namreč naselbina se je imenovala luena, kar je dalo današnje ime Podjuna za vas in dolino. Cerkev sv. Heme sega v 15. stoletje in je znana ro- marska pot. Freske v prezbi- teriju so iz zgodnjega 17. stoletja, nad glavnim oltar- jem je lep poznogotski relief Žalostne matere božje. Cer- kev ima šest baročnih oltar- jev, ki so prava rezbarska mojstrovina. Malo nižje od cerkve je Rozalijina votlina s kapelico in vrelcem, ki mu pripisujejo zdravilno moč. Naj kot globaško zanimi- vost omenim še Košnikov grad. To je gradič, ki ga je zgradil Janez Elbe. Graditi je začel 1976 po svoji zamisli. Notranjo opremo je izdelal sam, ukvarja pa se tudi s sli- karstvom. Gradič je prava tu- ristična zanimivost. Ob koncu bi se v imenu zbora rada zahvalila Glo- bašanom za prijazno povabi- lo z željo, da kulturno sode- lovanje med Globasnico in Ptujem dočaka še nadaljnjih dvajset in več let! Nada Jurkovič Mozaik iz 5. stol. BRANE LVMIJT ^ NAl^ŠA KOL\R 44. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtini stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še roniani/irani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in su/nji z grško govorečega Vzhoda. Zato jc bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. HERKLL/HERAKLEJ (lat. HERCULES, gr. HERAKLES) Heraklej je bil sin najvišje- ga grškega boga Zevsa in ti- rinske kraljice Alkmene. Zara- di svojih številnih hrabrih del je postal nesmrten in največji junak grških mitov. Rimljani so prevzeli njegov kult od Grkov. V Rimu je imel svoje mesto tudi pri praznovanju prvega Lectisterniuma (= sve- ta pojedina, na kateri sodelu- jejo kipi bogov) leta 339 pr. n. št. V Italiji so mu posvetili več templjev, najstarejši je bil na Siciliji, v Agrirentu, iz dru- ge polovice 6. st. pr. n. št., v Rimu pa sta bila dva: prvi na Kapitolu, drugi v bližini Cir- kusa Maxima. Ženske v začetku niso smele odelovati pri čaščenju njegove- ;a kulta. Vsako leto je daroval ierkulu "preator urbanus" (pa- ricijski najvišji oblastnik za :onzulom, ki je upravljal s sod- tvom) in to po grškem obi- čaju: bil je razoglav in ovenčan : lovorovim vencem. Darilna :ival je bila krava. Vino je bilo )odarjeno iz ene od Herakleje- dh zapuščenih čaš. Herkul je )il v Rimu bog dobička in rgovcev, na kar kažejo številni ijemu posvečeni napisi (s tem e postal tudi konkurent Mer- curju). S tem sovpada tudi fun- kcija zaščitnika oz. čuvarja ute- in denarja. Trgovci so mu da- ovali deseti del od dohodka, fudi desetina vojnega plena je veljala kot zahtvala za material- li dobiček. Množina desetine je z praznika naredila velikokrat iplošno ljudsko veselico. V rimskem koledarju je imel ieraklej dva praznika: 12. av- gusta in 13. avgusta. Iz Poetovione ni poznanih po- ivetilnih napisov, temveč so )hranjeni le poškodovan relief, ironast kipec ter relief, na kate- em je upodobljen skupaj z Ju- pitrom. Na slednjem sta oba bo- gova naga in imata brado. Jupi- er stoji na desni strani, v de.sni- ;i drži blisk, v levici pa dvi- gnjeno žezlo, okoli ramen je )gmjen z ogrinjalom. Ob njem itoji Heraklej, ki drži v desnici cij, iznad desne rame pa mu noli tul. To reliefno ploščo si lahko ogledate v kripti nekdanjega lominikanskega samostana, qer je predstavljen II. mitrej. Herkul je bil eden najpogo- steje upodobljenih junakov— bogov. Ptujski muzej hrani njegovo miniaturno bronasto plastiko. Herkul je bil edini, ki ga je Haron še za življenja spustil v pod- zemlje, od koder je pripeljal Alkesto In jo vrnil možu. Zato so Herkulove upodobitve priljubljen motiv na nagrobnih spomeni- kih. Tudi ptujski muzej hrani par reliefov tega antičnega junaka. Reliefna upodobitev Herakleja z nagrobnega kamna, ki ga hra- ni lapidarij ptujskega muzeja. 6 — nasi kraji in ljudje 5. november 1992 — ip^muk Prisegla druga generacija slovenskih vojakov Kljub izredno slabemu in mokremu vremenu je bilo v petek popoldne, 30.oktobra, v 730. učnem centru teritorialne obrambe v Ptuju nadvse množično in slovesno, saj je svoji domovini prisegla druga generacija 450 slovenskih vojakov, ki so prišli na usposa- bljanje v glavnem z območja severovzhodne Slovenije. Svečanosti se je udeležilo tudi več kot 3.000 prijateljev, znancev in sorodnikov mladih vojakov ter številni gostje, kar je kljub pomoči ptujske policije povzročilo pravo prometno zmedo. Major Janez Švajncer predaja prapor poveljniku ptujskega učnega centra, stotniku Jožetu Mur- ku. Foto: Hozjan Glede na to da je kar precej deževalo, so s slovesnostjo po- hiteli. Po prihodu zastavnega oddelka je vsem zbranim zaže- lel dobrodošlico poveljnik cen- tra, stotnik Jože Murko. Zanimiv slavnostni govornik je bil major Janez Švajncer, na- čelnik oddelka za splošne zade- ve pri republiškem štabu za teri- torialno obrambo, saj je govoril predvsem o vlogi Štajerca kot vojaka ter o drugih aktualnih vojaških zadevah. Zatem pa je kot predstavnik RŠTO svečano izročil prapor 730. učnega cen- tra njenemu poveljniku Jožetu Murku. V krajšem kulturnem sporedu sta se kot recitatorja predstavila mlada vojaka Robert Titan in Rok Vihar, pridružili pa so se ji- ma tudi učenci Kmetijske šole Srednješolskega centra Ptuj Da- nica Hercog, Nataša Simonič in Konrad Voda. Po svečani zaprisegi so mladi vojaki pod bližnjo nadstrešnico svojo zaobljubo domovini po- trdili še s podpisom, zatem pa so svojcem lahko objekte učne- ga centra tudi razkazali. K po- membnemu življenjskemu do- godku jim je v imenu občanov ptujske občine čestital tudi župan Vojteh Rajher. liEPUBUŠKI MINISTER ZA ŠOLSTVO DR. SLAVKO CABGR V PTUjiu Koliko denarja za šolstvo prihodnje leto Ravnatelji nekaterih osnovnih in srednjih šol ptujske občine so se v ponedeljek zvečer srečali z republiškom ministrom za šolstvo dr. Slavkom Ciabrom, ki je prišel v Ptuj na povabilo Liberalnodemokratske stranke Ptuj. Ptujska občina jc med tisti- mi v Sloveniji, ki imajo naj- več osnovnih šol (17). Čeprav sc število otrok zmanjšuje, pa jc pritisk na mestne šole iz leto v leto večji; zdaj jc že 34 odstot- kov vseh osnovnošolcev v tnestnih šolah. Tako je v me- stnih šolah povprečno v ra- zredu 26,7, v šolah na po- deželju pa 22 otrok. Deve- tletna osnovna šola bo še po- večala prostorsko stisko, saj bo oddelkov več, že zdaj pa imajo mestne šole dvoizmen- ski pouk. Šolski okoliši v ptujski občini niso strnjeni, kar pomeni na primer letos 40 milijonov tolarjev samo za šolske prevoze osnov- nošolcev. Hvalevredna je poteza mini- strstva, ki je zagotovilo denar za nadomeščanje, za izobraže- vanje učiteljev pa prizna le en dan, kar je daleč premalo — primerno bi bilo vsaj pet dni. Materialni stroški ne sledijo porastu cen, več bi bilo treba narediti za šolsko prehrano. Dobrodošla bi bila tudi stand- ardizacija šol, da bi imeli vsi učenci enake pogoje: telovad- nico, specializirane učilnice... Ptujski Srednješolski center ima v štirih šolah 2.884 učen- cev, zaposlenih pa je 232 de- lavcev, največ z visokošolsko izobrazbo, pet pa je tudi magi- strov. Delež vpisanih osnov- nošolcev je nižji od povprečja v republiki. Vzrok je tudi v izredno dragih prevozih, zato bi bilo umestno, če bi . lahko ministrstvo regresiralo prevo- ze pri avtobusnih podjetjih. Letos je vse skupaj še bolj za- pleteno, saj ni mogoče več z eno mesečno vozovnico na av- tobus obeh ptujskih prevozni- kov Štajertursa in Certusa, kar še dodatno obreinenjuje učen- ce, ki izgubljajo ure in ure, čakajoč "svoj" avtobus. Raziskovalno delo mladih je odvisno predvsem od mentor- jev, zanje pa ni denarja, če- prav dosegajo na tem področ- ju ptujski srednješolci izredne uspehe v državnem merilu. Tudi interesne dejavnosti so prepuščene iznajdljivosti, kot je primer mešani mladinski pevski zbor, ki je letos pova- bljen za 14 dni v Združene države Amerike — edini strošek je prevoz, zaenkrat pa v občini ne kažejo pripravlje- nosti, da bi mladim priskočili na pomoč vsaj z delom po- trebnega denarja. Srednješolski center ima dvoizmenski pouk, začetek pouka je pet čez sedmo, po- poldanska izmena konča ob 19,35, kar je spet povezano z vrsto zapletov, saj je večina dijakov vozačev. Ptujski muzej je opozoril na muzejsko pedagoško delo, ki se ga vsi otepajo, češ da ne sodi v kulturo, pa tudi ne v šolstvo. Pedagoško delo ptuj- skega muzeja z otroki je po- stalo slovenski vzorec, kako se temu streže. Zdaj so v fazi, ko bi potrebovali "sistemski" denar, saj z nenehnim trkan- jem na nešteta vrata ni mo- goče kakovostno nadaljevati začetega dela. Muzej pa tudi predlaga, da bi glede na kul- turno dediščino mesta v Ptuju ustanovili srednjo konzerva- torsko šolo. Slavko Gaber je ugotovil, da je v šolah vendarle neki konsenz med učitelji, da se nekaj počne, da se izobražuje- jo ne glede na to, koliko de- narja je na razpolago. Mini- strstvo v sedanji sestavi si bo, kolikor ima še na voljo časa, prizadevalo, da se v okviru re- publiškega proračuna zagoto- vijo Heksibilna sredstva, ki jih ne bo veliko, nekaj pa vendar- le, podobno kot je letos za na- domeščanje. Usmeritve gredo v to, da bi omilili pritiske na mestne šole, prednost Sloveni- je pa je že danes v decentrali- ziranem šolstvu. V devetletno šolanje Slovenija ne bo skoči- la čez noč, ampak postopoma. V mreži srednjih šol bodo podpirali tudi dveletne progra- me. Ker je gospodarstvo tre- nutno v položaju, v kakršnem pač je, je država dolžna obdr- žati delavnice v poklicnih šo- lah, na dolgi rok pa država te- ga ne bo sposobna plačati, in kot je poudaril Slavko Gaber, ne pozna države, ki bi to zmo- gla. En dan, plačan za učitel- jevo izobraževanje, je zgornja meja republiškega proračuna, več ni mogoče. Kako bo v pri- hodnjem letu, si republiški minister za šolstvo ni upal prognozirati, saj če hočemo pedagoški mir na šolah, je tre- ba zagotoviti denar za plače učiteljev. V republiškem pro- računu bo denar za to, kar se zdaj dogaja na šolah, to pa je tudi vse; tako tudi za šolsko prehrano ni pričakovati kaj več — letos je namenjenih 160 milijonov tolarjev. NaV Denar za obmejno komunalno ureditev srediske KS Pri pobudah, predlogih m vprašanjih poslancev je bilo na zadnji skupščinski seji v Or- možu slišati predlog dr. Vesne Mele, ki ga je podala na pobudo sveta krajevne skupnosti Sre- dišče ob Dravi. Gre za denar, ki se zbere za obmejno komunalno ureditev na središkem medna- rodnem mejnem prehodu. Na predlog sveta središke kra- jevne skupnosti naj bi ga uporabili za potrebe tiste krajevne skupno- sti, kjer je ta mednarodni promet najgostejši. V tem primeru je to središka. Svet krajevne skupnosti zahteva tudi popravilo pločnikov in ceste, ki pelje skozi Središče. Denar, ki se zbira iz prispevka za mestno zemljišče v Središču ob Dravi, naj bi ostal v blagajni kra- jevne skupnosti, ker bi bil to tre- nutno (v Središču ne plačujejo krajevnega samoprispevka) edini redni vir dohodkov v tem kraju. Vili Trofenik, predsednik or- moške občinske vlade, je povedal, da ne more razumeti, kako si ne- kateri razlagajo delitev sredstev, ki so strogo namenska za urejanje središkega mejnega prehoda in po katerih že steguje roke država. Za- radi predelave sladkorne pese, ki jo vozijo tudi prek tega mejnega prehoda, je tovornega prometa v Središču precej manj in se na tem računu zbere tudi manj denarja. Sicer pa se morajo v središki kra- jevni skupnosti zavedati, je še po- svedal Vili Trofenik, da so z iz- gradnjo gospodarske ploščadi na mejnem prehodu za telefone, ki jih je krajevna skupnost prodala za potrebe vseh služb, dobili pre- cejšnjo vsoto denarja. Ureditev ce- ste skozi Središče ob Dravi, za ka- tero je zmanjkalo denarja, pa je stvar republike. NELREJENE CESTE IN BREZ RAZSVETLJAVE Denarja je zmanjkalo tudi za Ljutomersko cesto v Ormožu in za pločnike ter cestno razsvet- ljavo ob njih. Iz letošnjih del iz- pade tudi cesta proti Pavlov- cem, za katero je bil že razpisan javni natečaj. Ko so izvajalci prišli na natečaj s ponudbami v zaprtih kuvertah, so jim jih vrnili s pojasnilom, da za grad- njo te ceste v letošnjem letu ni denarja, v poštev pride šele pri- hodnje leto. Očitno v tem času ne da ni de- narja, temveč nimajo ministri časa, da bi se ukvarjali s proble- mi cest in pločnikov, ker pač ho- dijo naokoli in pobirajo s svoji- mi obljubami predvolilno smeta- no. Vsi tisti, ki pa bi v teh službah morali delati, tega ne počnejo. Zato bo brez dvoma prek zime težavno hoditi po Lju- tomerski cesti, ker je levi pločnik neurejen, oba pa brez razsvetljave. Bodo morali tudi v Ormožu z zaporo ceste izsiliti od repu- bliške uprave za ceste, da te težave dokončno odpravijo? Vida Topolovec Skupen nastop na volitvah ^92 Združena lista je rezultat odločitve Delavske stranke Sloveni- je, Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Socialdemo- kratske unije in Socialnodemokratske prenove Slovenije za skupen nastop na volitvah '92. Skupen nastop naj bi odprl možnost za oblikovanje močne socialdemokratske levice na Slo- venskem. Stranke združene liste želijo uveljaviti demokratični sociali- zem, ekonomsko demokracijo v obliki soupravljanja, soodločan- ja in solastništva ter odgovor- nost kapitala, hkrati pa zagoto- vili socialno varnost vseh zapo- slenih, brezposelnih in upoko- jencev. Skušale bodo prispevati k pravičnemu lastninjenju in de- nacionalizaciji, ki ne bosta pov- zročala novih krivic ne gospo- darske škode, zavarovati tiste človeške pravice in svoboščine, ki so vezane na dostojno plača- no delo, na zavarovano zdravje, na možnost vame in zaželene družine, na izobraževanje in pravično napredovanje. Vse to so med drugim točke skupnega programa strank združene liste. V ponedeljek je bila v Ptuju volilna konvencija združene li- ste za volitve liste kandidatov za državni zbor Republike Slo- venije v volilni enoti 8, ki ima sedež v Ptuju. Udeležba je bila 100-odstotna, z večino glasov pa so izvolili listo z naslednjimi kandidati: Feri Horvat, Gornja Radgona, Marija Šauperl, Le- nart, Leon Alt, Lendava, dr. Jože Šumak, Ljutomer, Ernest Novak in Danilo Sipoš, Murska Sobota, Zdravko Hlebec, Ormož, Ivo Sabeder, Pesnica, Anka Osterman, Ciril Murko in Adi Rogelj, Ptuj. Predstavnica liste, ki bo listo predstavila volilni komisiji, je Radojka Čeh, sicer predsednica volilnega štaba. Na ponedeljkovi konvenciji so ime- novali tudi dvanajst elektorjev za državno konvencijo, ki bo že danes v Ljubljani. NaV > . ■ » , I r V Ormožu o predelovalni industriji Občinski odbor demokratske stranke v Ormožu organizira v sredo, 11. novembra, ob 18. uri v domu društev v Ormožu okro- glo mizo o viziji slovenske pre- delovalne industrije. Sodelovala bosta direktor republiške službe družbenega knjigovodstva in di- rektor Belinke. (—pu) Pred kratkim je izšla nova števil- ka revije Separatio, trud pomurskih (murskosoboških) kulturnih entu- ziastov, ki si pred meseci niso po- mišljali zaorati prvo brazdo na lite- ramo-revialnem področju pomur- ske regije, niti niso podvomili, da reviji ne bi uspelo živeti in prežive- ti — kljub vsemogočem literarno— revialnem tisku, ki nemalokrat ne prenese tega imena in ne bremena. Toda če reviji načeljujejo takšni mojstri pisane besede, kot sta glavni urednik Milan Vincetič in odgovorni urednik Robert Titan- Feliks in če sestavljajo uredniški odbor že uveljavljena, izkušena in vrhunska imena sodobne sloven- ske literature, o kvaliteti revije Se- paratio pač ne gre dvomiti. Nikar ne prezrite intervjuja s Štefanom Smejem ali Ravnjakove- ga razmišljanja o Evaldu Flisarju oziroma o njegovi drami ter odlomka iz Flisarjeve tragikome- dije Jutri bo lepše. V prevodih Branka Šomna se srečamo s poezijo Eme Lipske, Miroslava Holuba in Jana Buzas- syja, predstavijo se še Gyorgy Pe- tri, Zvonko Makovič, lise Brem in nastajajoči prevod Fausta, ki ga prevaja Erika Vouk. K leposlovju sta primaknila svoje Vlado Zabot in Robert Titan-Feliks. Zasledimo še Reprint Ferija Lainščka, Šomnove Sentimentalne zapiske iz zagrebškega podstrešja... Skratka: dobro branje v dobri re- viji, samo seči je treba po njej, da si zapolnimo literarno lakoto. Sonja Votolen Slovenski krščanski demokrati v državni zbor Jožeta Ozmeca Predsednik volilnega štaba stranke SKD v Ormožu Alojz Sok je na novi- narski konferenci, ki jo je sklical mi- nuli petek, predstavil Jožeta Ozmeca, kmeta iz Osluševcev, ki v njihovi stranki kandidira za državni zbor. Uvodoma je povedal, da se je na volilnem zboru za Jožeta Ozmeca odločilo 14 od 25 elektorjev; ob njem je kandidiral še kmet Maks Meško s Koga. Zakaj so se v Ormožu odločili kandidirati kmeta v državni zbor slovenske skupščine? Alojz Sok je menil, da bi bilo nelogično, če bi iz občine, ki je pretežno kmetijska, kandidirali nekmeta, kljub temu da stranka ne zanemarja drugih pokli- cev. Po njegovem ne bi bilo prav, če bi se v državnem zboru slovenske skupščine znašli sami direktorji ali intelektualci, ker to ne bi predsta- vljajo prave slike Slovenije. "Za srečno in zdravo Slovenijo" je volilni moto SKD, Alojz Sok pa je razložil, kaj bo stranka ponudila volilcem. Rešiti bodo poskušali dru- žinsko politiko, probleme kmečkega vprašanja, izboljšanja odnosov s so- sednjo Hrvaško, pravično razdelitev begunskih bremen... "Vse probleme kmetijstva in tudi vse druge bi morali najprej reševati na lokalni, šele nato na višjih rav- neh," je med drugim odgovoril Jože Ozmec na številna vprašanja novi- narjev. Kaže, da dobro ve, kako se streže kmetijski problematiki. Če bo v državni zbor izvoljen, bo znal do- bro zastopati ne samo strankarske, temveč tudi kmečke interese. Vida Topolovec Gospodje poslanci, kdaj? Po poldrugi uri čakanja na dva poslanca /bora združenega dela je ormoška skupščina minuli petek končno lahko pričela delati. Ob pičli skicpčno.sti (od šestnajstih poslancev v vsakem zboru se jih je 22. skupne seje udeležilo po devet v družbenopoli- tičnem in zboru združenega dela ter deset v zboru krajevnih skupnosti) je ormoški občinski župan dr. Jože Bešvir vprašal, ob kateri uri bi bil sklic skupščinske seje najbolj primeren. Kaže, da je kritična 13. ura, ko skupščino navadno sklicujejo; pozabijo priti tudi ob 8. uri zjutraj, če pa bi skup.ščine .sklicevali ob 15. uri, pa bi večina najbrž menila, da zunaj delovnega časa na skupščinska zasedanja že ne bodo hodili. S čakanjem na po- slance, ki "pozabijo" na pravo uro, postaja delo že sila neresno, je menil dr. Bešvir. Kaznovani so vsi tisti, ki redno in točno pri- hajajo ter z brezplodnim čakanjem zapravljajo svoj prav tako dragoceni čas. Z vsako nesklepčnostjo skupščine ostajajo odločitve, ki jih morajo sprejeti poslanci, bodisi neopravljene ali pa jih s prela- ganjem na prihodnji sklic zavlačujejflrf VT TEDNIK "" november 1992 ekologija NITRATI MORIJO Ptujski pediatri so v sodelovanju z dr. Cirilom Korpar- jem iz ptujske enote Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor na nedavnem posvetovanju slovenskih pediatrov opozorili na škodljive vplive nitratov na zdravje ljudi. Ocenjujejo, da okoli 85 do 90 odstotkov občanov ptujske občine pije vodo, ki vsebuje več kot 10 miligramov NO3-N na liter, v zasebnih vodnjakih Dravskega in Ptuj- skega polja pa je vsebnost pogosto nad petnajst miligra- mov — celo do 35. Zdravstveni delavci predlaga- jo, da bi pri pripravi hrane za novorojenčke in dojenčke mora- li uporabiti higiensko neopo- rečno pitno vodo. Tako naj bi ravnale tudi noseče ženske. Neoporečno vodo pa si lahko zagotovimo s filtriranjem. Ne- kateri sicer prisegajo na vste- kleničeno vodo, ki je draga, ne- praktična, pogosto ni sveža, njena kakovost pa je dvomljiva. MOŽNI SISTEMI FILTRIRANJA VODE Aktivni ogljikov filter: — omejena sposobnost filtri- ranja — ne 6dstrani vseh bakterij — neučinkovit pri anorgan- skih kemikalijah — nagnjenost k zamašitvam — pogosta menjava vložkov — prepušča manjše delce az- besta Obratna osmoza — počasen proces priprave vode — omejena količina vode — velika izguba — ne odstrani trihalometa- nov (THM) — ne odstrani organskih ne- čistoč — odstrani minerale, plehek okus — pogosto vzdrževanje mem- bran Destilator — počasen proces priprave vode — omejena količina vode — organske kemikalije lahko pridejo v vodo — odstrani minerale, plehek •okus — potrebno pogosto čiščenje — visoki stroški obratovana- ja (elektrika) Pipni rdter — omejena sposobnost filtri- ranja — ne odstrani vseh bakterij — se ne da čistiti — potrebna je pogosta me- njava Podatki so alarmantni, zato bo treba v najkrajšem času zbrati podatke za vso Slovenijo ter pričeti aktivnosti, ki bodo preprečile dodatno onesnaževa- nje pitne vode ter zagotovile sa- nacijo razmer. Svetovne raziskave so poka- zale, da se z naraščanjem vseb- nosti nitratov v pitni vodi po- večujo tveganja za zdravje. Po- datki kažejo, da naj bi bilo od 60 do 70 odstotkov rakastih obolenj posledica razvad — bo- lezni odvisnosti, pa tudi konta- minantov v hrani in vodi. Danes že vemo, zakaj prihaja do me- themoglobinemije, znane so tu- di njene posledice za zdravje dojenčkov v prvih mesecih življenja. Potrebno pa bo zbrati tudi podatke o posledicah uži- vanja presežnih vrednosti nitra- tov v nekem daljšem obdobju. — neučinkovit proti organ- skim kemikalijam Mehčalci — so za splošno uporabo — odstranijo minerale — ne zadržijo toksičnih ke- mikalij in bakterij — ne zadržijo azbesta in težkih kovin — potrebna pogosta kontrola in vzdrževanje Sistem Carico Nutri Tech Carico Nutri - Tech filtrimi sistem je novost na slovenskem tržišču. Gre za filtrimi sitem pitne vode in vode za kuhanje. V medicini ga uporabljajo za filtriranje vode pri dializi, za pripravo hrane novorojenčkov, porodnic in v dmge namene. Ta ameriški proizvajalec filtrimih sistemov pokriva že 63 odstot- kov potreb v Ameriki, vse bolj pa se uveljavlja tudi v Evropi. Sistem je stoodstotno bakterio- loški, deluje absorbcijsko na vse škodljive kemične elemen- te, ki so v vodi. Filtrimi sistem je sestavljen iz ohišja, ki ima doživljenjsko garancijo, in vložka, ki ga men- jujemo. Ekskluzivni predstav- nik Carico Nutri — Tech za Slovenijo je zasebno podjetje Brez vode ne moremo živeti SUN AIR WATER s sedežem v Portorožu. Za pitje in kuhanje uporabimo manj kot dva odstotka vode, ki priteče v hišni vodovod. Nutri — Tech trenutno ponuja najboljšo možno rešitev za zagotavljanje po- polnoma vame, sveže in kristalno čiste vode. Ima petnajststopenjski filtrimi proces. Pri prvi stopnji po- sebna SUBMIKRONSKA kerami- ka, ki služi kot predfiltracija, od- strani bakterije, azbest, parazite, razpadle organitne in organske substance, rjo, in druge trde delce. Po tej fazi je voda že bistveno čistejša, vendar se šele sedaj pričenja potovanje vode skozi Nu- tri—Tech filtracijo. Potovanje vo- de skozi preostale faze v veliki večini zagotavlja stoodstotno od- stranitev organskih in anorganskih spojin, kot so klor, kloroform, THM, bromoform, nitrati, pestici- di, sulfati, insekticidi, težke kovi- ne (svinec, aluminij, barij, baker in drugo). Poslednje filtrirne stop- nje vsebujejo serijo čistilnih ele- mentov, Id dajejo piko na I v tem procesu čiščenja. Vsakdo, kdor razmišlja o svo- jem zdravju, bi moral narediti vse, da odstrani škodljive ele- mente iz svoje pitne vode. Teh je veliko, poleg nitratov je v zadnjem času vse bolj na za- tožni klopi tudi klor. Znanstve- niki so namreč ugotovili, da klor v vodi reagira z drugimi snovmi, zlasti z razpadlimi pro- dukti organizmov, ki so živeli v vodi,in ustvarja izredno nevame kancerogene snovi. Ena takih je na primer kloroform. Naša voda teče po azbestno—cementnih ce- veh, kar pomeni dodatno nevar- nost. Ponekod so že pred leti pre- povedali uporabno taksnih cevi. To in še več nas sili, da se zava- mjemo pred nevarnostmi, ki dnevno ogrožajo naše zdravje. MAJDA GOZNIK Carico Nutri—Tech prek svojega eksluzivnega za- stopnika za Slovenijo podjetja Sun Air Water vse bolj prodira tudi v slovenske ustanove in domove. Filtrir- ni sistem ima certifikat o varnosti iz Miinchna, uspešno pa jc opravil tudi testiranje v kemijskih labo- ratorijih v Nemčiji, Švici, Kanadi, Veliki Britaniji in v Avstriji. Preizkusili pa so ga tudi v laboratorijih Za- voda za socialno medicino in higieno Celja in Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Republiško mini- strstvo za znanost in tehnologijo Slovenije je na osno- vi tega izdalo mnenje, da naprava opravlja svojo fun- kcijo in da rezultati potrjujejo njeno kakovost. Doku- menta o ustreznosti pa ni mogel izdati, saj za to na- pravo v Sloveniji še nimamo ustreznih standardov. "Najhujši meseci prihajajo!" Trije ptujski otroški zdravniki so se, pod vodstvom dok- torja Dušana Kolariča, odločili, da bodo iz podatkov, ki jih dobivajo pri rednem delu, poskušali analizirati vpliv nitratov v ptujskih podtalnicah na zdravje novorojenčkov. Analiza je prva tovrstna v Sloveniji in je pri slovenskih pediatrih naletela na veliko odobravanje, pa tudi vzklik: 'Ja kako pa ste si to upali!' Raziskava je namreč pokazala podatke, ki so zakrbljujoči in vpijejo po resnejšemu pri- stopu k problemom nitratov v slovenskih podtalnicah. • Dr. Kolarič, analiza je zahtevala pogum... "Za raziskovanje tega smo se odločili, ker smo dobili obvestila dr. Cirila Korparja, da imamo ne- normalne koncentracije nitratov v pitni vodi. Nitrati so le eni od množice kazalcev onesnažene podtalnice. Smo majhen oddelek in odločili smo se, da bomo kljub začetnim težavam začeli analizo. Pri metodologiji nam je pomagal dr. Ivan Malešič. Glede na to da smo prvi in edini v Sloveniji, so nas kolegi vpraševali, po kakšni metodi smo to vse počeli. Menim, da moramo biti zdravniki čiste ve- sti in zato smo se tega tudi lotili, kajti kakor hitro pričneš kaj prikri- vati, pride to na dan v veliko hujši in nepričakovani obliki. Pričeli smo konec novembra lani in razi- skave še tečejo. Ta trenutek znova opažamo malo višje koncentracije methemoglobina." • Kako lahko analizirate vpliv nitratov na zdravje no- vorojenčkov? Kako ti sploh delujejo? "Nitrati povzročajo spremembe v krvi. Poleg tega da povzročajo akutne zastrupitve, s sedanjimi obremenitvami pri daljšem delo- vanju in povišanih koncetracijah lahko povzročajo več sprememb. Nekatere od teh so rasti števila malignih obolenj in malformacij pri otrocih. To je nevarnost in na to opozarjamo. Za nas pa je tre- nutno aktualno poudariti, v kakšni nevarnosti smo in za kaj gre, da se pripravimo in pre tem ubranimo." • V največji nevarnosti so novorejenčki, ki nimajo izde- lanih obrambnih mehaniz- mov. Kaj svetujete materam? "Vedno jim svetujem, naj dojijo čimveč časa. Mama je 'naravni filter' pred nitrati. Tudi če zaužije hrano, ki ima veliko nitratov, jih izloča v mleku v zelo majhnih koncentracijah. Hkrati je tak način hranjenja tudi najbolj ekonomičen in staršev tudi ni potrebno obre- menjevati s preparati za mlečne mešanice. Tiste, ki ne morejo doji- ti, pa rešujemo trenutno z ustrezno vodo, vendar to ni sistemsko re- ševanje." SMRTNIH PRIMEROV ZAENKRAT ŠE NI • Je pri nas že prišlo do smrti otrok, katere vzrok pri- pisujete zastrupitvi z nitrati? "V svetu so imeli smrtne prime- re in so šele takrat ukrepali, pri nas jih zaenkrat še ni bilo. In niti ne smemo čakati na to, da bi na- stopili. Na to želimo pripraviti tu- di druge zdravnike, ki ne mislijo toliko na to. Morajo delovati pre- ventivo, ker mi na našem oddelku zdravimo že obolele otroke. Zaskrbljujoče je to, da imamo zmeraj večje obremenitve. Pedia- tri so bili presenečeni in so rekli: 'Veliko ste si upali narediti.' Mo- ramo pokazati karte in predstaviti problem ter hkrati nakazati rešitev. Povedati moramo sloven- skim pediatrom težave in znake, da so otroci obremenjeni... • Vi ste otroški zdravnik, vendar lahko poveste tudi kaj o vplivu nitratov na odrasle, kajne? "Odrasli imamo izdelan meha- nizem, ki nas varuje pred nitrati, zato ne prihaja do akutnih zastru- pitev. Pojavljajo se druge zadeve. Pri odraslih, Id so dalj časa izpo- stavljeni temu vplivu, nastopijo možnosti onkogenega delovanja, povzročanja malignih sprememb in mutacije na genih. Imamo re- zultate za Slovenijo, ki govorijo, da je glede na želodčni rak tako pri moških kot pri ženskah Ptuj zelo visoko. Verjetno vzrok ni sa- mo voda, saj je znano, da so razi- skave različnih dejavnikov v svetu daleč. Vsi so raziskovali dolgo- trajno izpostavo višjim koncentra- cijam nitratov in tam, kjer so bile le nekoliko višje (od 10 do 20 mi- ligramov dušika na liter), ni bilo povezav, tam, kjer se to giblje med 50 do 100 miligrami, prihaja tudi do akutnih zastrupitev pri otrocih in več malignih obolenj odraslih. Najbolje je seveda, še posebej za novorojenčke, da nitratov sploh ni v vodi, saj otrok nima izdelanega mehanizma obrambe. 80 ODSTOTKOV DOJENČKOV DO 3 MESECEV IMA PREVEČ METHEMOGLOBINA • Ali lahko poveste številke, do katerih ste prišli z analizo? "Seveda, nimamo kaj skrivati. Opozoril pa bi najprej na poman- kljivosti. To ni uradno prijavljena raziskovalna naloga, saj zato nihče od nas zaradi rednega dela nima časa. Mi to delamo pri otro- cih, ki jim jemljemo venozno kri zaradi siceršnjega zdravljenja pri nas. Torej nismo analizirali celot- ne populacije, temveč le nerepre- zentativni vzorec. V resnici pa bi bilo dobro pregledati vse in ugoto- viti, koliko je otrok in kakšen je odstotek takih, ki imajo čezmerne vrednosti methemoglobina. Tako je pač tu več rizičnih faktorjev, navidezno zdravih pa seveda ni- smo upoštevali. Raziskava poteka naprej. Če bomo našli koncentra- cije, iti so čez dovoljene meje, bo- mo takoj sporočili javnosti. Ob tem deževju bodo f)orasli nitrati: ljudje so gnojili z gnojnico, in ker vegetacije ni, ni bilo porabe, gnoj- nica je pronicala in jo je sedaj spralo. Kar smo našli, to smo objavili, objavili pa bomo tudi v Zdrav- niškem vestniku. Naši podatki kažejo, da je pri 57 meritvah bila kar pri 52 odstotkih otrok vrednost methhemoglobina višja od dovoljene, pri skupini do treh mesecev pa celo 80 odstotkov. To so naravnost grozljivi podatki! Naši kolegi pravijo: 'Pazite se tega.' V literaturi je namreč opi- sanih veliko čudnih primerov, na primer sindrom nenadne ne- pričakovane smrti novoro- jenčka, kar se dogaja samo v prvih mesecih. Na neki način obstaja možnost, ki jo posta- vljajo pediatri, možnost, da je pri marsikaterem takem do- jenčku neznani v>.rok tudi vpliv nitratov. Res je, da smo imeli nereprezentativen vzorec, a želeli smo le opozoriti, v kaj le- zemo in kje smo. Najhujši me- seci prihajajo. DARJA LUKMAN — ŽUNFt NEKAJ PRAKTIČNIH NAPOTKOV: Zdravniki najprej svetujejo hranjenje z materinim mle- kom j tisti, ki so prikrajšani zanj, lahko uporabijo vodo julija- na, vendar jo morajo prekuhati in vedno hraniti v hladilniku. Kravje mleko v času do dojenčkovega enega leta odsve- tujejo; boljše so humanizirane mešanice, ki jih uporabimo z neoporečno vodo. Uporaba kravjega mleka je korak na- zaj y pediatrlji; kravje mleko je pač za teličke. Miral in Radin sta kot nadomestek pitne vode primerna za odrasle, za dojenčka pa ne j ker imata preveč elektn)litov. Za manjše količine pa lahko uporabimo tudi strokovno preverjeno cedilo Eko Emo in filter za vodo Kristal, ki ju z malo sreče dobimo v ptujskih trgovinah. i Voda za kuhanje iz Radenske II i Radenska tri srca pripravlja za tržišče še eno vodo. Namen- il; jena je pripravi otroške hrane in kuhanju. Na slovenskem ||l tržišču sicer že obstaja nekaj takšnih vod, a so brez potrebnih IIi dovoljenj. Vodo iz Radenske bodo testirali po za to veljavnih 11 nemških predpisih. Predvidoma naj bi na trg prišla prihodnje 11 leto. MG KOMENTAR Veselo naprej do steklenjakov... Ko boste brali tole Tednikovo stran, boste morda rekli: 5/no res prišli tako daleč, da moramo filtrirati vodo iz pip, v katere pri- teka podtalnica iz enega največjih bazenov podtalnice v Sloveniji"! Ali pa boste dejali: Bravo, strokovnjaki, odkrili ste tehnologijo, s katero se lahko zavarujemo danes pred onesnaženo vodo, jutri pred onesnaženim zrakom, pa strupi v hrani... Tehnologi in tehniki bodo služili da bo veselje, .samo pri- merno reklamo morajo narediti in nas dovolj prestrašiti, da jim bomo verjeli. In mi bomo plačevali, kupovali, iskali naj- novejšo tehnologijo In zapravljali denar in tehnologija nam bo vladala. Nimam nič proti inovativnim tehničnim strokovnjakom, saj naše skrbi vsak malo pomir^o. Toda morda niti ne bomo opazi- li, da nas uspešne tehnologije uspavajo in delajo brezbrižne do narave. Da zaradi njihovih dosežkov postajamo otopeli do tega, kaj se dogaja zunaj naših domov. In nekega dne, ki niti ni tako daleč, bomo ugotovili, da bi bilo najbolje naše otn)ke že od ma- lega "gojiti" pod steklenjaki, da si bomo morali okoli mest na- rediti velike steklenjake s Pdtrirano vodo in zrakom. Ne bomo več mogli oditi v naravo, gozdove ali v hribe, ne na smučanje, ne v svežino rek, potokov in morja... Bo res prišlo do tega ali pa bomo kljub temu, da imamo na primer filtre za vodo, znali narediti ti.sti težji korak: zausta- viti onesnaženje, drug drugega kritično opozoriti na prestop- ke in nehati hliniti, da še kar nekako gre in da bo prihodnost zaradi uspešnih znanstvenikov in novih tehnologij samo čudovita zgodba o nenehnem napredku človekovega podre- janja narave. DARJA LUKMAN - ŽUNEC Voda v našem telesu 8 — od tu in tam 5. november 1992 — TEDNIK Javni tožilec odhaja M. Ozmec Ptujski župan Vojteh Rajher je v sredo, 21. ok- tobra, pripravil krajši sprejem za Slavka Kle- menčiča, ki odhaja z dolžnosti namestnika javne- ga tožilca v ptujski enoti Temeljnega javnega tožilstva Maribor. Ob tej priložnosti se mu je zah- valil za njegov prispevek v štirinajstih letih službovanja na javnem tožilstvu ter mu izročil spominsko darilo. Kot smo izvedeli, odhaja Slav- ko Klemenčič po svoji želji, saj se želi posvetiti svoji stroki v zasebni odvetniški praksi. miJMa O^VNE^iŽBORA ^ Biti poslanec bo lepo o tem, kako bomo volili poslance državnega zbora, smo že pisali, tokrat nekaj več o tem, kak.šnc parvice bodo imeli tisti, ki bodo izvoljeni. Na prvi pogled bodo pravi gospodje. Morda se bo tudi s tem ugled strankarskih poslancev nekoliko dvignil. Predvsem zato, ker se bodo morali delu posvetiti po- klicno. Ob tem torej ne bodo smeli imeti svojih podjetij, pa še od plače jim bodo trgali, če ne bodo prisostvovali sejam zbora in delovnih komisij. Pro- stora za izmikanje torej ne bo... ZAKON O POSLANCIH '.''' •!! ................. 'M'.' Sedanji parlament je konec sep- tembra letos sprejel zakon o po- slancih v državnem zboru. Lahko bi dejali, da so sedanji poslanci bodočim kar dobro "postlali", vsaj kar zadeva pravice in poslansko plačo. Po drugi strani pa bodo bo- doči poslanci precej bolj izposta- vljeni kritikam javnosti, saj bodo morali za dobro plačilo tudi do- bro, strokovno in pošteno delati. DOPUST ZA PRIPRAVO NA VOLITVE v,'..m...... Že v pripravah na volitve imajo kandidati po zakonu pravico do izrednega plačanega dopusta za pripravo na volitve. Dopust lahko traja največ osemnajst delovnih dni od dneva potrditve kandidatu- re. Ta bo na tokratnih volitvah 11. november. OMEJITVE Poslanec državnega zbora mora funkcijo opravljati profe- sionalno in ne sme hkrati biti član sveta ali funkcionar v državnih organih. Poslancev, ki bi lahko bili ministri ali njihovi namestniki, torej odslej ne bo več. Podobno velja tudi za po- klicno opravljanje funkcij v or- ganih lokalnih skupnosti. Ne sme ludi opravljali pridobitne dejavnosti in ne sme bili član nadzornega odbora katerekoli godpodarske družbe. Če lakih funkcij ne preneha opravljali v treh mesecih po izvolitvi, mu mandat avtomatično preneha. Izjema pri opravljanju del so le zahtevnejša strokovna, znan- stvena, pedagoška in razisko- valna opravila. Vendar je pri teh obseg dela zelo omejen. KAZEN ZA NEDELO IN NEUDELEŽBO NA SEJAH Če se poslanec neupravičeno ne udeleži seje zbora ali delov- nega telesa, se mu ustrezno zniža plača, brez posebnega upravičenega razloga ludi ne sme odkloniti članstva v delov- nih organih. Pa še podatke zaupne narave mora strogo va- rovali. Nesklepčnih odborov in sej torej ne bo tako veliko kot do- slej. Vsaj upamo lahko. POSLANSKA PLAČA IN UGODNOSTI .......i.iji.ii... Osnova za obračun plače bo povprečna mesečna plača zapo- slenega v gospodarstvu. Ta osnova se pomnoži s koeficine- lom 5. Potem so tu še dodatki za stalne dolžnosti, za funkcijo v zboru, za vodje poslanskih skupin in delovnih teles. In še povračila za stroške prevoza na delo, za prehrano, regres, doda- tek za ločeno življenje, stroški selitve, povračilo stroškov za izobraževanje, odpravnine ob odhodu v pokoj... Poslanci bodo lahko imeli 40 delovnih dni rednega dopusta in še izredni dopust za izjemne primere, ki lahko traja 30 dni. Po grobem izračunu bi bila naj- nižja osnovna plača za poslanca brez posebnih funkcij vsaj 150 ti- sočakov, najvišja pa bi se lahko gibala okoli 300 tisoč tolarjev. POSLANSKE PISARNE ">"•<<•<,i<>'........................... Poslanci bcxio ob zasedanjih ko- misij in zbora morali biti v Lju- bljani. Sicer pa lahko v svojih vo- lilnih okrožjih organizirajo delo v poslanskih pisarnah. Tam imajo pravico do strokovnih in admini- strativnih delavcev. Poslanci bodo torej postali svo- jevrsten poklic. Toda njihova ka- kovost in predvsem priljubljenost med volilci bo odločala o tem, ka- ko dolgo bodo lahko uživali nje- gove dobre plati. O tem bodo ime- li končno besedo volilci. Še do- bro! Lahko bi se namreč razvadili. Darja Lukman — Žunec Kandidiranje samo še jutri Jutri do 24. ure morajo pri vo- lilnih komisijah volilnih enot vložiti kandidature vsi, ki na- meravajo svoje kandidate pre- dlagati za volitve predstavnikov lokalnih skupnosti v državni svet. Za predsedniške volitve in za volitve poslancev državnega zbora pa je čas še do 11. no- vembra. NEKAJ IMEN ŽE ZNANIH v,r/,v/,,./j. r,'///,.',/, r.,/i? Po neuradnih podatkih, urad- ni bodo znani po 6. novembru, bo kar nekaj političnih strank v ptujski občini vložilo kandida- ture za poslance v državni svet in ti bodo predstavljali volilno enoto ptujske občine. Krščanski demokrati bodo predlagali Kri- stino Samperl—Purg, Liberalni demokrati Mirana Kerina, Slo- venska ljudska stranka Vlada Tumpeja, Socialdemokratska p'-enove Stanka Brodnjaka in Zeleni Ptuja Branka Brumna. Če ne bo kakšnih sprememb in dodatnih kandidatur, se bodo torej tisti, ki bodo 6. decembra volili poslance v državni svet, odločali med temi imeni. Prav gotovo se bo s kandidati pri- družila še kakšna stranka, manj verjetno pa skupine občanov. Ravno tako jih lahko predlaga še ptujska občinska skupščina. Vendar bodo kandidati uradno znani šele po 6. novembru, ko se bo začel tudi predvolilni boj. Predstavnike posameznih inte- resnih združenj pa bomo volilci volili le posredno po elektorjih, ki jih bodo določila posamezna interesna zdniženja iz gospodar- stva in negospcxlarstva. KAJ BO NALOGA IZVOLJENIH Kdorkoli že bo izvoljen, bo v državnem svetu predstavljal in- terese z območja sedanje ptuj- ske občine. Ormoška, lenarška in slovenjebistriška občina ima- jo pri tem nekaj manj sreče, saj so v volilnih enotah skupaj z drugimi občinami in bo torej poslanec predstavljal interese več občin skupaj. Poslanci v državnem svetu so neprofesionalni in njihov man- dat bo trajal kar pet let. Državni svet predlaga držav- nemu zboru sprejem posamez- nih zakonov, a jih ne sprejema; daje mnenje o vseh pomem- bnejših zadevah, zahteva razpis referenduma o kakšni odločitvi, zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena in daje mnenja o posameznih zadevah, kadar to od njega zahteva državni zbor. Se najbližja jc primerjava na- log članov državnega sveta z nekdanjimi poslanci zbora občin, vendar je bistvena razli- ka v tem, da člani sveta ne bodo več sprejemali zakonov in bodo predvsem posvetovalni organ. Darja Lukman — Zunec Strankarski kažipot IfLl -. ■ '.J ■ ■'■/MJM-4 ..... . /,JM: Danilo Utenkar — neodvisni kandidat za volitve v državni zbor Skupina Slovenjebistričanov se je odločila, da bo za volitve v državni zbor predlagala Danila Utenkarja, novinarja, trenutno podpredsednika bistriške vlade, ki vodi Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti. Kandidira v 4. volilni enoti, v kateri sta občini Ruše in Slovenska Bistrica, za uvrstitev na listo pa potrebuje podpise stotih občanov. Kot smo izvedeli, se je za neodvisnega kan- didata Danila Utenkarja že odločilo zadostno število občanov. (-VT) Gospodarstvo pred volitvami_ Kljub bližajočim se volitvam socialdemokrate bolj zanimajo gospodarska vprašanja in njiho- vo razreševanje. Predsednik občinskega odbora Socialdemo- kratske stranke v Ptuju dr. Mi- roslav Luei je povedal, da s po- močjo svojih predstavnikov v republiški vladi skušajo prebro- diti finančno krizo v Agisu, do- kler ne bodo našali ustreznejših rešitev. Iz nacionalnega, social- nega in ekonomskega vidika podpirajo nadaljevanje proiz- vodnje v Kidričevem. Pričaku- jejo, da bo v kratkem prišlo do gradnje zunajnivojskega križan- ja ceste in železnice v Ptuju, ki občasno povsem ohromi tranzit- ni in tudi že mestni promet. Pri- zadevajo si tudi za čimbolj ugo- den položaj Ptuja v okviru bo- doče lokalne samouprave, ena- kopraven regionalni razvoj, de- centralizacijo gospodarskega in bančnega sistema. S trenutnimi razmerami v državi socialdemokrati niso zadovoljni. V obdobju, ko v Ptuju dobesedno trepetamo za vsako delovno me- sto, v Ljubljani odpirajo nove cen- tre, ki jih financirajo različna mi- nistrstva, tudi z denarjem ptujskih davkoplačevalcev. V okviru svoje- ga programa dajejo vso pcxlporo odpiranju novih, produktivnih de- lovnih mest. Brezposelnost želijo odpraviti z naslednjimi ukrepi: gradnjo slovenskega cestnega križa in infrastrukture, s spodbu- janjem triizmenskega dela, selek- tivnim skrajšanjem delovnega časa, odpiranjem možnosti občasnega dela s polovičnim de- lovnim časom, uvedbo ugodnejših davčnih olajšav za odpiranje pro- duktivnih delovnih mest, omejitvi- jo zaposlovanja tujcev, financiran- jem dopolnilnega usposabljanja za prezaposlovanje in iskalce jirve zaposlitve. (—MG) liniBiilSiliiiiliiiBM Se o lastninjenju s problemom lastninjenja se doslej nisem mnogo ukvarjal, saj sem bil trdno prepričan, da obstaja dovolj pametnejših Slo- vencev, ki bodo problem ustrezno in hitro rešili. Toda zadnje žal ne drži. Na stotine Slovencev je preživljalo dneve in dneve na raznih sejah, na katerih so se prerekali o različnih oblikah lastninjenja, ne da bi kratko in jasno znali formulirati bistvo problema, kot da ne bi vedeli, za kaj pravzaprav gre. Tudi časopisi in televizija namenjajo problemom zamegljenega la- stninjenja ogromno prostora oziroma časa. Podobno je bilo tu- di v skupščini. Nekdo je predlagal nekakšno rešitev, nakar je redno sledila množica popolnoma nasprotnih mnenj, kar je pri- peljalo do prerekanj in prepirov. Na ta način so se sestankujoči pogosto oddaljili od bistva problema in končevali seje z na- sprotnimi teorijami o možni rešitvi problema lastninjenja. Ra- zlage problemov so bile pogosto tako meglene, da niso bile pri- merne za nobeno konkretno akcijo. V članku bom (sicer nekoliko pozno) na podlagi znane Came- ghijeve knjige o reševanju pro- blemov postavil štiri standardna vprašanja in poskušal nanje tudi odgovoriti. Moda bom s temi odgovori razjasnil nekatere ne- jasnosti. Pa začnimo! 1. V čem je problemi Problem je v lastninjenju, to je v preobliko- vanju kvalitete lastnine. Lastnin- ski odnos je v bistvu matematična funkcija, ki priredi vsakemu ob- jektu natančno enega lastnika, ki je lahko posameznik ali množica ljudi. Če obsega ta množica vse ljudi v neki družbi, govorimo o "dnižbeni lastnini", če obsega ta množica skupino zasebnikov ali posameznika, pa govorimo o "za- sebni lastnini". Lastniki objektov pogosto, zlasti v družbeni lastnini, niso tudi tisti, ki bi z lastnino upravljali. V razvitem svetu so se izkazala za uspešnejša tista pod- jetja, kjer upravljajo lastniki s podjetjem, to so zasebna podjetja. In pri nas je zdaj predvsem prob- lem prehoda družbenih podjetij in ustanov v zasebne. 2. Kako je prišlo do problema? Problem lastninjenja je posledica prehoda slovenskega družbenega sistema iz socializma v kapitali- zem. Naš prehod je v sklopu sve- tovnega propadanja realnega so- cializma, ki zaradi svoje togosti, omejevanja človekovih pravic, fevdalnih odnosov in predvsem gospodarske neučinkovitosti ni vzdržal tekme z razvitim kapitali- stičnim svetom. Obremenitev real- socialističnega sistema je postala večja od njegove odpornosti, zato je odpovedal. 3. Katere so mogoče rešitve pro- blema lastninjenja? Razen kraje družbenega premoženja, s katero se ne bom ukvarjal, čeprav vsi ve- mo, da obstaja, so mogoče predv- sem naslednje rešitve: a) razprodaja družbenega pre- moženja tujcem, ki imajo za to do- volj kapitala b) razdelitev družbene lastnine med vse zaposlene glede na njihov prispevek k pridobivanju tega pre- moženja v preteklosti ali ne glede na to c) čakanje na trenutek, ko se bo- do v prihodnosti izoblikovali do- mači slovenski kapitalisti, ki bodo imeli dovolj kapitala, da bodo prevzeli družbena podjetja, med tem časom pa vzpodbujanje z za- koni v tej smeri č) kombinacija strategij a), b) in c). 4. Katera rešitev lastninjenja je najboljša"? Tu preidemo na po- dročje decizijske teorije (teorije o odločanju), kjer je za odločitev pomemben kriterij, po katerem se odločamo. Rešitvi a) in b) sta na- jhitrejši, imata pa obe negativne posledice v daljšem obdobju: raz- prodaja podjetij tujcem bi omajala slovensko suverenost, razdelitev premoženja med vse zaposlene Slovenci pa bi pomenila le dru- gačno preobleko za propadlo sa- moupravljanje. Trnjevo pot pred- stavlja strategija c), ki bi imela v daljšem razdobju najbolj pozitivne rezultate, z ustrezno kombinacijo deležev vseh treh strategij pa je primerna tudi strategija č). Vem, da z napisanim nisem od- kril Amerike, poskušal pa sem lo- gično analizirati nekatera dejstva, okoli katerih se lomijo kopja Slo- vencev. Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.. Slovenska Štajerska stranka Ohranimo lep videz našega mesta v Tedniku sle 29. oktobra v rubriki Prejeli smo objavili pi- smo gospoda Vi kija Para z gornjim naslovom. V pismu g. Far opozarja na predvolilno kampanjo, ki se bo pričela 11. novembra in bo trajala 24 dni, sc pravi do volitev. Zeleni Ptuja se v popolnosti strinja- mo z njegovimi opozorili in smo z njimi seznanili že vse politične stranke, ki delujejo v občini Ptuj. Še več, na zasedanju ptuj- ske skupščine v septembru smo zahtevali, da se pripravi odlok o načinu plakatiranja in da se stranke morajo se- stati s Komunalnim podjet- jem Ptuj ter se z njim dogo- voriti o načinu plakatiranja. Rezultati teh zahtev so vidni že sedaj. Vsi plakaterji, ki so v mestu, so očiščeni starih plakatov, na njih se ne poja- vljajo vsepovprek nalepljeni plakati, ampak so ti naleplje- ni lepo. Drugi rezultat pa je ta, na žalost še njegovi rezul- tati v celoti niso vidni, da jc izvršni svet pripravil nov odlok o plakatiranju in s tem razveljavil stari odlok iz leta 1953. Torej g. Par, Zeleni Ptuja prav tako kakor vi ne bomo dovolili, da bi Ptuj postal pa- pirnati Babilon ne sedaj pred volitvami, kakor tudi ne po volitvah, saj bodo tudi takrat plakate lepili organizatorji na- jrazličnejših prireditev —- in to po Sisteftnti "kjei^pfide~. Samo eno Slovenijo imamo, samo en Ptuj imamo! Zeleni Ptuja, Štuki l/a, Ptuj Slovensko ekološko gibanje in JE Krško Kot smo zapisali že v naš program, je predčasno zaprtje JE Krško možno, vendar gre za pomembno strokovno odločitev. SEG meni, da je JE Krško za Slovenijo lahko re- sna nevarnost, saj ni mogoče povsem izključiti večje ne- sreče. V takem primeru, če bi šlo denimo za nesrečo černo- bilske razsežnosti, bi bil ogrožen slovenski narodni ob- stoj. Podpiramo torej tudi iz- stop Slovenije iz celotnega je- drskega ciklusa. Kar zadeva strahove, da bi ob predčasnem zaprtju JE živeli ob svečah, menimo, da gre za demagogijo. Znano je, da v Sloveniji še vedno pora- bimo preveč elektrike na eno- to proizvoda. Potrebni so ukrepi, ki bodo potratne po- rabnike prisilili k zmanjšanju porabe (cena elektrike). Prav tako pa je potrebno normalno rabo in varčevanje bolj ustrez- no spodbuditi. Program predčasnega za- prtja mora prinesti natančno bilanco, predvideti nove vire, zlasti alternativne in obnovlji- ve, rešiti problem trajnega skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ure- diti vprašanje pravične rente. V JE Krško ne sme po zaprtju nihče ostati brez posla. V okviru programa je treba rešiti na meddržavni ravni tu- di vse posledice, ki izhajajo iz solastništva JE Krško (Slove- nija — Hrvaška). Pogajanja morajo zajeti tudi vprašanje radioaktivnih odpadkov m rento. SEG nima ničesar proti tujim vladnim in nevladnim organiza- cijam, ki zahtevajo predčasno zaprtje. Predlagamo pa, da le— te naredijo vse, da bodo njihove vlade — ob popori njihove jav- nosti — slovenski program za- prtja tudi finančno podprle. Po verifikaciji programa v re- publiškem parlamentu je možna ludi njegova preveritev na vse- slovenskem referendumu. Pro- gram je moč izdelati najpozneje do druge polovice 1993. Po izračunih nekaterih naših stro- kovnjakov je moč JE Krško za- preti nf^prej osem let po spre- jetju programa. Izračun pokaže, daje to leto 2001. Ekološki pozdrav! Predsednik SEG MitjaZUPAN TEDNIK i^ovember 1992 od tu in tam — 9 SLOVENSKA BISTRICA Prisegla tretja generacija vojakov 330 vojakov tretje generacije slo- venske vojske, ki so prišli iz občin Gornja Radgona, Lendava, Lenart, Ljutomer, Maribor, Ruše, Pesnica, Murska Sobota, Ormož, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slo- venske Konjice, Slovenj Gradec, Celje in Slovenska Bistrica, je mi- nuli petek priseglo v 710. učnem centru slovenske vojske. Vreme je bilo vse prej kot pri- merno za svečanost, zalo so pri- sego opravili pod nekdanjimi hangarji, kjer so našli streho vo- jaki, njihovi starši ter prijatelji, ki so se v velikem številu ude- leželili svečanosti. Pozdravni nagovor je opravil major Jože Majcenovič, poveljnik bistriškega učnega centra, v imenu ministrstva za obrambo je govoril mag. Marijan Fekonja, dobro- došlico mladim vojakom z željo, da bi jim bila bistriška vojašnica v dveh in pol mesecih drugi dom, pa je zaželel slovenjebistriški župan Ivan Pučnik. Ob tej priložnosti so v zgradbi komande centra odprli likovno razstavo Brede Vad iz Maribora. Vida Topolovec Gočova, ostani zdrava! v Lenartu si občinski možje že od pomladi prizadevajo, da bi začeli graditi tovarno usnja. Občina spada med manj razvite, zaradi brezposelnosti pa ji grozi socialna bomba. Najprizadevnejši občinski veljaki so govorili, da bi si občina z gradnjo usnjarne opomogla, saj bi zaposlili številne brezposelne prebivalce teh krajev. Tako si je av- strijski podjetnik Herbert Schmidt izbral prostor med staro in novo strugo reke Pesnice v vasi Gočova. Lenarški župan Jože Skrlec se je takoj začel truditi, da bi ta pro- stor pridobil. Pri tem ni izbiral časa, saj jc kmete obisko- val celo ponoči, pa tudi z denarjem za nakup zemljišč ni varčeval. Ali usnjarne v Gočovi res ne bo?! Občinski očetje so s ponosom ponujali uspešno poslovanje av- strijskega podjetja ter njihovo vi- soko tehnologijo. Prebivalce so zapeljali tudi čez mejo, da so si jo lahko ogledali. Pri tem pa so poza- bili, da v "svoji" občini občani, na primer zaradi pomanjkanja pitne vode, ne morejo zadovoljevati bi- stvenih življenjskih potreb, kot bi ustrezalo času, v katerem živijo. Spori in zapleti v zvezi z grad- njo usnjarne so med lenarškim občinskim vodstvom in nasprotni- ki usnjarne — prebivalci Gočove — potekali skoraj pol leta. 17. oktobra je Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje dal mnenje o osnutku dopolnitev srednje— in dolgoročnega plana občine Lenart zaradi gradnje to- vrne usnja v Gočovi in ugotovil, da ni usklajen z obveznimi izho- dišči prostorskih sestavin dolgo- ročnega plana Republike Sloveni- je. Zavrnil je projekt prav v vseh točkah, ki zadevajo urejanje pro- stora in varovanje okolja. Še pose- bej nesprejemljiva je graditev usnjarne v Gočovi na prvem ob- močju kmetijskih zemljišč, saj so to zemljišča, ki so trajno namenje- na kmetijstvu. Omenjena lokacija je na predla- ganem območju neustrezna in ne- sprejemljiva tudi iz vodnogospo- darskih razlogov. Izračun razpo- ložljivih količin vode za potrebe usnjarne temelji na napačno upo- rabljenih podatkih, saj je izdelova- lec osnutka zazidalnega načrta dal podatke o pretokih Pesnice v Za- mušanih, kjer se Pesnica izliva v Dravo, in ne v Gočovi. Tudi po mnenju Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor gra- ditev usnjarne ob Pesnici zaradi sedanje kakovosti vode v njej ni primerna. Prečiščena odpadna vo- da bo še vedno vsebovala preveč škodljivih snovi, kot so KPK, ni- triti, nitrati, amonijak, šestvalentni krom in anorganske soli. Neustrezno pa bi bilo tudi mo- rebitno odlagališče odpadkov za potrebe usnjarne. Odlagališče po- sebnih odpadkov nikakor ne sodi na ekološko občutljivo in v kme- tijstvo usmerjeno pesniško dolino. Odpadne vode, odpadni mulji in trdni odpadki take industrije vse- bujejo kromove spojine, ki so v šestvalentni obliki zelo strupene in rakotvorne. Župan je zelo rad ponavljal, da bodo strokovnjaki že sami preso- dili, ali je gradnja usnjarne na pre- dlagani lokaciji primerna. Le- narško vodstvo je v pričakovanju odgovora iz Ministrstva za varstvo okolja izgubilo potrpljenje: župan je po 150-dnevnem čakanju posta- vil slovenski vladi ultimat. Minister Miha Jazbinšek o gradnji pravi: "V Gočovi ne bodo gradili to- varne usnja, kar je jasno razvidno iz strokovnega mnenja Zavoda Republike Slovenije za prostorsko urejanje. Tudi če bi bili teoretično zagotovljeni vsi pogoji, kar pa je nemogoče, še vedno ostane dej- stvo, da je Pesnica rečica, ki nima dovolj vode, torej ob njej ne more biti in ne bo usnjarne! In to ve le- narško vodstvo že od prvega dne, vse drugo pa je sprenevedanje." Predsednik lenarškega izvršne- ga sveta Avgust Zavmik je o od- govoru Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora pove- dal: "Po dolgem čakanju smo končno dočakali odgovor, ki ima dokaj 'smešno' vsebino. Omenje- no ministrstvo se sklicuje samo na spremembe dolgoročnega in sred- njeročnega plana. Ker so plane sprejemali leta 1985 in 1986, usnjarne še nismo mogli planirati, saj se je investitor pojavil šele le- tos. Ministrstva bi nam moralo na- pisati tehtne argumente, na katere bi se sklicevali v pogovorih z in- vestitorjem. Dolgoročni in sred- njeročni plani so premalo." Gospoda Zavrnika smo spomni- li, da je ministrstvo izdalo še do- polnilo k mnenju (iz njega smo tu- di mi črpali podatke), a dodaja, da dokumentov s to vsebino niso do- bili. Edini po njegovem strokovni argument je mnenje republiškega sanitarnega inšpektorja, ki je imel pripombo na ogrevanje v usnjami. Med prebivalce Gočove se je spet naselil strah, da se vse ponov- no začenja, saj nam tudi predsed- nik lenarške vlade Avgust Zavrnik ni mogel dati točnega odgovora, da usnjarne ne bo. Ali bo kdo prebivalcem te slo- venskogoriške vasice še lahko po- vrnil mir in sožitje, ki so ju uživa- li pred predvideno gradnjo?. Naj- bolje bi bilo, da bi na usnjarno po- zabili in zaživeli znova. Besedilo in posnetek: Marija Slodnjak Petič ormoško martinovanje na prostem v soboto^ 7. novembra, bo v Ormožu vse v znamenju marli- novega. 7.e od jutranjih ur bodo na obeh straneh Ke- renčičevega trga in pred blagovnico Tima postavljene stojni- ce, kjer bodo prodajali mošt, pečene kostanje in druge slastne prigrizke. Osrednja prireditev s proslavo ob odgrnitvi reliefne podobe ormoške krajine se bo pričela ob 10. uri dopoldan pred go- stiščem Polžek na ljutomerski cesti, kjer bo tudi kulturni program. Pred blagovnico Tima se bo program, ki so ga pri- pravili učenci ormoške osnovne šole in mešani pevski zbor DPI) Svoboda iz Ormoža, pričel okoli 12. ure. V prireditev je vključena že tradicionalna jesenska Timina modna revija, prireditev pa bodo sklenili s krstom mošta. Aktiv kmečkih žensk ormoške občine pripravlja za ta dan v starem delu ormoškega hotela prav tako tradicionalno razsta- vo dobrot domače kuhinje. yf Številne gasilske prireditve V mesecu požarne varnosti so lenarški gasilci pripravili več pri- reditev. Jože Horvat, tajnik Občin- ske gasilske zveze v Lenartu, nam je povedal, da je zveza organizira- la v posameznih gasilskih društvih pregled opreme, telmike in vozil. Krajevna gasilska društva so naj- več pozornosti namenila preven- tivnim pregledom stanovanj in go- spodarskih objektov. Pregledali so tudi hidrantno omrežje in vodne vire. Po vseh gasilskih domovih so tudi pripravili razstavo opreme, orodja in sredstev za gašenje in reševanje. Sodelujejo tudi z društvi Mladi gasilec v osnovnih šolah. Učen- cem so predvajali filme s preven- tivno gasilsko tematiko. Opozorili pa so jih tudi na najpogostejše ne- varnosti požara. Sklepna prireditev je bila v ne- deljo, 25. oktobra, ko so pred pod- jetjem Kristal uspešno izpeljali operativno vajo. V vaji so sodelo- vali gasilci iz vseh lenarških gasil- skih društev in dokazali, da so za gašenje požarov dobro pripravlje- ni. Prikazali so tudi reševanje lju- di iz zastrupljenih prostorov. Javna razsvetljava v Zgornji Ščavnici .....................!........' V centru Zgornje Ščavnice so uredili javno razsvetljavo in asfal- tirali nekaj cest v manjša krajevna središča v njihovi krajevni skup- nosti. Čeprav naj bi za oboje v ce- loti dobili denar iz občinskega sa- moDrisDevka. so morali svoi delež primakniti tudi krajani in drugi uporabniki cest. Dnevi odprtih vrat ,,J, y v i" v " Od minule srede do sobote so na lenarški policijski postaji imeli odprta vrata za vse tiste, ki jih za- nima njihovo delo. Hkrati pa je v njihovih prostorih bila razstava o delu policije. Na ogled so postavi- li delovna sredstva policije od av- tomobilov in radarjev do sredstev za odkrivanje eksplozivnih teles. Strokovnjaki so vse obiskovalce seznanili z varovalnimi sistemi proti vlomilcem. Proizvajalci alar- mnih naprav so jih tudi prodajali. Kot nam je povedal namestnik le- narške policije Jože Rožmarin, je bil namen razstave in odprtih vrat seznaniti ljudi z njihovim delom. Z občani bi radi vzpostavili pri- stnejše odnose in večje medseboj- no zaupanje. Policisti bi radi ljudi prepričali, da je njihovo delo varo- vanje in pomoč. 70 delavcev v TVT še vedno nima dela 'mfmmmmmmmmmmmmmmm. v TVT-ju, družbi za izdelovanje grelnikov, je pred dobrima dvema mesecema ostalo brez dela 31 delav- cev. Direktor Stanislav Leskovar je povedal, da je v podjetju trenutno zaposlenih 140 delavcev. Zaradi zmanjšanja tržišča dela za že znane domače in tuje naročnike šestdeset proizvodnih in petindvajset režijskih delavcev. Nekateri tuji partnerji so odpovedali svoje naročilo za le- tošnje leto. Vodilni v podjetju si prizadevajo, da bi razširili tržišče svojih proizvo- dov in tako zaposlili 70 delavcev, ki so trenutno doma na čakanju. Marija Slodnjak Zakaj slabi odnosi s Hrvatsko? že dalj časa opažamo, da so odnosi z našimi sosedi v.se prej kot prijazni. To veje iz dnevne politike, pa tudi v javnih glasilih le redko slišimo ali preberemo kakšno pri- jazno besedo za Slovence. Kaj menijo o teh odnosih neka- teri občani ormoške občine, smo poskušali izvedeti z anketo. Tilika Kolarič, Obrez: "Ljudje, predvsem pre- prosti, bi znali le reči drugače urejati kot poli- tiki. Med nami, ki smo bili ne- posredni sosed- nje, ni bilo po- sebne delitve, češ ti si pa Hrvat ali kaj podobnega, ampak smo bili vsi preprosto — ljudje. Osebno vedno razmišljam, da bi odnose lahko uredili. Če pa se bodo krhali do skrajnosti, bo slabo še posebej za nas,ki živi- mo ob meji." Franc Hergula, Cvetkovci: "Kolikor lahko izvemo iz javnih glasil, so ti od- nosi s sosednjo Hrvaško dokaj slabi. Ker smo neposredni so- sedje, bi morali biti bolj povezani. Kaže, da sla- be odnose podpihuje politika. Menim, da bi si ljudje brez poli- tike znali bolje urediti medse- bojne odnose, vendar se zdi, da so jih hrvaški politiki pre- pričali, da smo Slovenci krivci za vse njihove težave. Ko pri- deš k njim, kar grdo gledajo, ker si Slovenec. Ne vem, kako daleč bo vse to šlo." Franci Trsten- jak, Frankovci: "Ni prav, da so odnosi zaostrili tako daleč. Ver- jetno je na hrva- ški strani nekaj zavisti glede trdnejše valute in boljšega živ- ljenja na Slovenskem v primer- javi z njihovim. Hrvaška je v težavah in mnogi pri njih z zao- strovanjem odnosov s Slovenijo prikrivajo gospodarske in druge težave, ki jih še vedno imajo. Menim, da bi odnose morali urediti. Verjetno bo to takrat, ko se bo pri njih vojna končala. Ta- krat se bomo lažje pogovarjali." Alojz Sok, Or- mož: "Na po- dročju zunanje politike se bomo v stranki SKD zavzemali za prenehanje voj- ne na Balkanu, ureditev medse- bojnih odnosov z vsemi sosednjimi državami, še posebej za izboljšanje odno- sov s Hrvaško, kar je za or- moško območje ključnega po- mena." Dr. Slavko Gre- gurec, Ormož: "Menim, da bi lahko bili odno- si bistveno bolj- ši, kot so, pred- vsem ker smo sosedje in bomo to tudi ostali. Medčloveški odnosi, ki so na tem območju bili tradicionalno dobri, bodo morali ostati takšni, kot so bili. Upam, da se bodo sčasoma zgladili tudi politični odnosi, ker brez tega ne bo dobrih go- spodarskih stikov, ki so po- membni za razvoj ene ali druge države. Upam, da je med nami več tistih točk, ki nas povezuje- jo, kot tistih, ki nas ločujejo. Ko pa se bodo uredili politični odnosi, bodo ustvarjene tudi razmere za mimo sožitje, kot med sosedi mora biti." Dr. Jože Bešvir, Ormož: "Pred vzpostavitvijo irteja je bilo na kjlf^ini ravni ve- ilJ^Rj.-lažje vzpo- dobre sti- kU s Sosedi. Se- 49j pa se na žalost pojavlja vse več znakov, da lokalne oblasti tega ne morejo več sa- mostojno urejati. Slediti morajo navodilom iz Zagreba in zato so razmere takšne, kot so. Kaj hrvaška politika želi, je težko reči. Po vsej verjetnosti hoče odtegniti pozornost od svojih notranjih problemov, ki jih ima veliko, to pa potem čutimo v medsosedskih odnosih." Posnetki in besedilo: Vida Topolovec UUDSKi UNiVERZi ORMOŽ W SLOVElitSKA bl^tRlCA Bogata paleta izobraževalnih programov ORMOŽ — V pogovoru z ravnateljem Ljudske univerze Ernestom Vodopivcem smo iz- vedeli, da pri načrtovanju in kreiranju posameznih progra- mov izhajajo iz izobraževal- nih potreb občine. Ker iamjo minimalno število zaposlenih, sodelujejo s strokovnjaki obeh slovenskih univerz, Andra- goškim centrom Slovenije, Gospodarsko zbornico, ra- zličnimi instituti in z vodilni- mi strokovnjaki iz gospodar- stva. To jim med drugim omo- goča, da nenehno razvijajo nove programe, že obstoječe )a dopolnjujejo z novostmi. Enako pozornost namenjajo pedagoški in andragoški iz- vedbi programov, zato vsebine prilagajajo predznanju ude- ležencev in s tem omogočajo njihovo aktivno sodelovanje. V novembru bodo pričeli program strojnega tehnika, v katerega se lahko vpišejo tisti, ki so končali poklicno šolo. V velikonedeljskem, toma- ževskem, ormoškem in kogov- skem vrtcu so organizirali te- čaje nemškega jezika za predšolske otroke. V i vanj- kovski, tomaževski in miklav- ški osnovni šoli imajo organi- ziran tečaj angleškega jezika, v miklavški šoli pa je organi- ziran tečaj nemškega jezika tudi za učence nižje stopnje. V velikonedeljski osnovni šoli v tem času že teče začetni tečaj računalništva za posa- mezne delovne organizacije. V strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje so vključili tečaje za kmetijskega delavca, kmečko gospodinjo, vinarstva in kletarjenja, ki so ga pred pričetkom poletja uspešno sklenili, biološkega dina- mičnega kmetovanja in vrtnar- jenja, čebelarjenja, krojenja in šivanja ter usposabljanje voz- nikov viličarjev. V programe izpopolnjevanja po zakonskih predpisih so uvrstili varstvo pred požarom, varstvo pri delu, higienski mi- nimum in civilno zaščito. SLOVENSKA BISTRICA — Vida Lepoglav, ravnateljica bistriške ljudske univerze, je med drugim povedala, da nu- dijo posebne storitve pri infor- miranju in svetovanju ob sa- moizobraževanju, pri učenju med šolskim letom, popravnih izpitih za osnovnošolce in srednješolce, pri pripravah za sprejemne izpite, izposojajo tudi učne pripomočke ter tip- kajo in razmnožujejo različne tekste. Program izobraževanja za ekonomskega in strojnega teh- nika že teče. V bistriškem, pragerskem, poljčanskem in oplotniškem vrtcu se ob igri okoli sto malčkov uči tujega jezika. Zanimanje za dodatno znanje jezikov je veliko tudi med bistriškimi šolarji. V šoli Pohorskega odreda imajo šest skupin, ki se učijo nemškega jezika, in dve skupini, ki se učita angleščino. Tečaji tujih jezikov potekajo še na šolah na Spodnji in Zgornji Polska- vi, Pragerskem, v Oplotnici, na Črešnjevcu in v Makolah, kjer se učenci ob rednih urah nemškega jezika učijo an- gleščine. Zanimanje za tuje jezike pa ni samo med osnovnošolci, temveč tudi pri zaposlenih v posameznih bistriških podjet- jih. Tečaji angleškega in nemškega jezika potekajo v Impolu, Tovarni olja, Emmi- ju—Lesnini in v bistriški eno- ti Kreditne banke Maribor. V zadnjem času dobro sode- lujejo tudi z mariborskim za- vodom za zaposlovanje. Za 14 nezaposlenih Bistričank so že organizirali tečaj krojenja in šivanja, enajst brezposelnih je končalo tečaj nemščine, vse to pa je plačal zavod za zaposlo- vanje. V novembru pripravljajo 50-ume tečaje krojenja in šivanja in tečaje za voznike viličarjev. Organizirali bodo tudi teča- je za ohranitev zdravega in mladostnega videza, ciklus predavanj o urejanju okolja, negi vrtov, sadovnjakov in vi- nogradov, ciklus predavanj za družino, šolo in starše ter še vrsto drugih dejavnosti. Vida Topolovec i ........................................................................................................................................; t^i Petdeseta številka Vt Bistriške panorame Dober mesec pred drugo obletnico izhajanja so pri ;; ;• Bistriški panorami, štirinajstdnevniku, ki ga Slovenje- ;; : bistričani vedno težko čakajo, izdali petdeseto števil- ;; > ko in to med drugim počastili v krogu stalnih in • občasnih sodelavcev. ;; Največ zaslug, da Panorama vztraja na informativ- ; : nem področju dokaj občutljive lokalne skupnosti, ima , '•!,, :■ brez dvoma izdajatelj časopisa Impos in njen odgo- ;; : vorni urednik Bojan Sinič. Pri Bistriški panorami sledijo načelu, da je potrebno , [[ : vse lokalne spremembe obravnavati kritično, z vzrav- \ nano držo in poštenostjo. ' U Ob jubilejni številki razmišljajo, da bi morda postali ^;;' i tednik. VT /i ' ' - - -..... ^ ^ ^ ,i • ' -i /f/, I J / I i /1 / IjJf/,/ ^ 10 — od tu in tam 5. november 1992 — TEDNIK Hvala za pomoč pri dobrodelnem koncertu Zamisel o prireditvi dobrodel- nega koncerta v organizaciji Društva za pomoč duševno ne- zadostno razvitim osebam in Društva za ccrebralno paralizo v občini Ptuj se je porodila v le- tošnji pomladi. Pobudo sta dala predsednika obeb društev, člani izvršilnih odborov pa smo bili nekoliko nezaupljivi glede rea- lizacije in odzivnosti. Sedaj, ko je več kot uspešna prireditev za nami, čestitamo ge. Tilčki Šuman in g. Milanu Klajnšku, vsem staršem naših otrok, članom izvršilnih odbo- rov in vsem ljudem dobre volje, ki so s svojim entuziazmom po- magali pri pripravah in realiza- cija koncerta. Vseh manjših in večjih zaprek ne bi rešili, če or- ganizatorjev ne bi vodili srčnost in zaupanje v ljudi, da je "ne- mogoče — mogoče." Za naše delo vzp(xibuden in osebno doživet otvoritveni nago- vor je namenil vsem prisotnim g. Vojteh Rajher, župan naše občine, ki se mu zahvaljujemo za razume- vanje in sodelovanje. Ob estetsko narejeni cvetlični sceni, ki jo je oblikoval g. Janez Kogej (Cvetličarna Spominčica), so se vrstili ansambli in pevci s svojim programom. Zahvaljujemo se pokroviteljem: Skupščini občine Ptuj, Petoviaav- tu Ptuj, Talumu Kidričevo in Za- vckIu Radio—Tednik Ptuj ter vsem darovalcem denarnih prispevkov in občinstvu na koncertu z Goe- thejevo mislijo: "Opravi svojo dolžnost in boš vedel, kdo si. In kaj je dolžnost? To, kar sleherni trenutek zahteva od tebe. " Hilda Slekovec, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj Bilo je veselo... Foto: Laura Nova tomaževska razglednica Po dolgih letih je Tomaž pri Ormožu le dobil svojo razglednico. Naročnik je župnišče, fotografiji sta na- stali pod objektivom or- moškega fotografa Štefana Hozyana, razglednica pa je bila izdelana v Švici. Pred- stavljena je farna cerkev sv. Tomaža in njen glavni oltar. Razglednica je bila prvič predstavljena na svečanostih ob 250-letnici cerkve in de- setem krajevnem prazniku. VT Čas, ki ga živimo, je za mno- ge vse prej kot prijazen, saj so že odrinjeni na sam rob revščine, iz katere sami ne vidi- jo izhoda in jim je zato treba nekako pomagati. Klicu po po- moči soljudem so se s koncer- tom, ki sta ga pred blagovnico Mercator organizirala Karitas sv. Ožbalt Ptuj in Mercator Ptuj, odzvali Brendy in Hajdi ter skupina Polet. Koncert je privabil veliko ljubiteljev prijet- ne glasbe, ki so vsak po svojih močeh prispevali živila in de- narne prispevke. V imenu vseh, ki bodo de- ležni pomoči, iskrena hvala da- rovalcem, nastopajočim ter Mercatorju Ptuj za vsestransko pomoč. ^ omot Svet igre, prek katerega otrok misli. Je svet nedo- končanih stvari... Prav le Toličičeve misli so nam dale pobudo, da smo v VVO Ormož preživeli oktober tnalo drugače. Otrok se uči z igro, z igro spoznava svet. Svet smo mi vsi: otroci, vzgojitelji, starši. Zato smo se potrtidili in jim ga približali. Kako? — Frizerka je prišla v vrtec in otrokom "od blizu" pokazala ves pribor, ki ga uporablja pri svojem delu, potem pa se je z otroki igrala tako, da jih je česala, strigla, jim svetovala — ni dolgo trajalo, pa so že vsi otroci postali fizerke, kozme- tičarke, svetovalci... Čas je pre- hitro tekel, igra se je nadaljeva- la še doma in naslednje dni. — Modna revija, ki jo je po- magala pripraviti mamica, je vzpodbudila vsakega posebej, da se je "predstavil javnosti" — staršem in jim na tak način "po- vedal", kdo so njegovi prijatelji in katero skupino obiskuje letos. — Za en dan smo se spreme- nili v "prave planince" in pre- hodili del ormoške planinske poti. Povzpeli smo sc na hrib, bili smo bližji soncu in dalje nam je trajal dan. — Klopotec je klopotal, kli- cal, ropotal — naše dvorišče se je spremenilo v vinograd, otroci pa v prave "berače", "prešarje", "putarje". Bilo je veselo, skoraj prehitro je minilo dopoldne, ki se je prevesilo v popoldan, ko nam je kuhar skuhal sok. Še da- nes ga pijemo in se ob njegovi rtladkosti spominjamo prelepega sončnega dopoldneva. — Otroci so v vrtec prinesli predpasnike, valjarje — zakaj? Spremenili so se v slaščičarke, kuharice in z v.so skrbnostjo spe- kli kekse za srečanje s starši, ki so bila tokrat tudi malo drugačni — starši so se z otroki igrali, šli z njimi na sprehod, se jim pri- družili pri družabnih igrah, pred- stavili otrokom svoje poklice. — Jesen je polna sadežev, takšnih in drugačnih. Iz njih so otroci ustvarjali figure, kakršne so se pač tisti trenutek porodile v njihovih glavah. — Pa prijeten dan, preživet s prvošolčki, ki še vedno radi pri- dejo v vrtec, posebej če tam diši po lutkovni predstavi ali po dišeče pečenem krompirčku. Si predstavljate? — Dan gibalnih iger in športa je posebej ostal v spominu ti- stim, ki se radi izkažejo na tem področju, saj sploh ne veste, ka- ko prijetno je plezati po lestvi, preskočiti oviro, hoditi po vrvi, zlesti skozi "tunel" ... — Pot skoz park je skoraj vsakdanji sprehod. Hoditi skozi park tako, da zveš o vsakem drevesu nekaj posebnega, da vi- diš, da imajo ena drevesa glad- ko lubje, druga štrenasto, da ra- se pri nas tudi oranževec, tuli- panovec — škoda, da niste bili zraven! Oktober se izteka, zajce je za- zeblo v podplate in že jim dre- vesa iz listov šivajo tople copa- te ... V vrtcu smo končali okto- brsko igro in tako otrokom pri- bližali in polepšali svet, v kate- rem rastejo! Ljuba Fišer TEDNIK november 1992 nekoč in danes — 11 Po zmajevih črtah se v po- krajino ali mesto steka koz- mična energija. Zmajeve črte so različno dolge, in čeprav so ponavadi ravne, na daljše raz- dalje nekoliko vijugajo. Če pogledamo omrežje ptuj- skih zmajevih črt, lahko ugo- tovimo, da mesto diha skozi štiri energetske centre, ki so neposredno povezani z oz- vezdjem Tehtnice. Kozmična energija, ki v Ptuj priteka iz ozvezdja Tehtnice, se kanali- zira prek planeta Venere. Teht- nica in Venera razkrivata arhe- tipski vzorec Ptuja, ki je zapi- san že v mestnem grbu. Skica horoskopskega znamenja Tehtnice usteza enakokrake- mu križu v ptujskem grbu. Enako velja za znamenje Ve- nere; pod krogom je enako- straničen križ, kar ponazarja tudi simbol za žensko in od- kriva duha, ki vlada planetu. Tako dobimo ključ za razume- vanje energetskega pravzorca Ptuja, ki nam razkriva, da me- sto leži na samem izvoru koz- mične moči. Znamenji Venere in Tehtni- ce nam veliko povesta o značaju energij, ki se stekajo v mesto ter povezujejo nevid- ni svet z vidnim. Venera sim- bolizira privlačnost vsega, kar doživljamo kot lepo, dobro in prijetno. Takšni občutki so usklajeni z našo notranjostjo, ki je po naravi umirjena in v skladu s kozmično zavestjo. Najmogočnejša sila Venere je ljubezen. Če se prepustimo tej energiji, postanemo lahkotni, igrivi, romantični in globoko inspirativni. Mitološka Venera je imela svojega zaročenca ta- ko na nebu kot v podzemnem svetu. Zato je človek, ki mu zavlada Venera, skoraj neusta- vljiv. Zelo močan aspekt Ve- nerinega arhetipa je lepota. Ta energija je še posebej zazna- movala mesto Ptuj, kar zago- tavljajo tudi številni turisti. Vpliv Tehtnice prav tako de- luje na lepoto, urejen videz in privlačnost mesta. Njena ener- gija naredi kraj za pravi center srečevanja ljudi iz okolice. Njene sile priganjajo človeka. da išče skladnost, ideale m globlje vrednote, ki bi ga do- polnile in pomirile. Kot zračno znamenje Tehtni ca deluje še v intelektualni sfe- ri, kjer mora človek vse iz- kušnje dobro premisliti in ovrednostiti. Veliko pretehtava, preden kaj stori. Zato se izogiba konlliktom, grobostim, nerav- notežju in pritiskom. Za ohranitev ustvarjalnih sil mesta Ptuja je ključno razume- vanje arhetipa posameznih ulic in trgov. To pomeni dojemanje dveh razsežnosti — vidne in ne- vidne; dveh svetov — duhovne- ga in fizičnega. Mačehovski od- nos do npr. Minoritskega trga se nam je že maščeval. Ta pri- vlačni trg je vse do leta 1945 krasil Marijin steber, ki je stal pred minoritsko cerkvijo, da- našnjo pošto. Energetsko soz- vočje, kj je napolnjevalo ta del mesta, je danes povsem zamrlo. Trg je postal navadno parkirišče za avtomobile in je energetsko mrtev. Podobno se dogaja z Mestnim trgom: odkar čakamo na vrnitev Karta zmajevih črt Ptuja. 62. nadaljevanje Neposredno zadeto in poško- dovano je bilo verjetno vozilo za rešilcem, vsaj tako sem skle- pal po glasovih od zunaj. Čez čas se je kolona začela pomikati naprej. Dolgo je trajala vožnja. Ko je rešilec ustavil in so se od- prla vrata, je bil zunaj že mrak. V bližini je bila večja zgradba, morda prej šola ali kak društve- ni dom. Bolničarji so brž spra- vili nosila z ranjenci v zgradbo. V sprejemnem prostoru so vsa- kega popisali in z njega pote- gnili še tista oblačila in obutev, kar je posameznik še imel na sebi. Česar ni bilo moč normal- no sleči, so izrezali, vse cunje pa lepo zložili na nosilih pri no- gah. Ranjenca so prekrili z rju- ho in na prsi položili vojaško knjižico. Tako urejene so nas sproti odnašali v precej veliko dvorano. Verjetno zdravnik, morda le medicinec v belem plašču je bil "prometnik": vsakega je pogle- dal in določil, kam naj nosila z njim postavijo. Dvorana je bila brez vsake opreme, zato so no- sila z ranjenci polagali kar na tla ob stenah. Pozneje sem spoznal, da je odkazano mesto pomenilo tudi vrstni red za ope- racijo. Pred mano jih je bilo menda kakih deset, za mano pa ' najmanj še petkrat več. POPOLMA ODVEZA Nekateri ranjenci so glasno, drugi bolj potiho stokali, tu in tam je kdo hropel, preklinjal ali se celo s sosedom pogovarjal. V dvorano sta vstopila dva častni- ka. Ugotovil sem, da sta to voj- na kurata v častniških unifor- mah. Pri vsakem nosilu sta se ustavila. Ko sta se približala vrsti, v kateri sem ležal, sem opazil, da sta imela na čast- niških čepicah s ščitnikom na- mesto oznake nemškega orla s kljukcem v repu prvi križ, drugi pa trikotnik. Do tedaj še v nemški vojski nisem srečal voj- nega kurata. Slišal sem, da ranjence spra- šujeta samo dvoje: Katolisch?, Evangelisch? Vsak je potem nad pripadnikom njegove vere z desnico napravil znamenje križa in mu s tem dal popolno odve- zo. Malo pred mano je nekdo na vprašanje odgovoril: "Piš me v rit!", pa tudi nad njim je pastor naredil znamenje križa in polga- sno dejal: "Bog naj ti odpusti!" Nekateri so se ob podelitvi popolne odveze tudi prekrižali. Sam tega nisem mogel, zakaj desnica je ležala ob meni ne- močna, prekrižati se z levico pa je greh, so mi vtepli v zavest že v otroštvu. Sploh se mi je vse skupaj zdelo neresno. Po odgo- voru. da sem katolik, sem mi- slil, da mi bo duhovnik rekel, da naj obudim popolno kesanje, pa ni, le zašepetal je besedilo svete odveze, z gibom roke na- redil znamenje križa in že je bil z vprašanjem pri naslednjem. Opazil sem tudi, da se je prote- stantski pastor s svojimi več po- govarjal, imel je tudi več časa, saj je bilo med ranjenci manj evangeličanov. Takrat sem še sveto verjel, da je veljavno samo tisto, kar uči katekizem, da lahko človek do- bi popolno odvezo le, če prej iskreno obudi popolno kesanje, sedaj pa sem dobil popolno od- vezo, še preden sem pomislil na kesanje. Prepričan sem tudi bil, da mi popolna odveza ne bo po- trebna, saj nisem niti za trenu- tek podvomil, da operacije in ran ne bi preživel. Pozneje v la- zaretu sem imel nekaj tednov za soseda rimokatoliškega duhov- nika, ki je služil kot navaden vojak. Z njim sem se pogovarjal tudi o teh zadevah. Pojasnil mi je, da v vojnih razmerah ne mo- remo vsega izvajati dobesedno tako, kot piše v katekizmu. Čez nekaj časa sem že bil na vrsti. Odnesejo me v operacij- sko sobo, prijazno in nežno po- ložijo na mizo. Na sosednji mi- zi je zdravnik ravno žagal kost sredi stegna, ki je štrlela iz gmote krvavega mesa in mišic. Medicinska sestra je opazila V NEMŠKI VOJSKI moj pogled in brž s svojim tele- som zakrila, da nisem mogel spremljati dogajanja na sosednji operacijski mizi. Kimg je delal kot mesar na tekočem trato. Spo- minjam se še zadušljivega vonja po etm in da sem štel do pet, pre- den sem utonil v nezavest. 24. OKTOBER 1943 Dan je že bil, ko sem se pre- budil iz narkoze. Skraja sploh nisem mogel dojeti, kje sem. Občutil sem strahovite bolečine in žejo. Počasi sem se spomnil dogodkov prejšnjega dne — vse do globokega vdihavanja etra in štetja na operacijski mizi. Leže sem se razgledal okoli, dvigniti se nisem mogel niti toliko, da bi vsedel. Ležal sem v nekem veli- kem prostoru, videti je bil kot nekdanje skladišče. Po tleh so bile položene slamnjače, ena pri dnigi, na vsaki je stokal ali še spal v omami meni podoben ne- srečnik. Nestrpno sem čakal, da se bo kje pojavil kak strežnik, da ga poprosim za nekaj te- kočine, da si zmočim suha usta in razpokane ustnice. Toda ni- kogar od nikoder. To je trajalo celo večnost. S težavo sem dvignil levico, da bi pogledal na uro, toda namesto ročne ure je bil okoli zapestja zavezan bel povoj. Bolečinam sta se pridružila še razočaranje in jeza, da me je po operaciji nekdo okradel in se povrh še ponorčeval s tistim trakom. Ta- ko je tekel čas, zdelo se mi je, da v neskončnost. Od zunaj so prihajali razni glasovi ljudi in motornih vozil. Domneva! sem, da mora biti že pozno popoldne, ko so se slednjič odprla vrata. Dve žen- ski v spremstvu moškega sta prinesali večjo posodo s čajem in začeli počasi deliti. Nestrpno sem čakal, da pridem na vrsto ... Dobil sem le skodelico mlač- ne tekočine, ki naj bi bil čaj, enako kot drugi. Nič ni poma- gala prošnja, ženski sta se delali gluhi, moški pa je dejal, da je to dovolj. Ugotovil sem, da so bili domačini — Ukrajinci. Zdelo se mi je, da nekako uživajo nad nebogljenostjo ranjenih in umi- rajočih okupatorjev. Za njimi je prišel nemški bol- ničar v belem plašču in se spre- hodil med ležečimi na slam- njačah. Ugotovil je, da se dva sploh nista prebudila iz narko- ze. Po tisti dve trupli so potem prišli in ju odnesli. Bolničarju sem se pritožil za- radi svoje ure, pa se je zasme- jal. Pojasnil je, da tisti beli trak na roki pomeni "sposoben za transport", moje stvari pa da so lepo spravljene pod vzglavni- kom. Nisem se mogel dvigniti, da bi lahko to preveril. Desna roka, na debelo povita tudi čez žično opornico na zunanji stra- ni, me je ob najmanjšem gibu strašno zabolela. Čez čas so začeli prihajati bolničarji z nosili in odnašati ti- ste, ki smo bili zaznamovani z belim trakom. Nedaleč vstran je na stranskem tiru stala vlakovna kompozicija s pokritimi tovor- nimi vagoni. V njih so bili nad- stropni leseni pogradi s slam- njačami in najnujnejšo postel- jnino. Ko so me predjali na no- sila in izpod vzglavnika pridali osebne predmete, sem brž ugo- tovil, da med njimi ni ure in ne- kaj drugih okrasnih predmetov. Začel sem se pritoževati, a za- man. Bolničar mi je dejal, da naj bom lepo tiho in vesel, da sem sploh pri življenju. Moral sem se s tem sprijazniti, zado- voljen, da so med predmeti ostali moj dnevnik, molitvenik, žepni nož, ogledalce in glavnik ter prazna(!) denarnica. Trajalo jc več ur, preden so vse vagone napolnili z ranjenci. V vsakem vagonu so bili po en bol- ničar in dva oborožena stražarja, pač za primer, če bi vlak napadli partizani. Razdelili so nam nekaj suhe hrane, čaj pa smo lahko dobi- li po želji. Bila je že noč, ko je vlak končno odpeljal. Nekaj časa je vozil, pa spet stal, se premikal, slišal sem priklapljanje in odkla- pljanje, potem vožnja skozi noč. Od časa do časa sem utonil v pol- sen, vendar pravegqa spanca zara- di bolečin ni bilo. 25. OKTOBER_ Ves dan vožnja čez v jesensko meglo zavito pokrajino. Popoldne se je vlakovna kompozicija ustavi- la na neki postaji. V vagon je prišla skupina uniformiranih žensk, pripadnic NSF (Nacional- socialistische Frauenschaft). Dalje prihodnjič Florijanovega spomenika, se je energetska razsežnost trga skrčila na minimum. Ohranja jo samo še plastika Marije z dete- tom v niši kavame Evropa. Elementarni pravzorec Me- stnega trga je naslednji: Florijan je kot zaščitnik mesta pred požari povezan z elementom vode, Marija se kot Mati veže z zemljo, dete pa z elementom drevesa, ki simbolizira razvoj in napredek. Zemlja daje podlago drevesu, ki ga zaliva voda, da hitreje raste. Na identičen vzo- rec kozmične trojnosti naletimo na Slovenskem trgu. Leta 1766 je Florijanov spo- menik obkrožalo osem kipov, ki so stali na akupunkturno pomembnih točkah. Skupaj so tvorili numerološko močno število 9, ki je tesno povezano s Ptujem. Ko so kipe odstrani- li, je energetski vzorec rešila plastika Marije z detetom, ki so jo dodali kasneje. Kakršen- koli neutemeljen ali neveden poseg v jedro trga lahko po- polnoma uniči energetsko rav- novesje in v daljšem obdobju povzroči odmiranje mesta. i^RElEU SMO ~ PR^ELi SMO ^ iPREJi^Lt ŠMit) Njeno življenje... "Po dolgi in težki bolezni je umrla ..." slišimo med radijski- mi osmrtnicami vest o smrti znanca, prijatelja, sokrajana, človeka. Ce smo ga poznali, mu bili blizu, morda celo v bližnji ali daljni sorodstveni vezi, v mislih hipoma preletimo svoje spomine, povezane s pokojni- kom oz. pokojnico in žalostno občutje dokončnega slovesa nas spremlja tiste naslednje dni. V jeseni, posebno oktobra, ko ljudje pobiramo z vrtov, polj, sadovnjakov in vinogradov še zadnje sadove narave in svojega truda, dozori tudi marsikatero človeško življenje in naposled ugasne. In tako je te dni umrla ženica dva meseca pred svojim 78. rojstnim dnevom; umrla je tiho in osamljeno, a ne za- puščena in pozabljena. Rodila se je kmečkim staršem po 4 sestrah in bratu in kot najmlajša odraščala ob delu na zemlji in domačem dvorišču, od koder so odhajali po vrsti njeni svojci. V otroških letih je ostala brez staršev, po vrsti so se mo- žile starejše sestre, brat je pri- peljal nevesto in ustvaril dru- žino, ona pa je v najlepših de- kliških letih našla ljubezen pri fantu iz bližine. Sledila je poro- ka, gradnja skromnega, a tople- ga doma za družinico, ki se je kmalu, v letih pred 2. svetovno vojno, povečala s tremi naviha- mimi fantiči. Vsak svoja osebnost, a tesno skupaj, bratsko povezani so ra- sli ob skrbnih, ljubečih starših, ki sta bila vesela tolikšne družine tudi zato, ker je oče že v otroštvu ostal brez matere in očeta, edinec brez bratov in se- ster, čeprav z ljubečimi in do- brimi skrbniki, mati pa je bila vajena življenja v večji družini. Vojna pa je posegla tudi v naše vasi. V strahu za svojce, za dmžino se je oče odzval zahtevi okupatorja, ki ga je mobiliziral v svojo vojsko. Iz krajev, kamor je moral na fronto, so prihajala njegova pisma in kartica z ne- prikrito bojaznijo, da se po kon- cu morije morda ne bodo več vsi srečali, zato je prihajal na kratke obiske, da je lahko še en- krat objel ženo in svoje tri sinke in jim naročil kaj posebnega in osebnega. Tako je prišla zgod- nja pomlad 1945 in ženica je trepetala za življenje dragega moža na nemški fronti, za drob- ceno življenje, ki ga je nosila pod srcem, za svoje tri sinove in naposled tudi za skromno, ta- ko težko pridobljeno imetje. Za tisto daljno veliko noč je pri- spela še zadnja moževa pošta — štiri velikonočna voščila: prvo zanjo in še nerojeno dete, druga za vsakega sina posebej —- za Janeza, la je voščilnico shranil med svoje najdražje spo- minke, za Martina in Francka, najmlajšega iz nerazdružljive trojke. Zmeda in pomanjkanje zdravil v zadnjih dveh vojne vi- hre pa sta materi vzela obolele- ga srednjega sina. Vsaj malo jo je potolažilo rojstvo zadnjega otroka; bila je deklica, ki bi se je gotovo tudi oče nadvse raz- veselil. A napočil je čas miru in nove- ga življenja. Danes, ko gledamo in poslušamo pretresljive novi- ce o dogodkih na Balkanu, si lahko spet predstavljamo, kako je bilo njej, vdovi pri 31 letih (tedaj je že vedela, da se mož ne bo nikoli vrnil), z dvema fantičema in dojenčkom, z ne- kaj zemlje in še nedokončano hišo ter obenem s pečatom, da je mož padel na okupatorjevi strani. Nikomur ne bi niti mogla in tudi ne hotela dokazovati, da je bil nesrečni pokojnik so- vražnik vojne in nasilja, vse pa so je pomenili prijateljsko so- čutje s sovaščani ter ljubeči od- nosi v dmžini. Otroci so odraščali, vstopali v šolo, končali osnovno in se usmerjali v zrelo, samostojno življenje. Vsak si je ustvaril svoj dom v taki bližini, da je njeno domovanje in njo lahko videl kadarkoli, k njej so pogo- sto prihajali zet in obe snahi, 5 vnukinj in vnuk ter v zadnjih nekaj letih že pravnukinji. Po nenapisanem pravilu so se vsi zbrali 1 novembra na grobu njenega Martina, kjer je na na- grobniku vklesano tudi ime moža in očeta, čigar grob je si- cer v tujem svetu, ter 9. decem- bra v maminem domu za njen rojstni dan in domači praznik. Težko življenje pa je na njej zapustilo pečat v oblild bolezni, zaradi katere je vse težje skrbe- la zase, čeprav bi še tako rada delala na njivah, vrtu, okrog hiše, pogostila kdaj svoje do- mače, slabela za kakšno žival. Vsi njeni najbližji so v tistem času lahko bili še srečni, ker so imeli vsak svoje zaposlitev in delovnega mesta se vsakdo oklepa, zato se je zgodilo tisto, kar je bolelo njo in njene otroke z družinami: morala je oditi v Dom upokojencev v Ptuju. Nič ji ni manjkalo med sebi podob- nimi usodami, a je obenem po- grešala toliko drobnih stvari, ki so dotlej sestavljale njeno živ- ljenje na vasi, med znanci, so- rodniki, na domačem dvorišču ... Saj so prihajali, kolikor so le mogli, a to vseeno ni moglo utolažiti njenega hrepenenja po nenehnem stiku s tistim od "prej". Telesne in duševne moči so nezadržno usihale. Še se je pri- kradel nasmešek na drobceni obraz, ko je prepoznala koga od ljubljenih, a kmalu se je njena življenjska pot končala. Še zad- njič so se zbrali ob njej vsi, ki so ji toliko pomenili in je ona pomenila njim prav toliko; prišel je tudi vnuk, sicer prav- kar slovenski vojak. Tiho in glasno so ji rekli še zadnje be- sede, prav v teh dneh pa so pri- hajali s cvetjem in svečami. V njih je spomin na ljubečo mater in babico, spomin na človeka. K. Pičerko, Zabovci 5. november 1992 — TEDNIK JANTAR AIR - ZASEBNO LETALSKO PODJETJE V MOŠKANJCiH Prvo zasebno letalo na ptujskem nebu janez petrovič, tretji letalski podjet- nik v sloveniji, je član aerokluha ptuj že 25 let ★ v treh mesecih postaneš pilot mo- torne(;a letala # letenja vas bodo Učili proeesionalci -k erancoski moran, močno in varno enomotorno letalo Strojni inženir, sicer pa uči- telj motornega letenja in padal- stva, 41-letni Janez Petrovič je v petek predstavil svoje letalsko podjetje JANTAR AIR. Šolanje motornih pilotov, letalski pre- vozi in aerovleka so cilji njego- ve podjetniške dejavnosti. Janez Petrovič je preživel naj- dlje v padalstvu, saj skače že polnih 25 let in kar 18 let tudi poučuje padalce. Sam ima 1174 skokov, 350 ur jadralnega in dobrih 800 ur motornega leten- ja, "skozi njegove roke" je šlo 500 do 600 učencev — padal- cev, nekaj let pa uči letenja tudi motorne pilote. • Pred odločitvijo za letal- sko podjetništvo ste najbrž dobro preučili tržišče, pa ven- dar : ali smo posamezniki v Sloveniji "dovolj bogati" za učenje pilotiranja? Janez Petrovič: "Doslej je bi- lo letalsko šolanje omejeno, saj smo se šolali v glavnem za po- trebe vojske. Če te niso sprejeli, skorajda nisi imel možnosti. Se- daj bo šolanje odvisno od fi- nančne moči vsakega posamez- nika. Doslej zasebnih letalskih šol ni dovoljevala letalska zako- nodaja, v pičlem letu slovenske samostojnosti pa smo se tu že zelo približali drugim evrop- skim državam. V Avstriji, Švici, Franciji, Angliji ... so letalske šole predvsem zasebne." • Kako si torej pridobi.š do- voljenje za letenje z motorni- mi letali s pomočjo vaše šole? Janez Petrovič: "Šola bo ime- la četrtletne razpise. Za lažje delo je namreč idealna skupina treh slušateljev, lahko pa jih je tudi več. Najprej bodo poslušali 180 ur teorije, to je devet letal- skih predmetov, nato bo testi- ranje in zdravniški pregled. Praktično šolanje, torej letenje, traja 35 do 40 letalskih dni — dni, ko je primerno vreme za le- tenje. Predvidevam, da bo kan- didat pripravljen za državni iz- pit v treh mesecih." • Ali se bo to šolanje razli- kovali od klubskega? Janez Petrovič: "Po kakovosti ne. V.saki letalski šoli je cilj, da Janez Petrovič, eden prvih le- ta Isidh podjetnikov v Sloveniji. doseže čim večjo kakovost, to je čim večjo varnost. Zato pou- čujejo v moji letalski šoli po- klicni piloti, ki letijo tudi na potniških letalih. Vsi mi pa leti- mo in bomo še leteli v ptujskem aeroklubu. Sicer pa nas vse, tu- di aeroklube, nadzorujejo in- špektorji. Prej smo jih imeli v Beogradu in smo jih videli bolj poredko, sedaj so v Ljubljani in resnično vedo, kaj se dogaja. Obiščejo nas skoraj vsak teden ali dva." • In cena? "Ura letenja z mojim letalom, moranom, je 190 nemških mark — seveda v protivrednosti, saj je štirisedežno in močno; samo goriva potroši za 50 do 60 mark na uro. Ura letenja s tovrstnim letalom stane v Avstriji 260 do 300 mark." Tovrstno podjetništvo je ne le na Ptuju, pač pa tudi v Sloveniji novost. Jantar air je tretje za- sebno letalsko podjetje v Slove- niji, vendar delujejo zasebne le- talske šole tudi znotraj aeroklu- bov. Kot podjetniška dejavnost na letališču v Moškanjcih pa bo gotovo vplivalo na utrip leta- liškega življenja. Predsednik Aerokluba Ptuj Otmar Gaiser meni: "Janez Petrovič je dolgo- letni aktivni član Aerokluba in njegovi uspehi so tudi naši. Mnogi se sprašujejo, ali bo nje- govo podjetništvo motilo dru- štveno življenje Aerokluba. Mi- slim, da ne. V začetku mu bomo po prijateljski in športni liniji pomagali, kasneje pa bomo vzpostavili poslovno sodelovan- je. Obetamo si dodaten zaslu- žek, saj biti gostitelj letalskega podjetja pomeni hangarirati le- tala, oskrbovati ga z gorivom, nuditi letališke storitve in me- hanika. Kot športnemu klubu so dejavnosti, kot so prevozi, letal- ska šola in še kaj, dodatne de- javnosti. Kot prostovoljci ne obvladujemo celotnega trga in tu bo Jantar air zapolnil prostor, ki je na volje." j^ij^^jj Zupanič Moran je štirisedežno francosko letalo z ame- riškim motorjem znamke Lycoming s 180 konjskimi močmi. Je nizkokrilec, kovinske konstrukcije, na- menjen šolanju, poslovnemu letenju in aerovleku. Ima predkrilca, ki se avtomatsko uravnavajo in za- gotavljajo dodatno varnost, saj letalo težko pade v nekontrolirani položaj. Njegova potovalna hitrost je 226 kilometrov na uro ob 75-odstotni moči. Letalsko podjetje je bilo predstavljeno Janezovim letalskim prijateljem in prijateljem letalstva, med katerimi sta bila tudi župan Vojteh Rajher, član predsedstva ptujske SO Franc Pre- možič, botra letala Roman in Mira Verdenik, zapel je ptujski nonet... ODBOJKA Zaslužena zmaga Ozona Športna dvorana Center, gle- dalcev 100, sodnika Kranjc (Radenci), Kmetec (Maribor). Ozon: Murkova, Gojkoškova, Marta in Marjeta Emeršič, Godčeva, Lipovčeva, Knezova, Ulesova in Zrničeva. Igralke Triglava so v Ptuju z 1:3 (7, 6, -8, 14) doživele prvi poraz v prvenstvu. Domačinke so začele srečanje z odločeno- stjo, da prekinejo serijo porazov zadnjih kol. Močno in neugod- no so servirale, blok je bil sko- raj neprebojen, z napadalnimi akcijami pa so povsem dotolkle še neporaženo ekipo iz Kranja. Sama tekma je bila zelo borbena in kvalitetna, tako da je zadovolji- la ljubitelje dobre odbojke. Kot kaže, so igralke Ozona prebrodile krizo, ki je nastala tudi zaradi poškodb dveh ključnih igralk. Sodnika sta dobro opravila svojo nalogo, čeprav je gostujoči trener imel precej pripomb na njihovo sojenje. Na lestvici 11. odbojkarske li- ge vodi Mislinja z 8 točkami. Ozon pa je osmi s 4 točkami. V soboto bodo igralke Ozona gostovale v Braslovčah. j ^ Uspešna igra v polju. Foto: Kosi ODLIČEN START ANDREJE RAZLAG v 2. državni ligi Medtem ko so kegljači v 1. ; državni ligi odigrali že 4. kolo, : so v 2. ligi tekmovanjem šele ; pričeli. Mlade igralke celjskega : EMA, za katerega nastopa tudi ; 14-lctna Ptujčanka Andreja Ra- I zlag, so uspešno prestale ognje- : ni krst v Ajdovščini, saj so do- i segle prvi točki, i Domačinke so povedle z 2:0 j in že je kazalo na visok poraz i Celjank. Po nastopu tretje igral- \ ke so rezultat zmanjšale na 2:1, \ Ajdovčanke pa so še vedno vo- ;; dile za 28 kegljev. Kot 4. je pri ;• domačinkah zaigrala najboljša Zmaga Stegovec, za Celjanke [la kot debitantka Andreja. Njen rezultat pa ob koncu nikakor ni , bil debitantski, saj je s 418 po- ; drtimi keglji bila najboljša ; Igralka srečanja in je nasprotni- f co premagala kar za 57 kegljev. > S tem so Celjanke razultat ize- ; načile in povedle za 28 kegljev. ; Izkušena Lesjakova in mladinka •; Grivičeva sta prednost obdržali I in tako je bil ob koncu rezultat i 2202:2271 > za Celjanke" (v i točkah 2:6). silva Razfeg PRVO OBČINSKO TEKMOVANJE V KOLESARJENJU | 100 osnovnošolcev na kartodromu Približno 100 osnovnošolcev iz sedmih osnovnih šol se je udeležilo prvega občinskega prvenstva v kolesarjenju, ki sta ga organizirali ptujska Športna zveza in Kolesarski klub Perutnina Ptuj. Učenci so bili razporejeni v skupine po razredih. Vsaka skupina je morala prevoziti pet krogov, to je 2.520 me- trov. V bodoče bodo organi- zirali tudi razredna in šolska tekmovanja. Naslednje pr- venstvo naj bi bilo spomladi, sicer pa bodo Ptujčani kandi- dirali za organizacijo držav- nega tekmovanja osnovno- šolcev za leto 1993/94, saj jc po mnenju poznavalcev ptuj- ski kartodrom eden najpri- mernejših, čc nc celo najpri- mernejši teren v Sloveniji. Ekipno je zmagala Osnovna šola Olge Meglič pred Bre- gom, Hajdino, Dornavo, Vid- mom, Ljudskim vrtom in Mla- diko. Med posamezniki je bil med peto- in šestošolci najhi- trejši Miha 2ohar (OŠ dr. Lju- devita Pivka) pred Matejem Marinom (OŠ Olge Meglič) in Dragom Krušičem (OŠ Breg). Pri starejših je zmagal Uroš Grame (OŠ Olge Meglič) pred Srdanom Gojkoškom (OŠ Breg) in Matejem Horvatom (OŠ Olge Meglič). Kaj sta povedala zmago- valca? Miha Žohar: "Sicer treni- ram v Kolesarskem klubu, ta- ko da tokratno tekmovanje za- me ni bilo posebej naporno. Ne, ta razdalja za nas, ki treni- ramo, ni predolga." Uroš Grame: "Tudi jaz tre- niram, kljub temu je bilo težko zmagati. V začetku ni- sem vodil, šele po treh krogih sem prišel v vodstvo. MZ Med prvo airko ptujskih osnovnošolcev v kolesarjenju, toto: Langerholc. Zmagovalna ekipa OŠ Olge Meglič z učiteljem Ljubom Gaiser- jem. Foto M. Zupanič. Pričetek moštvene lige Pod okriljem ZDIŠAS se je v severovzhodni Sloveniji pričela moštvena liga v Ro- yal Dartes - kraljevem pika- du, ki sc je že močno uvelja- vila v drugih evropskih dr- žavah. Vsako pri ZDIŠAS novo prijavljeno moštvo nastopa v osnovni t.i. C ligi, ki se gle- de na število moštev deli na več skupin. V sezoni Jesen '92 v C ligi SV Slovenije tekmuje 18 moštev, razvr- ščenih v tri skupine, v kate- rih se bo pomerilo po šest moštev. Moštva bodo do konca leta odigrala 10 te- kem. Prvo- in drugouvrščena moštva te sezone bodo imela pravico igranja v višji, t. i. B-ligi, kjer se igra 301 Ma- sters out. Da bi vsa evropska moštva imela enake tekmovalne po- goje, se tudi v moštveni ligi igra samo na športnih apara- tih Loewen Turnier Dartes, ki jih jc odobrila mednarod- na federacija kompaktnih športov FECS (Federation European Compact Sports). Tako sc lahko tudi slovenski tekmovalci vključujejo v mednarodna tekmovanja. V C ligi igrajo igro 301. V vsakem moštvu nastopajo štirje tekmovalci, ki se v po- samičnih dvobojih pomerijo z vsakim tekmovalcem na- sprotnikovega moštva. Igra se na dve dobljeni igri, števi- lo posameznih zmag pa odloča o moštvenem zmago- valcu tekme. V tekmovalnem pogledu sta za pravilno izvajanje tek- me odgovorna kapetana obeh moštev. Tako kapetana moštva kakor tudi tekmoval- ci morajo na tekmah pokaza- ti visoko stopnjo samodisci- pline in športne kulture oz. fair playa. Za pravilno izva- janje lige in informiranje moštev skrbi od ZDIŠAS do- ločeni sekretar lige. Organizator športnih tek- movanj v Sloveniji se s FECS dogovarja o načinu tekmovanj najboljših moštev iz posameznih lig v medna- rodnem merilu. ZDIŠAS Kinolog Franc Serdinšek že kot mladenič si je želel kupiti psa z rodovnikom, vendar si ga ni mogel pri- voščiti, ker je za trening in vzrejo psa po- trebno veliko prostega časa, a ga zaradi drugih obveznosti ni imel. V starejših letih pa si je vzel toliko časa, da se je posvetil ki- nologiji. S psom Inkotn sta opravila službeni izpit 1, ki je pogoj za tekmovanje v republiški B ligi, nato izpit 2 m 3, kar je največ v šolanju psov. Za te discipline se lahko izšola samo pes, ki ima do- brega, vztrajnega in izšolanjega vodnika. Psa je kupil, ko je med oglasi zasledil ponud- bo o prodaji psa. Kasneje je izvedel, da bi moral biti pes pokončan že v leglu. Veliko truda je bilo potrebnega, da ga je spravil na noge in z njim dosegel velike rezultate na tekmovanjih: 18. ju- nija 1988 v Mariboru na republiškem prvenstvu v "B ligi 2. mesto; 15. oktobra 1988 v Slovenski Bistrici na republiškem prvenstvu v B ligi 3. mesto. V tem rangu tekmovanja sta zasedla 4. mesto v skupini uvrstitvi in se uvrstila v A ligo. Sledila so mednarodna tekinovanja; 8. julija 1989 sta v Mariboru zasedla 7. mesto. 24. okto- bra 1992 sta se udeležila državnega prvenstva Hrvatske zunaj konkurence, kjer sta psa Inko in Ir ekipno zasedla 1. mesto pred Mariborom. Na- slednji dan je Kinološko društvo Ptuj priredilo kostanjev piknik in društveno tekmovanje, na katerem sta zmagala. Žal je bilo tt) njuno zadnje Edi Klasinc Franc s psom Inkom in osvojenimi pokali. Foto: Laura. TEDNIK ~ i^ovember 1992 šport — 13 III. SLOVENSKA nogometna liga — vzhod RKZULTATI 11. KOLA: Aluminij—Slovenj Gradec 1:1, Rače—Im pol 1:3, Pohorje—Hmezad 0:1, Kovinar—Bcltrans 2:1, Papirničar—Po- brežje 2:1, Lipa Stojnci—Kungota 3:3, Rogašovci—Ižakovci 1:1. Rozman dosegel odlično uvrstitev Namiznotcniški klub Tempo Eva Velenje je bil minulo soboto odličen organizator tekmovanja TOP 24 RS, na katerem se je v tem lepem športu pomerilo 24 najboljših pionirjev Republike Slovenije. Brez dvoma gre organizatorjem vsa pohvala. V kvalifikacijah se je med naj- boljše prebil tudi Ptujčan Mitja ROZMAN. Priložnost, da igra med 24 najboljšimi pionirji Slove- nije v drugi skupini, je odlično iz- koristil, saj je s svojim znanjem in borbenostjo osvojil odlično drugo mesto. Svoj dosežek Mitja takole ocen- juje: "Vesel sem uspeha. Vsekakor velja tisto, kar nam med vadbo ne- nehno dopoveduje trener g. Pšajd, da lepe uspehe lahko dosegamo le z discipliniranim in zavzetim tre- ningom. To je trdo delo, zato se bom v prihodnje še bolj potrudil, še bolj teniral, saj imam rad na- mizni tenis, uspehov pa si tudi želim." Trener Pšajd pa pravi: "Izredno sem zadovoljen z nastopom Mitje. Vsem nam in sebi je dokazal, ka- ko je s trudom možno doseči us- peh. Njegovo delo in uspeh mora postati vodilo vsem mladim tek- movalcem v NTK Petovio. Uspe- ha pa si brez dvoma vsi želijo." Svojo pripravljenost bodo Ptuj- čani imeli možnost pokazati že v soboto, 7. novembra, ko se bodo v športni dvorani Mladika pomerili člani II. slovenske lige z Istraben- zom iz Kopra. Tekma bo ob 10. uri, ob 16. uri pa se bodo pomerili še s fanti iz Preserja. Istočasno bo- do članice Petovie tekmovale z dekleti NTK Kajuh Slovan iz Lju- bljane v I. državni ligi. Ljubitelji namiznega tenisa, va- bljeni. L. C. Ptujčani spet zmagali V četrtem kolu III. slovenske košarkarske lige so se košarkarji Ptuja pomerili z ekipo Kungote. Povsem nedorasle goste so prema- gali v vseh elementih košarkarske igre. Končni rezultat 81:41 (39:11) ne kaže pravega razmerja moči, saj bi domači, ob bolj zav- zeti igri v drugem polčasu, lahko zmagali še dosti bolj prepričljivo. Tako pa je trener Bedenik to tek- mo izkoristil za uigravanje nekate- rih variant, več možnosti za igro pa so dobili igraki, ki ponavadi igrajo manj. Najboljši strelec tekme je bil R. Kotnik s 16 doseženimi točkami, s prodori in atraktivnimi asistenca- mi pa se je odlikoval Rozman. Edini od domačinov, ki ni igral, je bil Čabrian, saj še ni p Šport za najmlajše TVD Partizan }*tuj organi- zira športno vadbo predšol- skih otrok. Telovadili bodo lahko v telovadnici Osnovne šole Ljudski vrt, kamor jih lahko pridejo starši vpisat vsak torek od 16. ure in 30 minut do 18. ure. McZ ROKOMET Rudatji so bili premočni v četrtem kolu prve slovenske rokometne lige .so člani Drave gostovali v Trbovljah, kjer jih je domači Omnikoni Rudar pre- magal z 20:14. Do 20. minute so se Ptujčani dobro držali, vodili s 6:4, pri 8:8 zastreljali sede m me t rov ko, nato pa ob polčasu zaostajali za dva zadetka — bilo je 10:8 za domačine. V drugem počasti so "rudarji" zaigrali na vso moč in ostro v obrambi ter razliko hitro povišali na šest zadetkov, saj Ptujčani niso zadeli v polno kar 12 minut. Domačini so tako iz- koristili prednost domačega igrišča in bučne publike, ki je tekmo za deset minut prekinila z metanjem papirja na igrišče. DRAVA: Matjašič, Kramber- ger, Terhuc J, Hrnjadovič, Sabo I, A. Potočnjak 4, N. Potočnjak I, Vugrinec 1, Sagadin 2, Hru- pič 4, Mikulič, Pintarič. Po štirih kolih je v vodstvu celjska ekipa Pivovarna Laško z osmimi točkami, po pet jih ima- jo Presad Litija, Gorenje Velen- je, Nova oprema in Kolinska Slovan, po štiri Hubelj Aj- dovščina, Omnikom Rudar in Drava, tri KVM Ribnica, po dve Andor Jadran in Pomurka, Italco Dobova pa eno. V dmgi slovenski moški ligi ni bilo tekem, članice Drave pa so tekmo z Novim mestom v gosteh odigrale v torek popoldan. V tret- ji moški ligi je dniga članska eki- pa Drave v gosteh premagala drugo ekipo Pomurke iz Bakov- cev z 19:16 (Pšajd 8, Pi.sar 5, Belšak 4, Margušič 3). V SOBOTO PRAVA-PRESAD v petem kolu prve lige bo v soboto zelo zanimivo v Ptuju, saj bodo domači gostili dru- gouvrščeni Presad iz Litije. Za- nesljivo lahko pričakujemo po- dobno tekmo, kot je bila z An- dorjem Jadranom, saj v letoš- njem prvenstvu ni slabih ekip, izstopa pa Pivovarna Laško. Tekmo bodo v športni dvorani Center začeli ob 19. uri. Pred tem bo ob 17. uri derbi tretje moške lige Drava — Gorenje Velenje. V drugi moški ligi bo ob 19. uri v Veliki Nedelji tekma do- mačinov z Dolom TKI Hra- stnik, Ormož Invest pa bo ob isti uri v Murski Soboti začel tekmo s Krogom. l.kotar DRŽAVNO PRVENSTVO SREDNJEŠOLCEV NA PTUJU_ Organizator letošnjega držav- nega prvenstva v rokometu za srednješolce je ptujska Kovinar- ska šola, gostitelja pa dvorana Center na Ptuju in telovadnica v Veliki Nedelji — prijavljenih je namreč kar 12 ekip. Tekmovan- je bo v četrtek od 9. do 17. ure. (—McZ) Marlo Sagadin ob prodoru skozi obrambo Andor ja Jadrana. Bo tako tudi proti Presadu? (Foto: I. kotar) Naši ekipno deveti na evropskem prvenstvu Prejšnji teden se je iz Doncastra (Velika Britanija) vrnila slovenska reprezentanca, ki je od 23. do 25. oktobra zastopala Slovenijo na Evropskem prvenstvu Royal Dartes (kraljevi pikado). V Veliki Britaniji, deželi pikada, je nastopilo 18 reprezentanc. Naj- boljši evropski metalci puščic so na- stopili v petih disciplinah: v ekip- nem tekmovanju, moških in ženskih dvojicah ter v konkurenci moških oz. žensk posamezno. V ekipnem tekmovanju se je 18 reprezentanc z žrebom razdelilo v dve skupini. Po zanimivih dvobojih sta se finalista obeh skupin, ekipi Walesa in Nemčije, pomerila za na- slov ekipnega evropskega prvaka. Zmagali so domačini pred ekipo Nemčije in tretjeuvrščeno ekipo Av- strije. Naši, ki so prvič zastopali Sloveni- jo na EP, so kljub neugodnemu žrebu, ki jim je dcxlelil težjo skupino, kot ekipa za.sedli cxllično 9. mesto. V konkurenci moških dvojic je zmagala dvojica Randall/Hampton iz Walesa, naša moška dvojica Kuz- ma/Žigante je bila deveta. Pri ženskih dvojicah je zmagala dvojica Grahl/Wenig iz Nemčije. Naši tekmovalki Danica Lozinšek in Rebeka Špiljak sta zasedli sedmo mesto. V konkurenci moški posamezno je zmagal Jack Bentley iz Anglije. Ravenčan Kuzma je bil sedemnajsti. Pri ženskah posamezno je zmagala Heike Grahl iz Nemčije, Rebeka Špiljak iz Dravograda in Danica Lo- zinšek iz Ptuja, sta si delili deveto mesto. Slovenski športniki so svoj prvi nastop na EP skupaj s spremljevalno ekipo izkoristili tudi za promocijo Slovenije. S svojimi športnimi na- stopi, iznajdljivostjo ter sposobno- stjo komuniciranja so poželi številne simpatije tako gledalcev kot tudi tekmovalcev evropskega prvenstva. ZDIŠAS Predsednik FECS Barie Kirby (čepi) z reprezentanco Slovenije v Doncastru 14 — nasveti 5. november 1992 TEDNIK NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA /akaj jc mačka mačka? Mačke so dolgo časa veljale za ene najbolj priljubljenih do- mačih živali. So zveste, prijaz- ne, ne preveč zahtevne ter odlične prijateljice ljudi vseh starosti. Zanje se zdi, da so prav tako srečne v družbi otrok kot v družbi starejših ljudi. Med mačko in človekom obstaja ne- ko medsebojno razumevanje, na katerem temeljijo njuni odnosi že od časov starih Egipčanov. Imeti mačko pomeni enega iz- med velikih in preprostih užit- kov, ki nam jih nudi življenje. Vez med človekom in mačko te- melji na prijateljstvu, zvestobi in spoštovanju. Mnogi ljudje so postali lastni- ki mačk povsem naključno, to- da kmalu so postali navdušeni nad novim domačim ljubljen- cem. Marsičesa se naučimo že samo z opazovanjem mačke, če pa se še malce potrudimo in po- brskamo za dodatnim gradivom (knjige, videokasete itd.), nas bo to pripeljalo do mnogo bolj poglobljenega poznavanja mačjega obnašanja in s tem do plodnejšega odnosa med nami in našo mačko. Osnovne potrebe mačke. V glavnem so te dokaj preproste in enostavne za razumevanje. Mačka je relativno samozado- stna in precej podvržena nava- dam. Zdi se, kot da ceni ustalje- ne rutine, ki omogočajo lahko in mimo življenje tako njej kot njenemu lastniku. Z uvedbo smiselnega reda že na začetku si bomo zagotovili zadovoljne- ga, zvestega in ljubečega prija- telja za vrsto let. Ljubo doma... Večina mačk ima rada varnost, ki jim jo nudi dom — pa naj bo to velika kmečka hiša z neštetimi možno- stmi raziskovanja in dogo- divščin ali pa majhno mestno stanovanje, katerega balkon je edino in najoddaljenejše obzor- je. Mačka zna do konca izkori- stiti dane možnosti. Seveda pa bi bilo povsem krivično, če bi že odraslo mačko s kmetije pre- selili v majhno stanovanje v de- setem nadstropju. Mačka je in je vedno bila žival, ki gre rada na potep, ki je rada zunaj in ki si bo vedno oz- načila svoj teritorij. To je še po- sebej pomembno za samce, ki ponavadi označijo kar do deset- krat večji teritorij kot samice. Zakaj ta potreba po lastnem ozemlju? Vzrok je povsem na- raven: teritorij divje mačke je povezan z njeno potrebo po hra- ni — večje je ozemlje, večje so njene možnosti za preživetje. Ta naravni pojav seveda ne igra bi- stvene vloge v življenju domače mačke, za katere hrano je vedno poskrbljeno, toda naravni in- stinkt po teritoriju je ostal. Če je mačka v svojem domu zado- voljna, dobro preskrbljena in ljubljena, potem njeni nagoni po lastnem ozemlju ne bi smeli biti noben problem. Udomačena mačka usmeri svoje potrebe po ozemlju na svoj dom. Meje določi z vo- njem, zvokom, praskanjem in drugimi znamenji. Oblika nje- nega teritorija pa se ne ujema vedno z obliko mej domačega zemljišča; poleg tega obstaja tu- di možnost, da se več mačjih te- ritorijev prekriva — to so me- sta, kjer se mačke ponavadi zbi- rajo. Seveda pa ohranja mačka svoj teritorij le dotlej, dokler je na njem edini gospodar. Prihod močnejše mačke povzroči, da se stare meje porušijo in da je tre- ba določili nove. Kadar sta v hiši dve ali več mačk, si vsaka določi svoj teri- torij. Strateško pomembnejše točke, na primer kuhinja, so skupne. Pač pa bo potekal boj na primer za mesto, kjer poseda lastnik ob večerih (pogostokrat ne glede na pravice lastnika!). S tem se ustvarja hierarhija, ki je vedno prisotna. Kaže se na več načinov: umi- vanje podrejenih, agresivnost ... Tako kakor teritorij tudi domi- nantnost ene mačke ni stalna in prav zanimivo je opazovati, ka- ko podrejena mačka izkoristi bolezen ali kakšno drugo šibko stran vodilne mačke ter s tem prevzame oblast. Tudi kadar je mačka edini hišni ljubljenec, čuti potrebo po svojem teritoriju, pa čeprav se bo za svoje priljubljene kotičke pomerila s človekom. Življenje na toplem. Mačke so zelo občutljiva bitja in eden njihovih največjih užitkov je celodnevno razkošje poležava- nje in dremanje na toplem. To- ploti, pa naj bo ta naravna ali umetno ustvarjena, se dobesed- no predajajo in zdi se, kakor da je njihovo življenje eno samo sprehajanje z enega toplega me- sta do drugega. Ali je mački toplo ali ne, lah- ko presodimo po njeni drži: v zelo topli sobi ali na vročem soncu se bo zleknila tako, da bo s Čim večjo površino telesa iz- boljšala oddajanje odvečne to- plote. V hladnem vremenu pa se bo zvila v klobčič in s tem zadržala prepotrebno energijo. V slabem in hladnem vreme- nu bo mačka raje ostala doma. Da bi se izognili možnim nepri- jetnostim, poskrbimo za pro- stor, kjer bo lahko opravila svo- je potrebe. Odnos mačke do hrane. Eden zelo pomembnih ključev poznavanja mačjega obnašanja je njihov odnos do hrane. Mačke imajo zelo izostren UIS.US, Kai laiiKu piipcije uo le- snejših problemov: če jim hrana ne ustreza, jo odklanjajo, pa čeprav stradajo, kar se recimo pri psih ne more zgoditi. Dandanes imamo na voljo ra- zlične vrste zaščitene mačje hrane (na primer Whiskas), s katero je mogoče pripravili uravnotežene dietne obroke. Vse, kar moramo storiti, je, da poskrbimo za vodo in za občasno menjavanje ra- zličnih okusov. Seveda je dovolje- no, da včasih svoji mački priredi- mo kakšno pojedino, toda pri tem ne smemo pozabiti na njeno dnev- no potrebo po proteinih, mineralih in energiji. Priporočljivo je, da mačko hra- nimo ob točno določenih urah, ne kadar to sama zahteva. En obrok hrane na dan povsem zadošča. Če zamudimo običajno uro, nas bo mačka na to vsekakor opozorila. Zaželeno je tudi, da ji hrano servi- ramo vedno na istem mestu — to je del rutine, ki jo mačka zelo ce- ni. Kakor hitro se le-ta spremeni (na primer zaradi selitve, delavcev v hiši, novega otroka ali nove do- mače živali), lahko nastopi izguba apetita. V tem primeru mačke ne smemo kratko malo prezreti, pač pa ji moramo nuditi dodatno po- zornost in ljubezen, ki ji bosta po- magala prebroditi čas sprememb. Nadaljevanje prihodnjič Foto: M. Ozmec O stresu na delovnem mestu Na svojem delovnem mestu se srečuje vsak zaposleni z delov- nim okoljem. Od delovnih pogojev, sodelavcev in od "šefa" je odvisno razpoloženje in delovna storilnost zaposlenega, pa tudi njegovo zdravje, kot bomo posku.šali prikazati v tem sestavku. Že Rimljani so vedeli, da člo- vek umira manj za boleznimi kot za svojo nravjo (navadami). Psi- hologi zatrjujejo, da si danes kar dve tretjini vseh ljudi v industrij- skih deželah "izkoplje grob z je- zo", da umirajo torej za posledica- mi stresa. KAJ JE STRES? Beseda "stres" (oziroma "stress") je angleškega izvora in pomeni v slovenščini "obremeni- tev". V vedi o zanesljivosti siste- mov obstaja matematični model o obremenitvah in odpornosti siste- ma ter o odpovedi sistema zaradi obremenitve oziroma stresa. Vze- mimo za primer avtomobil. Ko av- tomobil teče, so vsi njegovi sestav- ni deli obremenjeni. Avtomobil ne bo odpovedal zaradi starosti, pač pa zato, ker bo odpovedal eden njegovih sestavnih delov, na pri- mer diferencial ali motor. Podobno je tudi pri človeku. Trajne telesne in duševne obremenitve (brez od- dihov) privedejo do tega, da neka- teri organi odpovedo, posledica pa je bolezen in končno smrt. Stres imenujemo tudi odziv orga- nizma na obremenitve. Stres pov- zročajo različni dejavniki: jeza, so- vraštvo, hrup, nikotin itd. Te dejav- nike imenujemo "stresorji". Med stresorje spadajo še tesnoba, strah in občutek, da je človek v neki akciji zavrt, onemogočen (frustriran). Takšno je lahko stanje zaradi veden- ja predpostavljenih na delovnem mestu. Kako vpliva močan strah kot stresor na miš, pokaže poskus: Če postavimo kletko z mačko ob kletko z mišjo, bo miš čez nekaj časa zara- di stresa poginila. Na stresorja "šef (v neprijetnih situacijah) se organizem zap)oslene- ga odziva s povečanjem krvnega tla- Ica in sladkorja v krvi, povečanim izločanjem želodčnega soka, zožen- jem žil itd. Ko se napeta situacija umiri, se stanje v telesu normalizira, če pa se stresna situacija predolgo zavleče, zdrsne zaposleni v izčrpa- nost, lahko pa tudi v bolezen. Tako razlaga stresno situacijo dr. Hans Seyle, razvnatelj inštituta za ekspe- rimentalno medicino in kirurgijo na univerzi v Montrealu. Če se zaposleni trajno ne ujema s "šefom", mu pomaga, da ne zboli, aktivno ukvarjanje s hobijem ali po- skus spremembe lastnega pogleda na konfliktno stanje, kar je brez tuje pomoči pogosto nemogoče. Če se nam posreči spremeniti se samim, često spremenimo tudi svojega "šefa", tako da ne deluje več kot stresor. STRES — SOL ŽIVLJENJA Psihološki stres, ki mu človek ni kos, ima lahko za posledico psihoso- matska obolenja. Vendar ne vodi vsak stres v bolezen. V svojem bi- stvu je po Selyjevem mnenju stres kot sol življenja: v omejenem obse- gu vpliva pozitivno, če ga je preveč, pa je škodljiv. Dobrodejen je na pri- mer stres, ki ga doživimo ob pred- stavi v gledališču ali če se ukvarja- mo s športom. Nevaren je šele ne- pretrgani (kronični) stres. Po neki raziskavi se v Nemčiji več kot polovica zaposlenega prebi- valstva znajde v hujših situacijah vsak dan, pogosteje ali občasno. Le tretjina doživlja stresne situacije po- redko ali nikoli. Duševna navzkrižja (stresi) imajo v podjetjih pomembno vlogo. Bole- zenski izostanki z dela so v eni tret- jini posledica psiholoških in social- nih dejavnikov. Seveda ni vselej sa- mo "šeP vzrok bolezni, ampak je treba pomisliti tudi na "ljube" sode- lavce. Vemo: kar človeka žali, to mu povzroča bol, ga dela bolnega, mu kvari telesno in duševno zdravje. S hladno in bistro glavo je dobro ob žalitvi vprašati samega sebe: Se splača na to odzvati? Kdor dneve dolgo nosi s seboj pritajeno jezo, kaznuje samega sebe, nikakor pa ne tistega, ki gaje ujezil. Tudi v manjših podjetjih opazi- mo, da sodelavce obravnavajo kot predmete (objekte), ne pa kot ljudi (subjekte). Občutek anonimnosti, zavest, da nisi več kot številka, predstavlja že stresor in delo posta- ne le še nujno zlo. Razumna zaposli- tev ni še nikogar ugonobila; pač pa lahko razočaranje v poklicu, zapo- stavljanje, občutek prikrajšanosti ter okoliščine, kot so bojazni, negoto- vosti (pred izgubo službe) in tesno- be, privedejo do stresnih situacij in z njimi do že opisanih posledic. Du- hovno bogato življenje pa ni brez blagih, koristnih stresov. Preobremenjena je vsekakor po- klicno zaposlena ženska, ki mora poleg službenih obveznosti skrbeti tudi za gospodinjstvo in družino. Dvojna obremenitev (stres) takšne vrste gre na rovaš zdravja ženske in otrok. Če tu ne poprimejo vsi družinski člani, se hitro pri ženski zaradi stresa pojavijo zdravstvene motnje. Pomembni stresorji na delovnem mestu so tudi vročina, mraz, hrup, strupene snovi, monotono delo na tekočem traku in drugi. S temi se ukvarja v podjetjih služba za var- stvo pri delu. V članku sem .se ukvarjal predv- sem s psihološkim stresom na delov- nem mestu. Pri pisanju sem si po- magal s knjigo dr. Hannesa Linde- manna Sprostitev v stiski in z delov- nimi izkušnjami, ki sem si jih prido- bil med petletnim službovanjem na Inštitutu za varstvo pri delu in var- stvo okolja v Mariboru. Naj zaključim: Stresa na delov- nem mestu bo tem manj, čim bolj bodo urejene delovne razmere in čim bolj človeški odnosi bodo vla- dali med zaposlenimi, nekoliko stre- sa pa je potrebno tudi na delovnem mestu, če naj bo delo učinkovito. Dr. Adolf Žižek, dipl. inž. V SADNEM VRTU je po prvih jesenskih slanah že pričelo odpadati listje s sadnega drevja. Čeprav se bo letos zo- renje in odpadanje listja zaradi poletne suše in podaljšane ve- getacije v jeseni zavleklo, bo to pri koščičarjih prej kot pri peškarjih. Ko bosta breskvam odpadli dve tretjini listja, je naj- primernejši čas za jesensko škropljenje proti breskovi ko- dravosti. Kodravost breskev Taphri- na deformans je najhujša bole- zen breskev. Če je pomlad deževna, se bolezen tako razbo- hoti, da breskvam odpade vse prvo listje. Če se to nekajkrat ponovi, se drevesa posušijo. Četudi imamo posajeno le eno breskovo drevo, nobeno leto ne smemo opustiti škropljenja pro- ti tej bolezni. Zimski trosi bre- skove kodravosti prezimijo na breskovem lubju, največ pa za brsti. Njihovo prezimovanje uspeš- no preprečimo, če drevo temel- jito poškropimo s kupropinom ali bakrenim antracolom v ne- koliko močnejši, 0,5-odstotni koncentraciji. Uporabna so tudi druga sredstva, izdelana na osnovi bakra, ali ustrezni organ- ski fungicidi. Škropljenje bo uspešno in učinkovito le, če škropimo v mirnem vremenu na suh les, da se škropivo dobro oprime in posuši. Drevo z vseh strani s škropivom oblijemo, ta- ko da se zlije po vejah in deblu ter zalije v brstne pazduhe. Ve- ter škropljenje ovira, tako da je zavetma stran veje slabo ali ne- poškropljena, to pa je za razvoj breskove kodravosti enako, kot da ne bi škropili. Ko zmrzuje ne škropimo; škropivo na drevesu ne sme zmrzniti, temveč se mo- ra prej posušiti. Če imamo v BIVALNI VRT ograjen z živico iz listopadnih grmovnic, je priporočljivo, da izpod nje odpadlo listje pogra- bimo in ga kompostiramo. V odpadlo listje, nakopičeno v živi meji, se naselijo najra- zličnejši škodljivci, kjer ugodno prezimijo, v prihodnjem letu pa še toliko bolj ogrožajo vse, kar gojimo v vrtu. Trajnice ali perene, med njimi najbolj znane zvončnice, smil- jke, krizanteme, vretenčniki, ostrožnik, pajčolanke, hele- nium, krčnice, lupinus ali volčji bob, potonike, pljučnik, timijan in mnoge druge, so zelnate okrasne cvetnice, ki jim v jeseni odmro nadzemni deli, korenine, čebulice ali gomolji pa prezimi- jo v tleh in naslednje ter še dru- ga leta spomladi poženejo na novo. V jeseni pred nastopom zimskega mrazovja odcvetela stebla odrežemo, korenike pa zavarujemo pred zmrzaljo tako, da jih okopljemo, brazdo pa pri- ložimo k njihovim panjem. Po- prej jih zakrijemo z vsaj 10 cm debelo plastjo kompostne zem- lje, ki ima pred zastirko to pred- nost, da je hkrati opravljeno gnojenje z organskimi gnojili. Glavna sezona za vrtnine z ZE- LENJAVNEGA VRTA je zdaj mimo in večina gredic je praznih. Pospravljamo samo še pozne sorte zelja in por, nabiramo motovileč ter kodrasti ohrovt. Glave navad- nega ohrovta lahko pustimo na prostem vso zimo in ga pobiramo po potrebi z gredic. Če še nismo utegnili prelopatati izpraznjenih gredic, bomo to stori- li zdaj. Če nam je kje omogočeno dobiti hlevski gnoj, ga je najbolje podkopati že jeseni, da bo do pomladi goden za boljšo prehrano in rast vrtnin. Pri jesenskem lopa- tanju podkopljemo vse zdrave ra- stlinske odpadke in organske ostanke. Tako se izognemo prede- lavi na kompostnem kupu, končni učinek pa ni nič slabši. Prelopate- no površino pustimo v grobih gru- dah, da jih v zimskih mesecih pre- dela mraz. Prelopatamo lahko tudi zamočeno zemljo, saj bo zmrzal z zemlje opravila svoje. SjS 5jS SiS Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri- delujemo zaradi lista, od 5. do 8. novembra, zaradi korenike od 1. do 3. ter od 10. do 13. novembra, rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 8. do 10. novembra in rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, in zdravilna zelišča od 3. do 5. in od 13. do 15. novembra. Če še nismo sadili čebulic zgod- njih spomladanskih cvetnic, je to po biokoledarju priporočljivo opraviti v prvi polovici novembra ob dnevih za cvet. Miran Glušič, ing. agr. V prostorih AGRO Lenart v Industrijski 8 so odprli novo zasebno turistično agencijo. Zanjo se je odločilo uspešno podjetje Prager, ki ima sedež v Pragarskeni, zaradi neokrnjene narave, kulturnih spo- menikov ter drugih krasot. Direktor Dušan Fermišek in vodja Turistične agencije Petra Meško vabita Lenarčane k sodelovanju s predlogi Direktor podjetja Dušan Fermišek je povedal: "Na območju Slovenskih goric vidim zelo veliko možnosti v turizmu. Lenarška občina ima boga- to kulturno dediščino, jezera ter dru- ge naravne lepote. Tod živijo zani- mivi ljudje, ki bi s svojimi pridelki in tradicijo lahko gostu ostali še dol- go v spominu. Vesel sem, da so na občini upoštevali moje želje in sem zelo hitro lahko odprl svojo poslo- valnico. Naša agencija se bo trudila, da bo ponujala in predstavljala kraje s svojimi znamenitosti. Turiste bo- mo pripeljali sem. Prirejali bomo razne športne prireditve, saj imamo že izkušnje na Pragerskem, kjer imamo športni park Mišek." Lepote osrednjega dela Slovenskih goric si boste lahko ogledali iz zraka. saj se ukvarjajo tudi z letalsko de- javnostjo, svoje najdražje boste lah- ko ob raznih družinskih slovesnostih razveselili s panoramskimi leti. Ima- jo pa tudi svoje avtobuse. Direktor podjetja je tudi dejal, da bodo sodelovali s prebivalci le- narške občine. Tako bodo imeli akti- vi kmečkih žensk na raznih priredit- vah priložnost prodajati svoje spe- cialitete, vključili bodo tudi turi- stične kmetije, folkloma društva ter učence iz osnovnih šol. Sodelovati si želijo tudi z ribiči, lovci in člani konjeniškega kluba, saj so to po- dročja, ki privlačijo goste. Prvo prireditev pripravljajo 6. no- vembra, ko bodo martinovali na pro- stem. Marija Slodnjak Krvodajalci — krvodajalci H). oktobra: Krustma Munda, blovcnska 23, Sre- dišče: Jožica Planine, Trate 19, Središče; Dušan No- vak, Zasavci 10; Branko Škrinjar, Obrež 96; Anton Horvat, Godeninci 9; Otilija Majč, Prečna 2, Sre- dišče;Ivan Šavora, Poštna 19, Središče; Ivanka Dogša, Ljutomerska 2, Središče; Janez Lukman, Par- tizanska 9/a, Središče; Franc Majč, Prečna 2, Sre- dišče; Peter Kocen, Godeninci 49; Mihael Horvat, Slovenska 47, Središče; Franc Trstenjak, Šalovci 30; Slavko Janežič, Grabc 20; Božidar Borko, Slovenska 53, Središče; Danilo Janežič, Grabe 8; Alojzija Hor- vat, Slovenska 47, Središče; Majda Ploh, Breg 19; Ana Ploh, Trg talcev 1, Središče; Anica Kreč, Slo- venska 46, Središče; Julijana Horvat, G(xleninci 9; Stanko Bauman, Partizanska 13, Središče; Janez Po- točnik, Hrastovec 26; Srečko Veit, Kraigherjeva 27, Ptuj; Miran Gajser, Kajuhova 11, Kidričevo; Franc Beranič, Lovrenc na Dravskem polju 1; Miran Kramberger, Mestni Vrh 17, Ptuj; Janez Peklič, Krai- gherjeva 17, Kidričevo; Franc Štumberger, Nova vas 83, Ptuj; Dušan Kovačič, Ul. Nikola Tesla 15, Ki- dričevo; Avgust Brlek, Pobrežje 8; Srečko Čuš, Dolič 35; Stanko Skledar, Apače 123; Franc Vrhovšek, Zg. Pristava 45/a; Anton Kmetec, Slovenja vas 22; Mar- va 10, Kidričevo; Marija Vodušek, Župečja vas 6/a; Ivan Karo, Vintarovci 19. 22. oktobra: Anton Švarc, Bišečki Vrh 37; Vin- ko Hvaleč, Potrčeva 17, Ptuj; Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Dušan Zagorski, Gruškovje 21; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Franc Zorko, Podvinci 26; Branko Verlak, Stojnci 8/a; Olga Toplak, Me- stni Vrh 31, Ptuj; Terezija Krajnc, Zagrebška 80, Ptuj; Peter Petek, Starošince 5; Branko Bezjak, Stojnci 18/c; Stanko Duh, Potrčeva 37, Ptuj; Jože Lenart, Žabjak 59; Janez Kovačec, Slomi 1; Marje- ta Kajsersberger, Gorišnica 50/b; Drago Žerak, Župečja vas 7; Robert Vičar, Tomažičeva 12, Mi- klavž; Mladen Lazar, Bedenec 217; Mitja Predov- nik, Ciril-Metodov d. 8, Ptuj; Feliks Fekonja, Rjav- ci 33; Venčeslav Stožer, Ludvika Plambergerja, Maribor; Ida Sagadin, Podova 8, Rače; Vladimir Erbus, Brstje 24/a; Marjan Lešnjek, Prekmurska 48, Maribor; Marjan Kolar, Šikole 41; Andrej Hu- dinčec, Cvetlin 73; Milan Bedrač, Celjska 8, Mari- bor; Anton Jelen, Ložina 1; Andrej Matjašič, Prešernova 2, Ptuj. TEDNIK november 1992 za razvedrilo — 15 16 — poslovna sporočila 5. november 1992 — TEDNIK TEDNIK november 1992 oglasi in objave — 17 Biserni par Sirec Biseroporočenca Albert in Neža Sirec. Foto: Langerholc V petek, 30. oktobra je bila v poročni dvorani na magi- stratu v Ptuju izjemna slovesnost. Točno po 60 letih življenja v trdni zakonski zve/J sta ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenca skupščine občine Ptuj AL- BERT in NEŽA SIREC iz Prečne poti 4 v Ptuju, KS Ro- goznica in bila sh)vesno razglašena za biseroporočenca. Slovesnost v poročni dvorani matičnega urada Ptuj. Foto: Langerholc Albert Sirec je bil rojen 19. aprila 1908 v Ptuju. Po končani obvezni šoli se je šel učit za mizarja. Kot mi- zarski pomočnik jc več let delal v zasebnih delavni- cah. Potem jc opravil moj- strski izpit in odprl lastno mizarsko obrt ter jo opra- vljal v Rogoznici do upoko- jitve. Neža, roj. Kukovec dne 6. januarja 1908 v Rogoznici, sc jc po končani osnovni šoli izučila za šiviljo. Osem let jc delala! kot šivilja v Delti, potem pa se je posve- tila le delu doma, družini in gospodinjstvu. Poročila sta sc 30. okto- bra 1932 v Ptuju, rodila in vzgojila 4 otroke. Z lastnim delom, odrekanjem in var- čevanjem sla si postavila v Rogoznici lep dom, zgradi- la mizarsko delavnico in gospodarsko poslopje. Ra- da sta pomagala sosedom, pomagala na raznih po- dročjih za hitrejši napredek soseske in celotne krajevne skupnosti. Ponosna sla na svoje 4 otroke, na 8 vnukov in tudi že na 13 pravnukov. Številnim čestitkam in dobrim željam Neži in Al- bertu Sircu se pridružuje tudi naše uredništvo! FF Del gramoznice v Pleterjah bodo pogozdili Po sanacijskem projektu, ki ga je izdelal Geološki zavod iz Ljubljane, bodo delavci Gradbenega podjetja Ptuj in ptujski Zeleni v soboto pogoz- dili 5 hektarjev gramoznice v Pleterjah. Na sanirane brežine bodo zasadili 3000 sadik bora in smreke, kar bo pokrilo pri- bližno pol hektarja, ostalo površino pa bodo z borom in smreko zasejali. Gramoznico bi sanirali že prej, vendar je prvotni projekt predvideval črpanje gramoza v globino, to pa je bilo kasneje z občinskim odlokom prepovedano, je po- vedal v. d. direktorja Grad- benega podjetja Ptuj Borut Bernhard. Ljubitelje zelene okolice vabijo, naj pridejo v soboto posadit kakšno drevesce ali si le ogledat njihovo akcijo. Pričela se bo ob 8. uri. Rodile so — čestitamo: Cvetka Mulec, Gabmik 35 — deklico; Sonja Trstenjak, Vinski Vrh 30 — deklico; Zlatka Pola- nec, Zechnerjeva 22, Ptuj — dečka; Nada Majcen, Savci 29 — Silvestra; Tatjana Leben, Moškanjci 124 — Gregorja; Stanka Kocjan, Pavlovski Vrh 5 — Natašo; Nežika Ferš, Kaju- hova 1, Ptuj — deklico; Helena Kosi, Heroja Megle 3, Ormož — deklico; Silva Sagadin, Bu- kovci 177/a — Bojana; Lidija Bratušek, Stojnci 146 — Anjo; Angela Murko, Gorca 11 — dečka; Branka Lubej, Veličane 70 — Matjaža; Suzana Svenšek, Tržeč 11/b — Niko; Mihaela Si- mončič, Gradišče 148 — Katjo; Irena Čuš, Levanjci 25 — Al- jaža. Poroka — Ptuj: Žarko Dada- sovič, Toma Ladislava 20, Rije- ka, in Nelka Pižmoht, Kajuhova l,Ptuj. Umrli so: Sandi Hrovat, Ge- rečja vas 7, 1984 — t 23. ok- tobra 1992; Marija Munda, Šar- dinje 3, ^^ 1919 — t 23. okto- bra 1992; Ivanka Klemene, Ze- lenikova 2, Ptuj, 1905 — t 23. oktobra 1992; Marija Bob- narič, Središče ob Dravi, Grabe 10, 1915 — t 25. oktobra 1992; Kristina Mir, Veličane 34, ;:n912 — t 27. oktobra 1992; Srečko Krajnc, Trnovski Vrh 45, 1955 — t 27. oktobra 1992; Martina Korošec, Sp. Sveča 15,^= 1913 — t 26. okto- bra 1992; Frančišek Cvetko, Strelci 14, 1913 — t 29. ok- tobra 1992; Janez Turk, Velika Vamica 46, 1914 — t 29. ok- tobra 1992. Poleg razstave ptic, ki je konec tega tedna v domu krajanov bratov Reš, se nam v Ptuju v kratkem obeta še ena podobna in vsekakor tu- di zanimiva razstava. Pripra- vlja jo društvo gojiteljev pa- semskih malih živali Ptuj prihodnji teden — od petka, 13., do vključno nedelje, 15. novembra, v športni dvorani Mladika. Na ogled bo več kot 400 malih živali, od tega okoli 130 različnih kuncev, okoli 220 golobov ter okoli 50 pri- merkov različne okrasne pe- rutnine. Kot zanimivost bo- do razstavili tudi koze in ne- kaj ptic. Za nameček pa tudi letos pripravljajo bogat srečolov, v katerem bodo med dobitki tudi nekatere male živali. — OM Kulturni križemkražem PTUJ * V Ljudski in štu- dijski knjižnici je na ogled razstava SLOVENIJA, IN- FORMACIJSKA DRUŽBAM Avtor Vladimir Knez z literaturo, ki jo hra- ni knjižnica, poskuša najti mesto Slovenije v svetov- nem informacijskem pro- storu in odgovoriti na vpra- šanje, kakšna jc vloga knjižnice v informacijski družbi. PTUJ * V gledališki kleti bo jutri ob 18. uri Literarni večer — srečanje mladih ptujski literatov v organiza- ciji Zveze kulturnih organi- zacij ter Ljudske in študij- ske knjižnice. PTUJ * V Narodnem do- mu bo v soboto, 7., in ne- deljo, 8. novembra, plesni seminar, ki ga bo vodil ple- salec in koreograf iz Združenih držav Amerike Grant McDaniel. SLOVENSKA BISTRI- CA * Jutri zvečer ob 19.uri se bo v bistriškem domu kulture predstavilo KUD Zarja Trnovljc — Celje z Nušičevo komedijo MI- STER DOLAR. SLOVENiSKA BISTRICA Večer pod kozolcem Slovenjebistriška športna dvorana jc kot nala.šč za šte- vilne, ne samo športne prireditve. To se je ponovno poka- zalo minuli petek, ko je Danica (Jodec pripravila prijeten jesenski Večer pod kozolcem. Pomagal ji je tudi Marjan Šneberger, sodelovali pa so Bratje iz Oplotnice, Fantje izpod Roglc ter Mak (Meta- lurgi) z Andrejo Zakonjšek in Edvinom Flisarjem. Za prijetno razpoloženje so po- skrbeli še Makolčani in nji- hova folklora. Da je prireditev uspela, so pripomogli ob Zavodu Ra- dio—Tednik iz Ptuja še Val 202, Novi tednik iz Celja, mesnici Fingušt iz Prager- skega in Steinfelser iz Bistri- ce, pekarna Težak iz Vitanja in številni drugi. Obiskovalcev je bilo do- volj, vsi pa so z navdušen- jem spremljali dveurno pri- reditev z veliko domačega petja, domačih viž, ki s«) jih izvajali omenjeni ansambli, plesov ter znanja v domačih opravilih, ki jih nekateri več ne poznajo. Tekst in foto: Vida Topolovec Fantje Izpod Rogle so zaigrali prenekatero vlžo za ples. DVE TRČENJI - PET RANJENIH v torek, 27. oktobra, ob 20,20 je Anton MedYed iz Ple- terja 21 v KS Cirkovce z osebnim avtomobilom zavijal iz Ulice nad gramoznico v Mi- klavžu pri Mariboru na pred- nostno regionalno cesto. Prav tedaj je po njej iz smeri Mari- bora pripeljal z osebnim av- tom Andrej Pušnik iz Lenarta in trčil v zadnji del Medvedo- vega avta. V silovitem trčenju je Medvedov jugo vrglov zrak in je po 30 metrih padel pred osebni avto, s katerim se je nasproti pripeljal Slavko Ga- vez iz Maribora, in spet je jrišlo do trčenja. V nesreči so 5ili hudo ranjeni voznik An- ton Medved in sopotnika v njegovem avtu Stanko Med- ved iz Župečje vasi 36/a, Mir- ko Drevenšek iz Lovrenca na Dravskem polju 60, voznik Andrej Pušnik in sopotnica v Gavezovem avtu Kristina Ga- vez iz Maribora, medtem ko voznik Gavez ni bil ranjen. DELOVNA NEZGODA V TALUMU___ Na tovarniškem dvorišču Taluma v Kidričevem je v sre- do, 28. oktobra, zjutraj dela- vec Stanko V. z viličarjem trčil v delavca Franca H. iz Skorbe, KS Hajdina, in ga hu- do ranil. EN HUJE iN DVA LAŽJE RANJENA Od Kidričevega proti Ge- rečji vasi je v soboto, 31. ok- tobra, nekaj minut pred pol- nočjo vozil osebni avto Ro- man Fideršek iz Podlehnika. Ko je zavijal v levo, je v nje- gov avto trčil osebni avto, ki ga je za njim vozil Marjan Vraz iz Kidričevega, ki je očitno spregledal, da avto pred njim zavija v levo. V trčenju je bil hudo ranjen so- potnik v Fiderškovem avto- mobilu Damjan Vuzen iz Za- kla pri Podlehniku, voznik Vraz in njegov sopotnik Božidar Valchar iz Kidričeve- ga pa sta bila lažje ranjena. HUDO RANJEN SOPOTNIK_ Po regionalni cesti od Ptuja proti Pragerskemu je v nedel- jo, 1. novembra, ob enih po polnoči vozil osebni avto Zdenko Kmetec iz Maribora. Pri Šikolah je avto vrglo iz desnega ovinka in se je pre- vrnil. Pri tem se je hudo ranil sopotnik Milan Blokar iz Ma- ribora, drugi sopotnik, mlado- letni ruski državljan Sergej Ivanov, ki začasno stanuje v Ptuju, pa je bil lažje ranjen. Z AVTOM V PEŠCA v nedeljo, 1. novembra, zju- traj ob pol treh je 18-letni Ro- man Krajnc iz Ptuja v Spuhlji prečkal magistralno cesto zunaj prehoda za pešce. Prav tedaj je po cesti vozil osebni avto Miran Vajda iz Ljutomera, ki kljub za- viranju trčenja ni mogel pre- prečiti. Krajnc je padel po ce- stišču in se hudo ranil, prepelja- li so ga v ptujsko bolnišnico. VLOM V BIVŠI HOTEL Ob koncu prejšnjega tedna so neznanci vlomili v stavbo bivšega hotela Planina v Slo- venski Bistrici. Vlom so izpel- jali tako, da so razbili stekla dvokrilnega okna. Odnesli so barvni televizor, zvočnik, tran- zistor, slike, pisalni stroj, sten- sko uro in računalnik. S tem so sedanje lastnike oškodovali za okoli 150.000 tolarjev. TIHOTAPLJENJE ČEZ MEJO S HRVAŠKO Policisti iz Ptuja in Ormoža skoraj dnevno odkrivajo tihota- pljenje blaga in ljudi čez razme- roma odprto mejo med Slovenijo in Hrvaško. Prav zato so se de- lavci organov za notranje zadeve na območju UNZ Maribor odlo- čili za občasen poostren nadzor v obmejnem pasu in tudi globinski nadzor. Nekaj primerov: Prejšnji torek so policisti iz Ormoža v Jstrebcih, KS Kog, ustavili voznika tovornega vozi- la, hrvaškega državljana, ki je ilegalno prestopil mejo in pri- peljal 2300 kg luščene koruze, ki jo je nameraval v Sloveniji prodati. Policisti iz oddelka Gorišnica so isti dan v Turškem Vrhu, KS Zavrč, ustavili tovornjak, ki ga je vozil Stanko V. iz Trgovišča, KS Velika Nedelja. Tovornjak je pripeljal s Hrvaške in na njem ni bilo ničesar, vendar bo voznik odgovarjal pri sodniku za prekrške, ker je ilegalno pre- stopil mejo s Slovenijo. Ptujski policisti so v torek ob enih po polnoči v Turškem Vr- hu ustavili osebni avtomobil za- grebške registracije, ki ga je vo- zil hrvaški državljan. Ugotovili so, da je ilegalno prestopil dr- žavno mejo in v Slovenijo preti- hotapil večjo količino tekstilnih izdelkov, zato so ga predali v postopek sodniku za prekrške. V Medribniku, KS Cirkulane, so ptujski policisti ustavili osebni avto, v katerem sta sede- la 22-letni hrvaški državljan in 45-letni državljan BiH; oba sta ilegalno prestopila mejo in tiho- tapila tekstilne izdelke, med drugim 20 trenirk. pF 2 — TEDNIKOV TELEVIZIJSKI SPORED 2 — TEDNIKOV TELEVIZIJSKI SPORED 2 — TEDNIKOV TELEVIZIJSKI SPORED