Štev. 9. Leto LXVI. V Ljubljani, 4. marca 1926« Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politlško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem, 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Naše stališče napram „Slomškovi zvezi4' in drugim učiteljskim društvom ter političnim klubom. Marsikomu bo načelne debate o Deklaraciji že dovolj. Popolnoma Dravilno se oovdarja, da Dodaja ta samo okvir in smer za delovanje organizacije, da Da ie treba okvirni dati tudi vsebino. Prepričan sem. ko prestopimo k izgradnji nrograma. izgine marsikateri pomislek in predsodek dede nove smeri. Vendar ne bo odveč, ako še enkrat opredelimo svoje načelno stališče napram drugim učiteljskim organteac iam, društvom in klubom, bodi obstoječim, bodi takim, ki se šele osnujejo Ideia stanovskega edinstva. brezpogojnega. iskrenega edinstva ie temelna. vodilna misel nove smeri, z nio stoji m pade ves Dokret Ta misel Da more najti 'svoi adekvatni zunanji izraz samo v enotni stanovski organizaciji za v?o državo. temelječi na okranih učiteljskih društvih, nfkdar v kaki zvezi raiznih. idejno različno usmerjenih organizacij in društev. Nimamo nobene vere v aktivnost in živliensko možnost drugačne organizacije. naisi bi bil nien pisani program še tako lep. Pri vsem svojem idealizmu motrimo situacijo povsem trezno in realno Organizacija, ki bi se udejstvovata samo notom skupne eksekutive in ne bi vzdržavala med člani nobenih stalnih, rednih stikov, nikdar ne bi mogla vršiti one naloge, ki io od svoie stanovske organizacije pričakujemo, na.innan.ie pa bi bilo v njeni moči paralizirati strankarski vpliv na šolstvo, ker ne bi mogla preprečiti Izigravanja posameznih organizacii v politične namene Prava stanovska zavest, to ie zavest odgovornosti naDram stanu v celoti, brez katere ni stanovske discl-nline. more uspevati in rasti le samo tam. kier Driha aio stanovski člani različnega mišlienia v medsebojni stik in se osebno snoznavajo. kar re možno samo v skupnih okramih učiteljskih društvih. Le tako more stanovska ljubezen postati ona tvorna sila. ki bo družila preko vseh resničnih in umetnih ovir vse stanovske člane in i'h usoosabliala za skupen nastop Ne zunanie. amoak duhovno edinstvo stanu ie naš cilj in naše oreorSčan^ ie. da bo rastla aktivnost in borbenost organizacije sorazmerno z rastočo globino in iakostio tega duhovnega edinstva. Ideja stanovskega edinstva. v srcu vsega zavednega učiteljstva vedno živa. ie postala naša osvobodilna ideia v času naše stanovske onemoglost; napram navalu političnih sil. Ona korenini globoko v zavesti, da ima ves stan poleg nespor" no skupnih socialnih "lin pravnih interesov tudi skupne duhovne težnje in cilje, izhajajoče iz našega vzgojiteljskega zva-nia. Zgoli vprašanje naše politične zrelosti se nam zdi. da to. kar nam ie skupno. tudi skupno uspešno potoni enotne organizacije zastopamo Lahko ima kdo s svojega vidika tehtne oomisleke Droti ehotm stanovski organizaciii za vse učitelistvo — Dotem mor« zavreči tudi temeljno misel stanovskega edinstva. Neiskreno Da ie govoriti o stanovskem edinstvu. istočasno na oro-Daginati stanovsko ločitev učiteljstva na osnovi različnega političnega ali kulturnega nazirania. Naše stališče ie tako ias.no. kot so iskreni in DOŠteni naši nameni Alj. stanovsko edinstvo na tem eliu duhovnega edinstva ali nazaj v staro strankarsko orientirano smer Vse drugo ie surogat. je polovičarstvo in bi bilo škoda truda in naporov. Nikakor nismo slepi za teZ-koče in ovire stanovskemu edinstvu. a večia kot te ovire ie naša vera v ztmago dobre stvari. Vemo. da ie misel o stanovskem edinstvu konstruktivna misel, da Drihaia nasproti težnji naših najboljših duhov oo duhovnem zbližan'11 ¡n strnie-n?u vseh oozitivnih sil. da pripravila na svoi način Dot k rešitvi našega nacionalnega problema Nečesa smo se pri tem vedno zavedali: Stanovsko edinstvo ie izvedljivo in trajno možno le. ako mu ne žrtvujemo svoie duhovne svobode, svobode vesti In svobode iavnega udeistvovania Za nobeno ceno in pod noben''m oogorem ne bi žrtvovali te svobode, ki io rabimo v sedanji dobi velik h idejnih prelomov bo*t kot vsakdanji kruh. Rabimo io za neovirano poglabljanje v naše narodne, žtv-lienske probleme, rabimo io za prouča-vanie naših vzgojnih in šolskih problemov. I)a rešimo članstvu to vsestransko duhovno svobodo, baš zato moramo stanovski oroeram omeiiti na on<* naše težnje in zahteve, ki so nam v resnici vsem skuone in sme organizaciia kot obvezno in programatično Droglašati le to. kar Je nesporno zadeva celega stanu To nam pa ne zabranjuje. da razoravliaimo v organizaciji o vseh drugih vprašanjih, a obveznih sklepov ne moremo delati rn priporočljivo ie. da se čimbolj omejujemo na izvaiainia svojega programa, ki te dovoli obsežen in velik, ter preveč ne trosimo svoiih sil. Da ie ta omejitev enako DOtrebna za enoten nastoo in smoter -nn delovanje organizacije kot za svobodno duhovno živliene članstva, to nekateri tako težko uvidevaio in iščejo protislovja tam. kier izvaiamo samo nujne konsekvencp iz postavljenega načela. Iz našega na videt7 nedemokratičnega stališča, da ne priznavamo poleg lastne organiZaciie nobene druge organizacije osnovnošolskega učiteljstva. pa nujno sledi, da ne moremo in ne smemo kratiti članom cravice. da si osnuieio. ako čutijo za to notranjo Dotrebo. oosei>-tip. organizaciie. društva in klube za Dro-nagiranie in jzvaianie onih svoiih ciliev teženi in nalog, ki niso izrazito stanovska in iih skuona organizacija ne more soreteti v svoi orogram. kakor n. pr gotove kulturno-oolitiSne težnje. Izraza »stanovska organizacija« tem škodili ne samo stanu, temveč tudi stranki sami. Druga dobra stran teh klubov raznih strank bi bila ta. da bi potom njih lahko zastopale posamezne skupine pri svojih strankah ona načela, s katerimi ne soglašajo vsi člani v organizaciii io se ne morejo proglasiti 7a skupne, in bi tam poskušali svoio srečo, če iih lahko uveljavijo. Na ta način bi lahko ostala naša organizacija strogo strokovna 'in nestrankarska in bi lahko tvorila zdrav rezervoar za zdrave ©oglede v strokovnih vprašanjih in proiekt:h. iz katerega bi lahko črpali vsi učiteljski klubi ^drave strokovne poglede. načela in načrte, v pogledu razvoia narodne prosvete. šolstva in učiteljskega stanu, ki bi iih stranke lahko uveljavljale v korist naroda Tudi v pogledu politične izobrazbe učrtel.istva bi imeli klubi veliko nalogo. Oni bi lahko med učiteljstvom s sistematičnim delom dvigali politično izobrazbo učiteljstva in bi lahko nadomestili ono vrzel, ki io ie šola zamudila dati učiteljskemu stanu. Politična (ne agitatorska) šola za učiteljstvo bi fciila tudi v veliko korist naroda in klubi bi jo lahko aranžirali za posamezne skupine, ne da bi bilo treba organizacijo ekspo-nirati za to To bi bil regulativ. ki ea omema Deklaracija, in naloga organizacije .le, da to razmerje varuie pred kvarnimi Izrastki. Jasno ie. da za zrele ljudi ni bojazni vzdrževanja tega edino zdravega razmerja med strokovno organizacijo In političnimi strankami in tudi v interesu stvari moraio stranke pristati na neodvisnost strokovnih organizacij in na zdravo osnovo klubov, ker sicer i'm bodo samim v škodo in bo stranka trpela in odrvenevala 'glede strokovnih vprašani v doematizmu: s krivičnim postopkom Pri nameščanju na bo rušila pravne temelje, 'kar se bo tudi maščevalo nad nio samo Klubi naj tudi ne bodo avantgarda za naskoke na neodvisnost strokovnih organizacij Ivan Dimnik. Tovarišice govorimo o Deklaraciji! Minil ie mesec, kar ie bila v »Učiteljskem Tovarišu« objavljena Deklaracija. Sledijo utemeljevaniia nje potrebe v našem stanovskem glasilu, natolcevanja v političnih listih, a \i, naših vrst. iz vrst učiteljic, kot članic te ali one učiteljske organizacije, ni bilo doslej glasu. In vendar tvorimo v UJU približno 50% članstva in Deklaracija vsebuje isto za tovariše kot za nas. Strogo stanovska in strokovna bodi ■ naša organizacija, ne igrača političnih strank, ne vetrovnlca raznih režimov. Osebni interesi nai izgi- nejo. drug nai vidi v drugem samo stanovskega tovariša, za katerega ie pripravljen storiti vse. ne pa se potuhniti ln to iz raznih političnih ozirov, ko najblifc-njega tlači režim in dopuščati oersekn-cirie. Me se ne udejstvujemo v politiki tako aktivno kot se tovariši, a zlih posledic političnih nasprotstev smo bile ob vsakokratnem menjavanju režima isto-tako deležne kot oni. Nihče se takrat ni zmenil za naše pokliono delo. saj ie pri tem odločevalo samo mnenje tega ali onega strankarja In vodstvo organizacije? " Imam en sam, toda ta dovoli žalosten spomin, ki mi ie prvič jasno pokazal, koliko premore beseda mogotcev ¡n koliko vpliva ima politična stranka na poedine člane učiteljske organizacije Z udejstvovanjem Deklaracije bi bilo to žalostno DOglavje v zgodovini slovenskega učiteljstva, ki nemo priča o hlapčevstvu, končano. To naj bo eno izmed mnogega, kai še dobrega vsebuje Deklaracija. Sicer pa ne krati nobenemu ne duševne in ne politične svobode, njej ie v davnem za to. da so člani organizacije res stanovsko zavedni. Pa tovarišice, zlasti podeželske! Nam ie Ii treba udejstvovanja v političnih organizacijah, ki ga kažemo za to ali ono organizacijo (politično) in ima -bodimo odkrite — nri večini specialno -ta namen, da izpolni ure dolgočasja, ki mučijo podeželsko in mogoče še mnogo huje trško učiteljico? Odprto nam ie drugo polje, še zelo malo preorano. Spoznavajmo naš tiaro«!, ki je v Dretežni večini kmetski. zanima<- mo se z* njegove težnje, rešuimo nro-blem kmetske žene. od katere orihaia met! liašo inteligenco zdrav, dober žive!}, vkliub temu. da se menjava nie življenje med motiko in kuhalnico! Kai nam omemogočuie to delo. Nezaupanje ktnetskih ženic do mestnih fra.il. Ne mislim s tem »bubifrizure« in modernega kroja, temveč ono. kar nas s:li, da vihamo nos, ko gremo skozi kmetsiko dvorišče ali vidimo od znoja in zemlje umazanega kmeta, ki mam proži v pozdrav žuljavo desnico. To in malo dobre taktike in stvar je gotova. Saj bi morale delati za narod, a kako naj delamo, če so nam težnje tega naroda nerazumljive in ne razumemo jih» ker naroda ne poznamo, čeravno smo same kri njegove krvi O tem nai bi poleg Deklaracije razmišljala učiteljica sedaj, ko se nameravajo uresničiti sanie slehernega trezno-mislečega člana, ki vidi v Deklaraciji to, kar bo združilo vse naše učiteljstvo v nepremagljivo četo, ki bo zmožna kljubovati vsem nasprotnim viharjem. Asta Šinigoj. Misli k Deklaraciji. Menim, da ne trdim preveč, če pr -merjam našo Deklaracijo nekakemu izvoru velike moči, ki jo ie učiteljstvo tako potrebno Deklaracija hoče spojiti učiteljstvo v eno veliko duhovno enoto, kjer naj vlada popolna duhovna svoboda. V učiteljskih društvih daje prostor slehernemu. ki svobodno misli in ki noče izvajati pritiska na svojega tovariša drugega do-litičnega mišljenja. Prostost vtladai iin to ie prav! Ne naide na poti Deklaracija v društvih, kjer se člani ne čutijo dovoli močne. da bi se lahko opirali na svoi jaz. na samega sebe in kateri v usodnih trenot-kih zapustijo tovariša, ker ie to po volji onih. kateri so zadeli že toliko gorja našemu stanu Deklaracija ie življenje, ie pomladanski dih, ker vzbuia v članstvu vero v sebe. Naj pogledamo kamorkoli po širnem svetu, povsodi vidimo, da .ie napredek mogoč le tam- kier ie posamezniku dana možnost, da razvila svoi^ zmožnosti, da živi do pravcih svojega jaza. ln Deklaracija sloni na tako širokem duševnem razmahu. Deklarac:ia je nozitivna. ker ruši staro in stavi temeli novi stavbi. Ona hoče odpraviti v naših društvih vso staro in tujo navlako ter dati prost razmah m velik duševni pOlet slehernemu učitelju. Ni to napredek, da ostanem na že doseženem, temveč napredek znači iskanie Še boljšega! Tragično ie bilo za učiteliistvo dejstvo. da se ie tako rado pomudilo pri preteklosti. Da. prijetno in romantično Je bio nekdaj, toda mi ne smemo postati intelektualni nenzionisti! Pravi napredek ni to, kaj ie bilo nekdaj, temveč napredek-ie. kai ie sedai iti kai bo vnaorei! Ničesar ni stalnega in kar vellia danes za pravo, ni več porabno za iutri! Ne sramuj se tovariš, da si nekdaj prisegal na druga načela! Tvoja izDre-obrnitev .ie dokaz, da iščeš luči. one luči, katera Te nai dovede na pot resnice m pravice, ki iie pa še danes teptana! In ker se izražaš za Deklaracijo, ie to dokaz. def iščeš nove poti. Klevetuikov ie dosti, predosti — Pa — kvišku glavo in mirno naDrei! Stan. ki stopa po stopinjah drugih, kateri ne čuti v sebi dovoli lastne moči, da bi se osamosvojil, tak stan ne bo nikdar Dredniačil v pravem' pomenu besede. Kdor hoče priti na vrh. mora verovati v samega sebe. mora čutiti v sebi dovoii moči. da se po dolgi in mukaoolni poti bliža vrhuncu. Naš stan mora verovati v svofo moč. v svoi iaz in našel bo pravo oot! Deklaracija io nam kaže! Herman Kmet. Nekaj predzgodovine k Deklaraciji. Še pred vojno se je v sežanskem učiteljskem društvu začelo gibanje v zmislu sedanje Deklaracije. Povdarjah smo že takrat, da hočemo strogo stanovsko strokovno organizacijo in da mora »Učit. Tovariš« spremeniti smer pisanja v duhu take organizacije, da se s tem ugladi pot do njenega uresničenja. Naravno, da smo zadeli na odipor in naše društvo, ki ie edino zastopalo to smer-je radi tega zaslovelo kot društvo razgrajačev. malikontentov, revolucionarcev in ne vem še kaj. Toda odnehali nismo, dasi so bili takratni časi zelo nevarni, ker so nas c. kr. nadzorniki motrili ou vseh strani in sodili naše šolsko in !z-venšolsko delo za delo revolucionarcev in na ta račun se ie izvršila marsikatera persekucija. Toda prišla ie vojna An to gibanje ie obtičalo na mrtvi točki, ni pa idejno zamrlo v dušah posameznikov. Po prevratu si ie moralo mnogo goriškega učiteljstva iskati novo domovino iz tega ali onega vzroka. Čakalo ie svoje usode v mizeriji in se tolažilo z boljšimi časi. Razumevanja našega takratnega položaja nismo nikjer našli. Tovariši vojaki so še nadalje služili pri vojakih. da so se preživeli, ostali pa so se z vsem mogočim ukvarjali, da so si lajšali bedo V takem položaju smo se goriški učitelji zbralli 3. februarja 1919 v Ljubljani in obravnavali naš gmotni položaj v novi domovini — ločeni od svojih zastopstev. Prosili smo takratno šoisiko oblast za podporo — mesečnih prejemkov nismo bili deležni — dali smo se na razpolago za vršitev svojega poklica itd. Torej v prvi vrsti smo obravnavali svoi gmotni položaj, v katerem smo se nahajali. V tem žalostnem položaju smo šele uvideli, kako potrebna nam ie res prava stanovska organizacija, pri kateri bi morali upravičeno iskati gmotne in moralne podpore. Predlagal sem in utemeljeval resolucijo po enotni stanovski strokovni organizaciii vseea učiteljstva v držav:, ne oziraje se na politično iin svetovno naziranje posameznika s svojim strogo strolkovnim glasilom Sprejeta ie. bila ta resolucija z dvetretjinsko večino navzočih tovarišev in tovarisic Padlo .ie seme, dasi sem se prav dobro zavedal, da ne bo še dolgo vzklilo. Vodstvu takratne »Zaveze« ni bila po volji ta resolucija in »Učit. Tov.« ie nastopil proti. Utihniti smo juoralii. ker takrat ni bilo varno se bosti. posebno pa -nam »beguncem«. ki nismo imeli nikjer pravne zaščite, naimani pa tam. kjer bi io morali imeti. Razšli smo se po službah in usoda me ie kakor nalašč zanesla v cikr. društvo, ki zavzema od prevrata naprej naičastneiše mesto v naši organizaciji — to ie mežiško učiteljsko društvo. Zašel sem tja, kamor sem v resnici spadal, da nadalfiujem svoje delo. Bili smo v tem društvu raznih političnih na-zirani. a čutili smo se med seboj le tova-riši-učitelji. vse drugo ie bilo daleč v ozadiu. Na zborovanjih se ni mlatilo prazne slame. * temveč zavzemali srno v prvi vrsti vedno strogo stanovsko stališče v prilog organizacije, stainu in šole. Ni čuda. ako ie iz tega društva vzklila Deklaracija. Izšla ie iz učiteljev in ne iz strankariev. kar nai bo vzgled drugim društvom, ki se ooslužuieiio vseh mogočih poti, samo stanovske ne. Motri-vajoč neorientiran.ie enega dela učiteljstva. ki noče samostojnega mišljenja, sem mnenja, da bo ravno Deklaracija učiteljstvo vzgojila k samostojnemu mišljenju in ga osvobodila vseh spon. Bo n zmagal» orevdarnost in samozavest učiteljstva. to me prav nič ne skrbi. Če ne danes. Da jutri, a čim Drei tem boljše. Fakt ie, da ie Deklaracija tu in ostane tu! Josip Macarol. Prevrnite malike! Prvi sadovi depolitizacije? Dovoli besed je bilo že rečenih o Deklaraciji: za in proti. In vsi. ki iim je kdai bila močna in enotna stanovska organizacija naša trn v peti. so dobre volje. In mi Sklepamo in debatiramo in le-mo med Sklepanjem in debato žemelice in rogliičke in čakamo, kai bodo sklenili drugi, da bomo sklenili llahko potem isto še mi... Medtem oa hodi naš sovražnik okrog v podobi riovečega leva in lovi duše... Lahko so dobre volje naši nasprotniki. Kajti kakor kaže. ie naša organiiza-ciia na noti, ko se bo razpustila v priveske Pašičeve, Radičeve. Pribičeviče-ve, Davidovičeve, muslimanske in — Pucljeve, Korunove, Prepeluhove in Kocmurjeve stranke. Ker mi — oprostite mi plagijat! — si tudi ne pustimo ničesar diktirati in se bomo, če nepolitična, strokovna, stanovska, močna naša UJU razpade, pač morali priključiti vsak w svoiem prepričanju eni ali drugi tu navedenih ali mena-, vedenih strank ... Brez dvoma. SIcer ne bo za celokupni stan naš dobro in prav. ampak — pošteno bo in značalno, ker ni nikjer v pravilih UJU, da bi morali biti člani vsi ene in iste politične stranke in se mi držimo pravil korektno in trdno temboli. ker imamo dobre zglede še za daleko mani važne in celo docela ničvredne formalnosti. Mi bomo. to ie naša nepremakljiva volia. odslei uravnavali svoie, korake po svoii vesti in svoiem prepričanju, oa čp ie to stranki iks in stranki itosilon o^oma eksponen -tom nienim prav ali ne. Politiki — t. i. politiki, kakor Je, konglomerat intrig in ozkosrčniih osebnosti in koritarstva — nieti da mora biti torej udinjan učitelj?! In na vsak način, za vsako ceno? In če treba, smemo riski-rati celo obstoj enotne organizacije? In smo v boju, da dosežemo svOie namene, pozabili celo na tisto, kar bi morali imeti prvo v mislih: čast in ugled njen. pa raz-motrivamo o čisto internih, samo stanovskih zadevah na ta načn, da pišemo re-krimiinacije in protideklaracije in lamen- Toliko časa, dokler bo to učiteljstvo samo podpiralo in goiilo in dokler bo dopustilo, da bodo netili partizanstvo med učitelisVom oni. ki imajo korist od tega Minister prosvete g. St. Radič je pričel premeščati na Hrvatskem in v Slavoniji člane UJU. Kakor poročajo listi ie prosvetni minister brzojavno razrešil dolžnosti in službe mestnega šolskega nadzornika v Osijeku M. Kačiča, sreskega šolskega nadzornika v Osijeku Vladka Ivakiča in šolskega nadzornika v Našicah Stuhlhoferja. — V Poredarju je bil odpuščen Josip Jelčič; v sremski oblasti 10 učiteljev, med njimi nadzornik Stevan Tintar in oblastni nadzornik Dane Uzelac itd. Proti krivičnemu postopanju bi moral protestirati ves učiteljski stan, če bi bil enoten. Dokler pa ni enoten v tem pogledu, oa težko nastopa, posebno še, ker ie tudi za ta premeščanja najbrže iskati povzročitelje med učiteljstvom samim. Ne moremo se dovoli načuditi kratkovidnosti in slepoti onih. ki igraio pri tem nojevo politiko, vtikajo glavo v pesek in mislijo, da iih drugi ne vidijo, ka.) LISTEK. JOSIP ŠTREKELJ: Dečji dan. (Konec.) Najprej balkanska, potem svetovna vojna sta zakrivili, da ie ta praznik v Srbiji moral izostati Letos pa in bodoča leta ga bomo slavili po celi državi. Iz poročil tujih držav in kolikor sem sam opazoval to delo, uvidevam, da se najboljše to i apeli e na skupnem občinskem zemljišču, da ostane nasad pod gozdnim varstvom in skupna last cele srenje. Ak0 spada v eno šolo več političnih občin, katere imajo vsaka zase Skupno zemljišče, se dogovorno sadi eno leto v en;, drugo leto pa v drugi občini, da so tadiie in cello neresnične stvari v — političen dnevnik?! Od kdai pa ie »Jutro« naše stanovsko glasilo?! Stran s te poti, gospoda, ta pot ni korektna »Jutro« n! naš forum! Mogoče bo — po spremembi pravil.. Toliko ob vsaki priliki govorimo o tem. kako ie treba iskati šoli stika -z domom. Mar se mu bomo približali s politiko? Naš kmet — gospoda seveda tega ne ve — ie ooUitike s!t do ušes in ie čisto razumljivo, da je tako velik razloček med ugledom, ki ga užlivaio pri ljudstvu starejši in onim mlajših tovarišev. Kajti stari so koreninili v niem. so kmetovall. zasafali drevesnice, vrnarfti. čebelarili. ga razumeli in živeli ž njim. nas oa — hočeio za strankine agitatorje. Imamo drugega dela. Moramo nadomestiti. kar ie zamujenega. Postati element gospodarskega, kulturnega in etičnega napredka narodovega. In v to nam mora pomagati poleg drugih činiteliev tudj — naša organizacija Kako? S tem. da izgradi in poglobi delo v svojih odsekih in skrbi tudi za financiranje izvedb njegovih sklepov, kar pa bo spet mogoče le, če uredi vse svoie poslovanje na čim najbolj ekonomičen način. Za svoi denar si lahko privoščimo, kar sami hočemo, kai ne? In Deklaracija? Dolgovezna ie, nesrečno stilizirana. Ampak mi, ki jo hočemo razumeti, io razumemo vseeno. In (o spre.iemamo. In io bomo sprejeli na vsak način in v vsakem slučatu. Ni treba, da bi ponavljala našo abecedo, kakor so nekateri mislili, da io bodo s tem potolkli. Svobodna, državna in nacionalna šola so tla. na katerih stoiimn in ga ni med nami. ki bi ne priznaval te našelementarneiše točke našega programa Čemu bi iih torej vedno in vedno spet ponavljali?! Saj ie Deklaracija še brez tega predolga. Jaz bi jo bij stiliziral jasnejše: »Odgovorite na vprašanje, kai ste: Ali Udruženie Jugoslovanskega Učitelj-stva ali hrbet, na katerega bo smel stopati že vsakdo izven naših vrst. ki bodo kdai hoteli biti višji?« Prevrnite malike! Ernest Tiran, pravzaprav delajo. S tem. da vlačijo te slučaie v politične liste, ter iih strankarsko izrabijo, namesto stanovsko branijo in nastopam nroti takemu oostooaniu. Ie škodujejo vsemu učiteljskemu stanu In utrjuieio te nezdrave razmere S politično strankarskim izrabljanjem UJU ne bodo utrdili ne ugleda UJU in mu tudi ne pridobili moči. da se bo lahko branilo orotj krivicam, ki se gode učiteljstvu. To so škodljivci UJU, ki jih jp treba iavno ožigosati. Vsakomur ie iasno. da ie »depolitizacija«. ki io nedeljski »Jutrov« dopisnik vlač' v to zadevo privlečena za lase. da tiči za vsem namen, in da ta namen ni »iskren«, ni obramba stanu in stanovskih tovarišev temveč ie to golo izrabljanje stanovskih slučajev v politično strankarske namene. Danes ie na prišel čas. ko ie učiteljstvo tudi v tem pogledu izpregledalo in uvidi, da bo vladalo partizansko preganjanje učiteljstva toliko časa. dokler se učiteljstvo ne bo otreslo lastnih kolegov, ki partizanstvo goie in tudi vseh ornih, ki ga netijo. Zato bo pričelo boj proti izrodkom takega postopanja! vsi otroci in njih delo pod nadzorstvom celega učiteljskega zbora dotične šole. V izjemnih slučajih, če ni v šolski občini skupnega zemljišča, se določi dogovorno z lastnikom, pogozdovanje na privatnem zemljišču. Takih slučajev ie Da malo, ker vsaka občina ima kako go-ličavo. Šolski upravitelj naj se pravočasno dogovori z županom in gozdarjem zaradi prostora, števila in 'kakovosti dreves. Kjer ie sedež gozdarja, ie njegova dolžnost, da prisostvuje delu in slavnostl. Slavnost otvori navadno upravitelj šole s primernim govorom ob uri, kaftor ie navada v kraju, za šolski pouk. Prav je. ako povabi vse predstojnike uradov, ki so v šolski občini, da se zanimanje otrok poglobi in svečanost poveča. V poštev se vzame samo višje razrede oziroma šolska leta, to ie 5., 6., 7. in 8., in sicer dečke in deklice. Zadnja učiteljska imenovanja so dala bivšemu poverjeniku ¡g. L. Jdenou 'povod. da ie naprtil krivdo zanje — organizacij. Članek vsebuiie preveč netočnosti. da bi nanj ne odgovorili. Imenovanja so se izvršila brez sodelovanja zastopnikov učiteljstva? Do-bro? Kako naj organizacija, taka kot je danes, sodeluje, če ie njen zastopnik v namestilni komisiji — g. L. Jelene, ki se z novo smerjo v organizaciji ne strinja? In če ga pri zadniih imenovanjih niso pozvali na posvet, ali, ne sledi iz tega, da bi ga ne bili pozvali tudi če bi organizacija ne sprejela novih smeri? Ne glede na to. da depolitizacija v organizaciji še ni izvršena, mislim, da bi se imenovanja ne bila drugače izvedla, če bi ostali pri dosedanjih smereh! G. L. Jelene dobro ve. da se ie celo za časa ministra Priibičeviča zgodil slučai. da so njegove predloge ovrgli in sprejeli one strankarskih eksponentov Kdo ie bil tedaj kriv? Ni moi namen braniti krivico, ki tiči v glavnem v tem. da se ie ignorirala organizacija. A zdi se mi, da tiči ravno v tem ignoriranju naša slabost: Oblastvu se ni zdelo vredno povprašati nas za mnenje, ker vkliub kvantitativni sili. ni videla v nas kvalitativne Kdor ie močnejši zmaga in močnejši ie. kdor se svoie moči zaveda. Prosilci so se zatekali naskrivai na reprezentante sedanjega režima? Morda! Ali kdo jih ie naučil hoditi taka pota? Ali se ie dobršen del prosilcev pod — Zastopniki Pov. UJU — Ljubljana pri prosvet. šefu g. dr. Lončarju, Glasom sklepa sejp ožjega sosveta in eksekutive organizacije, se ie zglasila deoutacija poverjeništva v soboto pri prosvetnem šefu g. dr. Lončarju. Predvsem ie pov. nam povdarial stališče naše organizacije k zadnjim nameščanjem, iker nista bila pozvana zastopnika učiteljstva v namestilno komisijo in so imenovanja v protislovju z veljavnim odlokom ministrstva. po katerem ie minister vezan na dvopredlog namestilne komisiie. Poverjenikov nam. ie tudi navaial nekatere slučaie v katerih se mu zdi. da so dobili službe mlajši tovariši in pri katerih se bodo čutili starejši prosilci prezrte in zapostavljene. — G. šef ie povdarial. da je dobil predloge v lastno revizijo od gosp. ministra, od katerega ie imel nooblastllo za ta postopek. Ker bi učiteljska zastopnika stala najbrže na prvotnih predlogih, bi itak to ne izpremenilo efekta, ker le bila nudno potrebna reviziia in poprava nekaterih krivic ter bi g. minister sigurno pristal na utemeljen predlog prosvetne uprave V nekaterih slučajih ie bilo treba upoštevati poleg starosti tudi druge okoliščine, ki so govorile proti upoštevanju proslca. G. šef ie tudi izjavil, da se namerava izmeniti namestilna in disciplinarna komisija, pri čemer sta zastopnika poverjeništva naglasila. da naj se pri tem ne prezre mnenia organizacije' in nai se upošteva nieno stališče. Kot načelo nai bi veljalo, da se učiteljski zastopniki v razne korporaciie volijo od vsega učiteljstva. kakor £mo imeli ta princip že uveden pri zastopstvu v višji šolski in okrajne šolske svete in namestilne komisije. Uvedli nai bi se tudi sre-ski disciplinarni senati, da se disciplinski postopek pospeši in se centralnega senata ne obremenjuje z malenkostnimi zadevami. Kot temeljni princip na nai bi veljalo, da hoče biti učiteljstvo tudi v disciplinskem postopku izenačeno 7 ostalim državnim uradništvom in orofesor-iem ter naj se tudi zani uvede disciplin- Ker ima na deželi vsaka hiša kopalno orodje, izkopliejo istega dne dečki jame, po možnosti v ravnih vrstah, po 120 om narazen. Po dovršenem kopanju se izroči vsakemu otroku določeno število drevesc in se mu odkaže ravno toliko jam, v katere naj drevesca posadi. V mestih pa ni orodja, zato je tu boljše, da gozdna uprava že naprej pripravi jame po svojih organih. Da sadiici ne gazijo pO nasadih, naj sade nazai grede. V Srbiji so ob ustanovitvi praznika določili na vsakega otrOka samo po eno drevesce. Po mojem mnenju ie to premalo, z ozirom na čas in uspeh. Za eno drevesce (smreka, bor, jelka ali enoleten listovec) izkopati jamo 25 X 25 X 25 cm in ga posaditi se porabi največ XA ure. To ie premalo zaposlenosti! Ako se mu Pa še to drevesce ne prime vsled suše drugim režimom posluževal drugačnih sredstev? Ne pomnim, da bi se bili zaradi tega pozvali na odgovor, čeravno so bili taki grešniki dobro znani! Kdor noče videti, daie potuho in kdor daje po-tuho slabo vzgaja! In spet so sadovi slabe vzgoje tu! Slomškarii so se obračali na klerikalne poslance in na radikale in radi-čevce? Dobro! Ali bi bili mi tudi mar-liivo delali pri klerikalnih poslancih in radikalih in radičevcih za svoie ljudi, če bi bili ostali taki kot smo bili? Kardinalna točka v »Deklaraciji« m neumešavanie organizacije v učiteljska nameščanja, ampak v tem oziru točka II.: »Skupnie interese velja skupno zastopati. kar more uspešno le organizacija. za katero stoji sklenjen ves stan, ki ima od vse javnosti neoporečno pravo. da govori in nastopa v imenu celega stanu in se 'kot taka lahko obrača d o vsakega r ei |ž ima, ker ie neodvisna na vse strani in ie neodvisen tudi njen ugled in vpliv od slučajnega političnega položaja.« K sklepu še to: Vkliub krivicam, vkliub ignoriranju njegove osebe kot člana namestilne komisije, ni g. L. Jelene izvajal konsekvence in odložil to čast. ampak napisal članek, ki bi zamo-gel imeti kvarne posledice v času našega razvoja. Zakaj? Ali samo Iz gole ljubezni in skrbi za stan? In še to najprej v političnem listu. J. Ribičič. ski postopek ori upravnem sodišču po čin. zak. — Nadalje ie pov. nam. oporekal postopanju, da se upokoie učitelji pred dovršitviio službene dobe. kakor se ie to zgodilo v slučaju sreskega šolskega nadzornika Martina Matka v Novem mestu, če odgovaria vest v »Slovencu« resnici S takimi slučaii ie učiteljstvo osebno materialno na škodi, ker Državni Savet ne prizna učiteljstvu pri 32 službenih letih 15% v penzijo. Pritožba na Državni Savet ie otežkočena. ker mora upokojenec prositi za penzijo. sicer ostane brez sredstev do rešitve vloge ori Državnem Savetu. Tudi sreski šolski nadzorniki niso stalni in imajo svoia službena mesta, na katera bi jtn bilo postaviti v takih slučajih, da dovrše službeno dobo s polnimi prejemki. — G. šef ie povdaril. da se ie ta upokoiitev Izvršila brez njegove vednosti in mu motivi niso znani. — Glede razpisov služb ie g. šef izjavil, da bodo službe zopet v kratkem razpisane in nai se prosilci tedaj oglašajo za službe in premestitve. Zaradi selitvenih stroškov ie bila odposlana vloga na ministrstvo, da se načelno izreče v tem vprašanju, dosedal je pozitivno rešenih le par konkretnih slučajev. treba pa ie obče načelne odločbe. Iz službenih ozirov ni mogoče popolnoma omejiti premeščeni a po čl. 71. čin. zak.. ker govore mnogokrat posebno socialne razmere za to — Končno ie pov. nam. prosil g. šefa. da bi sklical za obravnavo oroi. šolskega zakona anketo in pritegnil tudi učiteljske zastopnike k sodelovanju. G. šef je izrekel željo, nai se mu predlaga tozadevne zastopnike učiteljstva in ie priporočal, nai se poverjeništvo obrne samo oficialno do referenta za Slovenijo v ministrstvu g Flereta. £e bi lahko dobil osnutek novega načrta. — Poziv dopisnikom. Ker ie debata o Deklaraciji že skoro do vseh podrobnosti pojasnila stališča in dozdevne nejasnosti. pozivamo dopisnike, da se ogla-šaio tudi v drugih vprašanjih. Predvsem ie sedai nujna in aktualna debata o pred- ali druge nezgode, ie trud slabo plačan in otrok nima. zadoščenja. Zato priporočam najmanj po 5 drevesc, ne oa čez 10. Vsak delavec nai k svojemu nasadu, pred prvo drevesce postavi na količek z žico privezano napisno tablico z njegovim imenom in letniico sajenja, da miu bo možno ob morebitnem šolskem izletu k nasadu, ali ob drugi priliki nasad najti in ga čistiti dračja in drugih izrastkov, ki bi utegnili drevesce prerasti, pokriti in zadušiti. Da bodo otroci izvežbanti v sajenju in da pridejo pripravljeni na delo, je potrebno, da se iih nekaj dnii prei o tem praktično pouči. Občina mora imeti skrb, da pogo-zdeno zemljišče ogradi s koli in s oočez-niimi drogi ali z bodečo žico, da zabram dostop živini. Koliko časa bo vladalo partizansko preganjanje učiteljstva. Splošne vesti. logu Glavnega Odbora UJU glede iz-premembe pravil. Društva naj se v tem pogledu ne prenaglijo s sklepi, (ker so nekatera društva zahtevala podaljšanje termina, da se Drei v listu obravnavajo in objasniio posamezna vnašanja. Uredništvo. — Obvestilo. Načelnik za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete ie odredil. da nai se učitelii obračajo za vsa potrebna pojasnila le na Izvršni Odbor UJU v Beogradu in do nikogar drugega. Ministrstvo ie voljno sprejemati razne zahteve le od Izvršnega Odbora UJU [n le njemu dajati Doiasnila in odloke. Pozivamo zato članstvo našega poverleni-štva. da se točno drži predpisa In se obrača v raznih osebnih zadevah tia naše Doverieništvo ki dopisuje 7. Izvršnim Odborom v Beogradu. — (Po »Narodni Prosveti«) — Upokojitev sreskega šolskega nadzornika tov. M. Matka ie vzbudila mnogo ogorčenja v nadzorniških in učiteljskih krogih in to upravičeno, ker tov. Matko še nima polnih službenih let in je s to upokojitvijo prikrajšan na prejemkih. Zadnia »Narodna Prosveta« poroča, da se dosedaj ni izvršila še nObena upokojitev brez lastne prošnje prizadetega. Naj registrira »Narodna Prosveta« ta slučai. ki ie, v nasprotju s Doročilom, ki ga ie dobila iz ministrstva prosvete. Očito pa taki slučaji niso v skladu z zakonitim postopkom, imajo pa poleig rušenju vere v avtoriteto pravnega postopka tudi to slabo stran, da bo na ta način učna uprava sama spravila nadzorniško službo ob ugled in bo težko dobila dobrega učitelja, ki bo še refleiktiral na nadzorniško službo Nadzorniški pavšal ie poleg tega tako maihen. da so okraini nadzornik! tudi gmotno oškodovani radi svojega Doložata in Je le žrtev za nje. Če še vztrajajo na svolih mestih, če se bo delalo iz tega vprašanja še partijsko, vprašanje, bo s tem največ oškodovano šolstvo samo. Ni pa samo na učni upravi ležeče, da se ne bodo dogajali taki slučaji, temveč tudi na učitelistvu. ker praviloma bi moral vsak pravi stanovski tovariš odločno odkloniti vsako ponudbo. s katero bi se ga hotelo izrabiti DartJzansko nroti SvoJem i» kolegu in pravičnemu postopku. In to ie tudi naloga nove smeri. — Ideia stanovskega edinstva ie na pohodu in ne ustavijo je vsi napori njenih nasprotnikov. S svojo idejno revščino ne bodo zakrili svojih razdiralnih in tajnih namenov. Učiteljski poklic ie tako idealen poklic, da ie nemogoče, da ne bi imeli vsi, ki mu pripadajo tudi skupne idejne težnje, skupne vzgojne vzore, dovolj velike. dovolj močne da nas družijo in navdušijo za skupno delo v skupni organizaciji. Ako ne bi zadostovala zavest, da imamo vsem očitne in iasne skupne socialne. pravne in duhovne interese, že sama zavest našega visokega vzgojnega zvanja bi zadostovala, da premaga vse ovire stanovskemu edinstvu. ki mora najti svoi izraz in utelešenje v skupni organizaciji. Ako bi uspele nakane nasprotnikov, bil bi to samo dokaz naše politične nezrelosti in duhovne nesvobode. — Za čistost ideje stanovskega edinstva. Velika, plodna misel ni sad kombinacij in špetoulativnega razuma, ampak se porodi tr enotno v hrepeneči' duSi iskalca. Ljubezen in resnica sta ii nezavestno kumovali. Pa prihajaio ljudje, jo uklepaio v formule, ii dajo svoj okvir in proglašajo potem tega kot bistvo in vsebino. krošniariio z njo, io prodajajo' na vatle in odrejene mere. in se predstavljajo kot edina koncesijonirana obrt za trgovanje z njo. Tako se ie pri nas godilo še z vsako lepo idejo, ne v zadnji vrsti z nacionalno. Tovariši! Lepa misel stanovskega edinstva učiteljstva, brezpogojnega, iskrenega edinstva. ta misel se le porodila kot osvobodilna misel v času naše stanovske onemoglosti proti navalil političnih sil na naše šolstvo. Ne dajmo da zvodeni, da ii vzamejo notranji žar, izpijejo mozeg in pustijo prazno formo, varuimo se kukavične zalege v njej, raz-krinkaimo one. Iki ibi skušali lepo misel utesniti, prikrojiti po svoje, delati zopet razliko med tovariši in tovariši, ki bi nas hoteli ločiti v pravične in garjave, v vredne in nevredne. To so lažnjivi pro-roki, ki najraje nastopajo kot čuvarji države. Ideja stanovskega edinstva mora dokazati svojo notranjo silo in borbenost baš s tem, da navduši in združi preko vseh umetnih iti resničnih ovir, preko razlik v mišljenju, preko ukoreninjenih predsodkov, prelko celega pragozda tradicij vse stanovske člane v en živ, oduševljen organizem kot nositelja naših skupnih teženj in idealov — (lz daljšega članka Obmejnega tovariša). — Bojno napoved stanovskemu edinstvu bi lahko nazval novo politično »Deklaracijo«. ki tajno kroži med učitelistvom in hoče vse učitelje v državi deliti v dva tabora: na eni strani napredni In svobodomiselni, ki so kot taki tudi dobri patrioti, na drugi konservativni, antisvo-bodomiselni, ki so seve kot taki nroti državi in državnemu edinstvu. To je seve v duhu narodnega edinstva. ako se umetno no oredpotoonih ideologijah seie siooi v naših vrstah. Ne gospodie, Vi naše nacionalne misli ne pojmujete. Pregloboka je za Vas, ki živite z vsem svojim duševnim bistvom v predvojni dobi in v ideologijah 19. stoletja — Prava ljubezen do U.TU. V nedeljski izdaji največjega slovenskega dnevnika čitamo zopet doois učiteljskega dopisnika tega lista, ki ,skuša notom političnega lista netiti medsebojno mržnjo in nasprotstva v naši organizaciji Vprašamo samo. ali je res prava »iskrena« ljubezen do UJU to, če se izrablja nolitično konjunkturo in se neti na podlagi' nje medsebojna mržnja v stanu? Mi vsi ob-soiamo premeščanja, ki tih izvršuje prosvetni minister g. St. Radič, kakor bomo morali taka premeščanja obsojati vselej in ob vsaki nolitični konjunkturi, kadar bomo Ais tvorili pravo stanovsko in strokovno" organizacijo. Ne bomo oa odpomo-gli in odpravil! takih slučajev, če borno izrabljali take slučaie v strankarske svrhe in po političnih listih izriabliali sami taka premeščanja v korist drugih političnih strank in v našo — škodo. To ie zelo kratkovidna ljubezen do organizacije in bo več v škodo kakor v korist našemu stanu, zato nai bodo netilci in insplra-torji takih člankov prepričani, da iih bo učitelistvo samo obsodilo. — Celo premeščanja na Hrvatskem izrablja nedeljski dopisnik »Jutra« proti Deklaraciji. Vsem pristašem Deklaracije hoče naprtiti dopisnik »Jutra« premeščanja, ki jih izvaja prosvetni minister g. St. Radič v južnem delu države Ta na-migavania in izrabljanja pa moramo odločno odkloniti, ker vsi obsojamo oreme-ščania. ki niso v skladu z zakonom in učiteljskimi pravicami, ki iih imamo po zakonu in zakonitih odredbah. Zato odobravamo tudi korake, ki jih bo Glavni odbor UJU storil pri ministru proti premeščanju in ie tudi oni g tovariš, ki v »Jutru« podpira to akcijo lahko prepričan. da bo sleherni Deklaraš stal vedno na braniku nroti vsekakim krivicam, ki bodo storjene našemu stanu, na najsi pridejo nd prosvetnega ministra g Radiča ali drugega. To bo tem lažje, kadar bo imel zavest, da stoji sklenjena organizacija in vsi tovariši za njim takrat, ko se mu krivica pripeti ter se ne bo nreso.ialo kateri politični stranki pripada, kadar ga bo treba braniti in bodo mnogi imorali nastopiti magari proti lastni stranki Če bo povzročala krivice. — Kdo boli ljubi U.IU: oni, ki iz strankarskih ozirov vlači njene zadeve in io izrablja v strankarsko korist v političnih listih, ali oni ki Skuša dvigniti in utrditi stanovsko zavest njenega članstva in ji s tem pridobiti notranjo moč. da bo najprej med lastnim članstvom skušalo odpraviti napake, ki so vzrok in daieiio povod za persekuciie nad našim stanom. — Ali ie res tako nevarno oddvGjeno mišljenje in izkliučitev maiorizaciie manjšine? To ie naivečii »šlager« nroti Deklaraciji. če si Pa pogledamo zadevo pobližje. vidimo, da so srbski tovariš! boli svobodoljubni od naših svobodomiselnih tovarišev, ki so si vse »svobodo-miselstvo in naprednost« vzeli le za-se v zakup. Srbski tovariši so namreč že davno dovolili oddvojeno mišljenje in niso pripustili majorizaciie manjšine ter niso kratkomalo udušili nasprotnega mnenja. To se ie iasno razvidelo na skupščini v Subotici, kjer so dopustili tudi razpravljati o oddvojenem mišljenju manjšine, ki so ga podali tov Stan-kovič. Simič, Djordjevič in Mladenovič ter ie niso pustili majorizirati v Glavnem odboru. Celo natisnili so to oddvojeno mišljenje manjšine v »Izveštaju«. Pri nas pa ravno oni, ki hočeio veljati za najbolj napredne, s tem sredstvom naiboli agitiraio proti Deklaraciji. Oddvojeno mišljenje torei Srbi že davno poznajo, pri nas se ga pa tako zelo bojimo. ker bi z majorizaciio ne mogli več absolutno zatreti vsakega mnenja in diha manjšine. Če Srbi niso ničesar izgubili z večio svobodo napram nasprotnemu mnenju, se menda tudi nam ni treba tega bati. Saj vendar nismo duhovno tako šibki, da bi ne mogli s stvarnimi ar- gumenti ovreči nasprotnega mnenia In dokazati pravilnost svojega nazirania. — Vse tovariše, kj so oroti Deklaraciji pozivamo, da iznesejo svoje argumente in načelna stališča, ki govore s stanovskega vidika proti deklaračni smeri. Dosedai se ie prijavil le tov. Ra-doslav Knaflič. da bo poslal in pričel pri-občevati serijo člankov s svojimi pomisleki in argumenti. — »'Politično eksponirano osebe da ne smejo biti na vodilnih mestih«, to nekatere silno moti v Deklaraciji. Nai le dobro berejo in bodo videli, da ni to načelna zahteva Deklaracije, temveč ie lasno pisano »iz taktičnih ozirov« ie to skoro potrebno in v interesu organizacije. — »Organizacija se ne sme sedaj več vmešavati v nameščanja«, tako mislijo sedal nekateri Tudi to ni res temveč nam ie le praksa pokazala, da ie bilo za organizacijo slabo, če so njeni funlk-ciionarii sodelovali pri nameščanjih, ker so člani potem bili vznevoliemi nad organizacijo, če niso dobili službe. Ostane pa vkljub temu dolžnost organizacije, da se poteza za pravično oostooanie pri name-ščanvih in nremeščaniih in da pridejo učiteljski zastopniki v vse te komislie — Jabolko razdora — politično strankarska deklaračna iegulia. Nr potreba vpraševati od kje ie bila med učiteljska društva vržena nova deklaracija, ki ie pa popolnoma politična in strankarska. Jasno ie namreč, da hočejo s tem omajati našo Deklaracijo, ki io le z dvema izjemoma (predsednikoma) eno-dušno odobraval širji sosvet in ki je ofi-cialno od poverjeništva dana društvom \ razpravo ter bo prišla pretf pokraiinsko skupščino. Vprašanje ie, ako si bodo dopustili predsedniki jn zastopniki, iki so bili navzoči na seii širjega sosveta, od zunaj servirati in vsiljevati mišljenje tet si rušiti disciplino. Deklaracija s sedmimi točkami ie učitelistvu podtaknjena in pozivamo naše članstvo, da io brezpogojno ravrne in protestira nroti duševnemu vsiljevanju. Namen ie prozoren: razdvojiti nas in « tem spraviti od prave stanovske poti in od samostojnega mišljenja v stanovskih vprašanjih. Povejte onim, ki jih bodo najeli, da vam to deklaracijo servirajo, da imate svojo ofici-alno stanovsko Deklaracijo, ki je bila pravilno predložena 3 dni ored seio Strtega sosveta ožjemu sosvetu in zavrnite vsiljeno neučiteljsko deklaracijo! — Z izigravanjem spominov na stare naše bedne čase. Z izigravanjem nacionalnega mišljenja hočeio preplašiti omati-liivce in nesamostojneže pred dosledno izvedbo ideje stanovskega edinstva. Ali nas imate res za take fcratfcovidneže in naivneže. Izrabljajo dejstvo, da v naš» Deklaraciji ni Dosebe oovdarjena državna šola in državno edinstvo. No. to se prav lahko popravi na ljubo onim, k; mislilo, da brez podčrtavanja našega patriotizma ne gre, da je treba stvari, ki se posebi umejo, vedno zopet povdarjati. Oh sa; leži na dlani zakaj! To nai bi bilo tisto sporno jabolko, ki naj bi nas razdvojilo. Baš visoko ne cenijo naše razsodnosti in duševne samostojnosti. Jaz za svojo osebo verujem, da ga ni slovenskega učitelja, k' ne bi hotel in ljubil te države in ne bi bil zvest državljan. Komur pa to v stanovski organizaciji ne zadostuje, ta bi svoje zmožnosti bolje uporabil v kaki drugi, n. pr. policijski službi kot v našem poklicu. Moje globoko prepričanje ie: kdor seie spor v naših vrstah, kdor nasprotuje zbližanju stanovskih tovarišev, ki so danes iz katerihkoli razlogov še ločeni, ta dela naravnost proti duhu narodnega edinstva, ki ne obstoja v mrtvi dogimatični formuli, ampak ki bo svojo konstruktivno moč pokazalo kot živa duhovna sila. spajajoča vse one. ki hočejo služiti domovini nele z besedami, ampak z dejanji. — (Iz pisma starejšega tovariša). — Proglas ali deklaracija. Naj-umestnejše so ravnala ona učiteljska društva, ki so v ti zadevi izvolila poročevalce oziroma odseke, ki ga bodo proučili ter so glasovanje preložila na prihodnje zborovanje. V proglasu ie namreč toliko obširnosti jezikovega zloga, da mnogi tovariši in tovarišice. ki se za zadevo zanimajo vzpričo mnogih službenih, družinskih, gospodarskih in drugih poslov ter razmer proglasa še niso mogli dobro proučiti. One mnogobrojne, koiim ie proglas neka preziranost m ravnodušnost. oa ie treba vzbuditi k raz-rnišlianin in sodelovanju, kar Se doseže le potom poročevalcev in stvarnih debat. ki so dobra šola za mlado in staro. — Odzivajoč se prijaznemu pozivu uredništva v 7. številki »Učit. Tov.« javljam. da bodem pričel v prihodnii številki razpravljati proglas ne samo iz državnega in narodovega, temveč tudi iz stanovskega, šolskega, zgodovinskega in pravnega stališča. Učiteljska društva, ki bodo žborovala dne 6 sušca in še niso določila poročevalcev, nai le obravnavajo proglas, nai določijo poročevalce za in proti, a s sklepanjem nai počakalo, da izzovejo sodelovanje vseh ali vsaj mnogih svojih članov, le tako bode zadeva počasi dozorela. Nagla sodba slepa sodba! Naglica ni nikdar dobra, ona največkrat škoduje! Več oči več vidi in vsi vedo vse! Proglas ie sedaj šele v stanju setve, dajmo mu rajsti v zmernem časovnem koraku, da dozori pod vplivom solnca in dežja do žetve, ki nam naj do-nese v našo korist in čast kleno zrno. Nagla rast rodi puhel plod. — Radoslav Knaflič. upokojen šolski upravitelj — Za oblastnega vrtnarskega nadzornika pri velikem županu ljubljanske oblasti ie imenovan tov. Josin ŠtrekelJ. učitelj v Ljubljani. Priznanemu strokovnjaku čestitamo prav iz srca. — Mladinski list »Zvonček«. (6. številka) prinaša sledečo vsebino: Gantglo-vo pesnitev »C e 1 j e«, nadaljevanje, povesti »Koclje v a os ve t a«, izpod peresa priljubljenega mladinskega prša telja Vandota. Rojčevo pesmico »Z i m a se no sla vi i a«. Tudi stric Pavle nadaljuje svoi spis »I z p r e h o d i po Beogradu«. Dalje vsebuje ta številka še Čebularievo šaljivo pesem s podobo »O nustu« in »Mrazek in veter« ter še eno Rojčevo »Dolenjski Jerici v spomin«. Moder-Utva ie opisala v tet številki »Potovanje p t i ni c e is e Miri s«. Številko zaključuje oddelek »Pouk i n zabava« ter K o t i č e k gospoda D o r o poljske g a. Kakor vsaka, tako ie tudi ta številka polna mične in privlačne vsebine in ie mlad nt ne moremo dovelj priporočati Tvrdka F. Meršol nasl.. zaloga ženskih ročnih del se nahaja sedai Wolfova ulica 5. — Glej inserat. — Nova priručna karta kralievlne Srba. Hrvata i Slovenaca sa novom ad-ministrativnom podielotm na Oblasti Ob-radio prof. Antun Jiroušek. Mfierilo 1 : 1,000.000. — Din 32. — Izdao Bibliografski zavod d. d nakladna knjižara. Zagreb (Gimduličeva ulica 29) Praktična strana ove karte leži u tome. što su oblasti prikazane prema današnjem faktičnom stanju, a da pregled bude bolji, svaka oblast je drugom bo-iom pokrivena. Veotna ie važno za svaki ured. da se uz glavno oblasno i 11 župa-niiSko mjesjo na karti nalaze kotarska iii sreska mjesta. a zatim sva opčinska mjesta u toi oblasti. U tome i leži prednost ove karte nad svim doseda izašlim. Mjesta su nrovjerena prema novim sta-tističkim Dodacima i oružaiu u torn svaku sigurnost Ista karta postoii i u nje-rnač^om jeziku. — Razpis stalnih učnih mest v mariborski oblasti. Na osnovnih šolah v mariborski oblasti so se razpisale stalne službe. Prošnje ie treba vložiti Dri prt-sto.inem šolskem upravitelju do 31. marca 1926. Natančnejši razpis učnih mest je v »Uradnem listu« Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Imenovan ie v Kranjski gori za stalnega šolskega upravitelja Anton Knap. —i Upokojitve. Upokojeni so po čl. 141. čin. zak. Ivanka Lamoe. strokovna učiteljica na Jesenicah; Marija Gajšek. Tramšek. učiteljica ženskih ročnih del na Dobovi; Marija Žel-Stepišnik. učiteljica v Apačah; Josip Koleg, učitelj v Beltincih; Amalija Rus-Vardian. učiteljica v Metliki; Milica Nežič-Leščan, učiteljica v Ptuju. Listnica uredništva. —lu Klub slušačev viš. oed. šole v Zagrebu. V uredniškem predalu smo Dre-ieli dopis s tem podpisom. Ker ni bilo v pismu in ne na kuverti naslova in imena vročilca prosimo za ime prinašalca. ker toliko časa smatramo dopis za anonimen in ga ne moremo priobčiti. POROČAJTE o vseh prireditvah in izvenučnem prosvetnem delu, ne zat našajte se, da bodo poročali drugi. P os ročila naj bodo kratka, točna in pos polna. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji. Vabila: = PED. lilD. KROŽEK V MARIBORU ima v ponedeljek 8. t. m.