H 57- NO. 57- v NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, O. FETEK 19. JULIJA igu. 16 novice. ■ ' proti šolskim knjigam se je resno začel. Delavske unije svarijo sta riše, naj ne kupujejo knjig. dno trdi, da hudič počenja svoje zlobe v bližini. Zlobnih duhov reši nas, o sveti Ahacij! —Inšpektor Fluckey od na-selniškega urada v Clevelandu je odpeljal v sredo 10 inozem-cey v New York, da jih pošljejo v staro domovino. Prišli so sem pred enim letom in nihče se ni mogel preživeti, tako da so nadlegovali javnost. Najstarejša slovenska naselbina Joket se lepo probuja. Zavedni rojaki dobro napredujejo. SODNIJSKA PREPOVED. dvojno močjo, da pride dovolj j Poštni inšpektorji so zaprli v sredo Rey. Mylnarzcika, ki —Cene premogu So se dvignile za 50 centov pri toni. Pre-■Resen boj se je začel v ni0gargj^ trgOVci pravijo, da je Cleveland« proti šolskemu od- bi, spomladi ^trajk, da je zma-boru, ki hoče letos naprtiti sta- njkalo premoga, in da morajo rišem $78.000 za nOve solske sef,aj y premogovnikih delati z knjige, dasi bi stare še nekaj dvojno močj0t da pr časa držale. Toda glede novih prem0!ga na površje. knjig naj bi še bilo, da se ni oglasila delavska zveza v Cle-velandu, ki protestira proti temu, da se odda največje naro- je župnik neodvisne katoliške čilo skabski knjigarni, ki c|elav- cerkve sv. Hedvige na West cem ni prijazna. David Jenkins, Madison ave, Tožen je, da j-' ki im» sam pet za šolo godnih pošiljal skoti pošto nedovolje-otrok, in- ki je • urednik lista ne stvari. Njegovi farani so I "Cleveland Citizen", delavski spravili skupaj $1000, da so ga list, bo šel na sodnijo in izpo- "oprostili zapora, sloval prepoved proti šolski oblasti, da ne sme kupiti novih -Grda n«vada otrok- da se knjig. Sodnijsko prepoved bo <>besajo na vozeče tovorne av-dobil na podlagi, da starišem tomobile je zahtevala ie mnogo nikakor ni mogoče kupovati kdor ima Pa notranjo stran, zemlja strašno malo> Pa dobi mal°-zalzija, zver se pogrezne v pe-| _Kakor se ^ se v klenske votline, kjer je jok m burgu ustanavlja novo dfuštvo stok ter škripanje z zobmi. Nad Slovenski Sokol. Rojaki, ki se zemeljsko površino pa se raz- zavedate-svoje narodnosti, se-lije zelena voda kot širno mor- daj stopjte y vrstQ n red -a. : in goreče kosti se prikažejo kovj ---X-X-X!!??---- iga jutra se je pokazalo,! nekdp ustrelil svojega Ali imate mogoče pohištvo, katerega* je smatral za naprodaj? *.......... pis žete koša j Nič posebnega in nič novega^ za širno Ameriko, pač pa veliko Zjedin'enih držav je poniembnega za Joliet. I, pa ustanovila pri centralni tudi ne Saj je .znan j0|iet kot jena najstarejših slovenskih naselbin in zato bi bila lahko tu- __di skoro v vseh ozirih prva. Mogoče nastopi čas, ko bomo ZAVAROVANJE rekli, da je Joliet mati ameriš- DELAVCEV. kih slov. naselbin. Mnogo lepega se j s ie porodilo tukaj, a še Washington, 17. julija. Zbor- mnogo lepšega je, žalibože za-nica poslancev je danes odobri- spalo. Ko tako vse to premi-la postavo^ glasom katere se u- šljujem, zapazim, da še marsi-stanevi pri centralni vladi po- kaj spi mirno v Gospodu, in da sel cn oddelek, ki bo enak z so besede nekaterih glas vpi-drugimi glav:rmi oddelki via- iočega v puščavi, da v Sahari, de, bo imel svoj era posebne- Da se pa komu ne zamerim, boga n?.čeln:ka v is1 i čisti kot so di v kratkem rečeno, da za ta'niki ostale a knbineta. Ta Joliet še ni nastopila potreba oM:lek sc organiziral delavci časa za kako nadeb.uno in na-že zdavnej zahtevsli. ipredujočo stvar. London. 18. julija. Angleški Prišli smo do časov, ko ra-dflodajnlci pc razjarjeni, zna pevska in dramatična dru- ker je včeraj **op:!p. v veljavo štva stopajo na dan, kakor go-postava, ki zavarire delavce za be po dežju, z vso silo in s ta-•tarost in nes^če ter proti ko močjo, da nekatere že pre-brezdelici. Zbrali sc množico sezajo meje duha Časa. Seveda, luidij v sredini mesta in prote- besede so prve, a dejainja in testirali. Zaigal: šo tudi na jav- fakti šele nastopijo, zato pa čast nem prostoru delavsko posta- onim, ki sprožijo kako nade-vo. katero je naredil kancler budno misel in jih privlečejo Lloyd George. Vsepovsod so na dan. kapitalisti razjarjeni nad to po-1 Dne 30. junija se nas je zbra-Stavo, katera jih sili, da žrtvu- lo precejšno število rojakov v jejo majhen -Jel svojega do- prostorih slov. &ole, raznih mi-bička v posebno blaoraj-no za si i j in raznih prepričanj. Pridela vce. Pa tudi dflavci niso vedla nas je potreba časa ter povsod zadovoljni s to postavo, združila v društvo, ki je pevsko V Liverpoolu je zaštrajkalo 10 in dramatično, z imenom "Tri-tisoč delavcev kot v protest-, glav". Zbrali smo si lepo ime, Toda opozicija «e bo polegla, ki nas spominja na največji ko bodejo postavo bolje razu- kras domovine. Bodimo zato i meli. mi nepremagljivi stojimo trdno, in videli bodemo, da solnce prvo obsije z zlatimi žarki nas Nič pijače jTriglavce. Odborniki se ne u- Phibdelphia, Pa..'«8. julija, gasijo trdega in mučnega tru- Pennsylvania železnica je na- da ter dela' .vedoc,\ da J,m Je znanila, da na svoj h vlakih, ki obstanek zasiguran m žetev o- vozijo med New Yorkom in bl a- Zato p» vsi ki imate ye- Pitfrl urgom, ne bo več proda- selJe .do PetJa ah /Iramat.ke, jala 'cpcjnifi pijač. To so pov- J^P1? / vrsto naf^a kroJa' zročili razni vodeni fanatiki in Imeh bodete v vrstah pogumne gostilničarji, ki točijo na kolo- -vztrajne može, kakor n p ve. Najbrž s silo, kakor pravijo poročila s Kansasa.^ Tukaj je neki sodn k izdal prepoved vsem sodnijskim klerkom, da n? smejo izdati tiskanih uradnih poročil na republikanskem tiketu, kjer bi bila imena drugih kandidatov, kakor onih, ki držijo s Taftom, Slednji se pa silno boji, ker je položaj tako negotov, kot še nikdar prej. Republikanci letos tako nimajo dosti prilike, da bi bili izvoljeni, saj so celo v lastnem taboru razdeljeni. Tudi se Taft še- ni odločfl, ali naj bi šel v razne kraje Zjed. držav govoriti ali naj bi ostal doma. Narediti se ne more- ničesar, dokler se ne snide Rooseveltova konvencija meseca aygusta. Potem se začne šele pravi boj. Združene bolezni. Izdelovalca Trinerjevega vina je neki prijatelj vprašal, zakaj je Trinerjevo ameriško grenko vino priporočano v več boleznih, dasi je bil on mnenja, da ima vsaka bolezen svoje zdravilo. Izdelovalec mu je povedal, da se rabi Trinerje-vo vino v več slučajih, kjer se pokažejo enaki simptoni bolezni. Zdravnik skuša telo očistiti, o-čvrstiti in uravnati prebavo. Trinerjevo ameriško grenko vino vse to naredi. Prežene iz telesa vse nečistosti in oočvrsti prebavljalne organe. To ozdravi zaprtje in neprilike radi tega, kakor glavobol, zgubo ape-tita. bolečine in krče. Pomaga prebavi in ščisti kri, ozdravi revmatizem in neuralgijo. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333—39 So. Ashland ave. Chicago, 111 dvorih opojne pijače. Fr. Kuharja kot predsednika Umor in požig. Tampa, Fla., 17. julija. Bob. Harris, ponorel zamorec, je danes zdivjal in ubil na cesti štiri zamorce, ranil belega policista in bil konečno ubit od ne-, društva, ki vedno in povsod k^ga policista. Skril se je v ne-deluje za Čast in ponos sloven- |k» hiši in se notri zabarikadiral skega naroda. Želim mu obilo Policisti so hišo polili z gaso-žetve. Nad vse marljive gospo- j linom. nakar je začela goreti dične Katarina Rogina kot! Zamorec je pritekel ven, nakar podpredsednica, Lizi Sekola so ga policisti ustrelili kot tajnica in J. Stanfelj kot blagajnica. ve pa še nadalje pridno nabirajte cvetke svojih pr'jateljic in prijateljev lepih talentov. Vidva pa, gg. Lojze Oh kako dfcbro in udobno! Preden ubujete svoje čevlje Gorenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika, Mr. RUD. PER DANA, Grčar in Martin Rakar pazita. ljn n^avice' natLesi!^ vanie ne" da se imena članov in članic kaj Severovega Praska za noge , 1 (Severa s Foot Powder) in vi- pv \oje. ^ j30{jete kak0 d0kr0 jn u_ Četudi je huda vročina, se je dobno se bote počutili: Olajša vseeno začtlo društvo uriti in učiti ob delavnikih pod vrlim pe^ovodjem g. Geo. Malovrhom (čast mu) raznih finih in tesn^ ^"jj nove teških skladb. Eh, to so vam1 glasovi, to so milo doneči akor- I vroče, žgoče, , srbeče, otekle in znojne, prepreča drgne nje, vzdržuje noge suhe in nareefi čevlje laihke. Prodaja se v lekarnah; cena 25 H J II centov. Zagotovite se, da zavi- di. k, jih izvajajo nas. pevc nt tek nosi nadpis. w p ^^ pevke iz čistih slovenskih grl 1 No, zato pa tudi mislijo v kratki je polno pooblaščen, da za- k'*m prirediti svoj prvi piknik, stopa naš list, pobira natočni- c katerem prihodnjič kaj več no. oglase in tiskovine ter o- poročam, I ^Richmond, Va., 17. julija, pravlja vse druge posle, ki so I Pa to še ni vse. Vrli naši di- Dva bela in štirje zamorci so v zvezi z našo tiskarno. Vsem letantje in diletantinje, hočejo bili ubiti pri razstrclbi v Gyay-rojakom ga prav toplo priporcf- ;) kazati Jolietčanom svojo na- ton Coal Co. premogovniku da-čamo in upamo, da jim bo larjenost v igranju. Sezono od- nes popoldne. povsod najbolje in pravilno prejo takoj, ko se vročina po- ----— ■ itresrel. neha, in ko si .ne bodemo iska- kaj predrugači in ko pride kaj li več razvedrila v sencah šuiV j ovega, vam zopet kmalu poro- Co., Cedar Rapids, la. o Sest ubitih. U iz OBSEŽNA PREISKAVA. New York, 17. julija. Herman Rosenthal, ki ima v New Yorku velike zakotne igralnice, bi moral včeraj nastopiti kot priča v obravnavi, ki bi se vršila proti nevvyorskim policistom, j^ bil danes zjutraj ob dveh ustreljen. Dve priči, ki ste bili v času streljanja v neposredni bližini« pravijo, da so bili med morilci tudi policisti. Tri ure • po umoru je policija poiskala 'nego garažo na Washington Square kjer se zbirajo vsi glasoviti roparji in moril*-ci v avtomobilih. In v resnici so dobili tam dotični avtomobil in nekega Libbya, katerega so takoj zaprli. Mrs. Sady Rosenthal je pisala pismo distriktnenui pravniku, v katerem dolži naravnost policijo umora njenega moža. Svarila je svojega moža že prej, naj se nikar ne poganja s policijo, ker ga hoče umoriti. Stvar je ta: Policija v New Yorku bi morala zapreti vse igralnice, kjer se igra za velikanske svote denarja. Namesto pa. da bi policija to delala, .pa raje pusti igralnice pri miru, ker ji gamblerji plačujejo nevr-jetno velike svote, da so lahko pri miru. Policijski poročnik Becker je posodil Rosenthalu $1500. da je sle fin ji lahko odprl igralnico, in zato bi moral dobivati mesečno 25 odstotkov čistega dobička. Konečno sta se pa policijski poročnik in Rosenthal nekaj skregala, in Rosenthal je prinesel v javnost, da policija po celem New Yorku jemlje denar s silo od lastnikov igralnic. Rosenthalova izpoved je bila tako vrjetna in senzacijonalna, da je policijski komisar Waldo izročil vso stvar distriktnenui pravniku, ker svojim lastnim policistom ni več zaupal. Tudi se tukaj ni šlo več za samo disciplino, pač pa za hudobijo prvega reda. Tu je bil Rosenthal naenkrat u-streljen. Igralec je zapustil svojo hišo pozno zvečer in povedal svoji ieni, da se namerava sniditi s poročnikom Beckerjem v Metropole hotflu na 43. cesti in Broadway, Sprehajal se je po hodniku hotela in kadil cigaro, da si prežene čas. Malo pred drugo uro zjutraj pripelje avtomobil pred hotel Eden izmed oseb, ki so bile v avtomobilu, stopi ven in npokliče Rosentha-la. naj pride na cesto, ker bi rad nekdo z njim govoril. Brez strahu stopi igralec na cesto. Ivoinaj pa je bil zunaj hotela, se je že vsul pravi dež revolver-skih krogelj, katerih štiri so zadele Rosenthala, da je padel na tla. Predno je mogel še kdo priskočiti n^ pomoč, j? avtomobil dirjal naprej. New York, 18. julija. Policija tekom dveh divij, odkar se je izvršil umor, še ni dobila ničesar. Na dan je prišlo sledeče: Ob času prvega streljanja je bil neki detektiv dvanajst korakov proč od prizorišča, pet policistov je bilo samo 300 korakov proč, trije samo 150. Samo -15 sekund in vsi bi lahko prišli pred (hotel, toda nihče ni prišel, dasi so slišali strele. Najlepša je pa ta: Neki opazovalec je povedal, da je opazil številko avtomobila,1 za kar ga je policija takoj zaprla. Poročnik, ki opravlja na 47. cesti službo, je pa nalašč zapisal napačne številke v knjigo, dasi mu je oseba povedala pravo številko. Vse kaže, da tišči policija nekaj skritega in se 1 povedali pred komisijo, a kakimi nevarnosti vodijo vlake po Ameriki. ZADNJE NESREČE. New York, 18. julija. Tukaj zboruje posebna komisija, ki preiskuje vzroke zadnjih veli-kiih železniških nesreč. Danes je skončal svoje poročilo B. 1 Worthington, ki je predsednik Chicago in Alton žeieznice. Go-| voril je, da strojevodjem na (vzhodnih železnicah ni treba povečati plače. Govorili so pa tudi strojevodje, ki so pripovedovali o nervoznih vožnjah a-nieriških vlakov. Ni mala odgovornost voziti vlak po 75 milj na uro, paziti na vsak najmanjši signal, in če se le enega prezre tedaj je v nevarnosti na I stotine življenj v vlaku. Dean v (Wood, strojevodja vlaka Twentieth Century Limited", najhi- J trejši vlak Amerike, se je izja-j vil, da naredi pot med Albany (in Syracuse, ki je dolga 146 milj v 162 minutah. Izrazil se i je, da je delal z vlakom že po 178 milj na uro, kadar je bila pot I prosta. In na teh 146 miljah je j ob progi 151 električnih sigr~ lov, katere mera Vse videti, hoče previdno voziti. Izjavil se je tudi, da dela dvanajst ur vsak drugi dan in da dobi to $186 dolarjev na mesec. Ne- \ ki strojevodja se je izjavil, vozi vlak 123 milj daleč in je ob progi celih 270 signalov, ] ki se neprestano menjajo. Komisija fooče dobiti vzi •neprestanim nesrečam na ai riških železnicah. Pred io pričajo kapitalisti kakor d lavci. ' '9L M $500,000 za eno glavo. Washington, 17. julija| ksikanska vlada je danes* dila onemu, ki prinese ali živo truplo upornega rala Qrozco v glavno $500.000. jBjft 'it Ali gre sultan? |S - Atene, Grčija, 18. julija, uradno se poroča, da se med mladoturškimi častniki i moštvom gibanje, ki bi Io sedajnega sultana raz stol. Na tron mislijo poj sina sultana Mura da, pt Mejid Effendi. o- ' Shramba naj bo ob lepem vremenu po noči vednoodprta, da se dobro prezrači. Da morejo mačke blizu in di nepoklicani gosti, pričvrsti dra-teno mrežo na okno. Če je shraimba plesnjjva, jo izprazni in dobro izžvepljaj1. Če je vlažna postavi večjo posodo ne-vgašenega vapna notri, da popije vlago. DENARJE V STARO DOMOVINO poftiljamo: za I 10.35 50 kron, kron, kron* kron, kron, :; kron. za' 20.50 ..........................IOO za 41.00 ..........................200 za 102.50 ..........................500 za 204.50 ...........i. 1000 za 1020.00 ..........................5000 Poštar i na je viteta pri teh avotah. Doma se nakazane ivote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pollljatve izplačuje c. kr. poitnl hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprtllčnej* do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, vačje sks po Domestic Poetal Money ali pa New York 8ank Draft. FRANK BAkSER 82 Cortlandt St., New York, N. ALI PODRUŽNICI v ;; J 6104 St. Clair CLCVE1 in petek. — s Naročnina; * -—-*------ - - * i ERIKO:........$2.00 ^ROPO:.........$300 /eland po pošti:. .$-2.50 ;zne številke po 3 cente. »i brez podpisa in oseb-"nosti se ne sprejemajo. rsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: "Clevelandaka Amerika" 6119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Issued Tuesdays and Fridays. Read by 15.000 Slovenians (Krainers) in the City* of Clevelamd and elsewhere. Advertising rates on request Tel. Cuy. Princeton 189. pis' življenja, toda . zmotijo in zvarajo — h Nisem mogel odgovoriti; v tem trenutku pa sem vdVugič občutil, kako velika je materina ljubezen tam samostana bo našel gotovo ime dotičnUga patra in datum dotič-nega govora, katerega naj blagovoli priobčiti, zakar se mu Ko sem odhajal na Dunaj; pisatelj teh vrstic že v naprej v novo življenje, spremljal me 1 prav toplo zahvaluje. je materin pogled povsod in | Drago je plačal čreSnje. 16 me obvaroval marsikaterega letnemu RudoUfu Mesarju iz padca. In vračal sem se z r£-! Dobrove pri Radečah pri Zida-dostjo v srcu in v očeh. kakor nem mostu se je zahotelo po se- vračajo v poletnem jutru jčrešnjah. Deček je splezal na kosci s travnka, ukajoč in pe- čreSnjo in zobal črešnje. Zado-vaj0£ voljno se je zibal na vejah, kar Bolj globoko kot kdaj mi je se veja odtrga in deček je pa-pogkdala mati ob sestanku v del 12 metrov globoko. ^Zlomil dušo. In v tistem trenutku jelši je nogo in ob roki. zginil str: h ir. skrb iz njenega obraza, strah, da se ji sin ne zgubi v velikomestnem življenju. Zrla mi je dolgo v oči, zadovoljna je bila z mano in bolj veselo in ljubeznivo kot kdaj1 preje mi je stisnila roko. Tako globoko gleda mati v Domačijo je hotel zažgati. Dne 24. junija je prišel v Domžale 32 let stari posestnikov s'n Jan;iz Koprivnik po prečuti noči domov ter je hotel zažgati v bližini stoječi voz slame. To je preprečil neki delavec. Nato jt Koprivnik šel v shrambo sla*- Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3. 1879. No. 57 Fri. July 19*12 Vol. V. Materine oči. Klemen. Moja mati je priprosta -žena, brtz takozvi.ne izobrazbe. In vendar ima oči tako p emenue, tako polne ljubezni, da jih obo-iujem, da jih ljubim bolj kot vsi; na svetu. Kadarkoli pridem iz tujine, me sprejme mati rc -no, bivz običajnega nasmeha in \eselja. Njene oči me gledajo dol/go m fjtoprašujoee. In čudno, — kar ne vidijo niti prijatelji, niti bratje, niti Ijuhii'a. to vidi ljubeče materino oko. Vsakega |o varaš, vsikemu lahko prikrivaš dušo, materi ne mo-res. Pogledi ti v dušo globoko, / v .najpkrivnejše, nkomur dostopne kotičke. Spominjam se božičnih počit nit pied leti. BU sem takrat menda v šesti šoli, v dobi mladostnih duševnih bojev. To je ona dcVba, ko stopajo pred dušo iivljenski problemi, to je doba prečutsh noči. Pozno v noč sedi mladenič v postelji; nebrpj misli to problemov odganja spanec in vznemirja du-$0. Prišel sem v tisti dobi domov. Vsi so opažali, da dobro in zdravo izgledam. Mati me je sprejela po navadi resno; njene oči so zrle poprašujoče v dušo. Radoveden sem čakal njene sodbe. Nisem se motil. Sočutno mi je stisnila roko in rekla z veliko ljubeznijo: "Bolan si, sin. bolan ra duši." — Prvikrat sem Občutil, kaj mi je mati. — Svojo prvo ljubezen sem skrival zelo skrimo. Zaprl sem jo globoko v dušo, tja kamor položi človek vse. kar ima lepega, zelo lepega. In n komur nisem niti, malce odprl duri srca. Oči ljubeče matere so jo v zrle. Od nekdaj je bila njera skrita zelja, da bi postal sin du-ohvnik. Nikoli n i ni izrekla te zelje, toda bral sem jo iz njenega pogleda. Zato sem ji prikril nu rs i kaj. kar bi ji moral zaupati. Tako je bilo tudi z ljubeznijo. Ob lepih tihih poletnih večerih sva hodila na polje gledat, "kaj ti.h pšenica" Ob takih večerih sva vedno malo govorila, razumela sva se molče. In če sva govorila, je bilo vedno kaj lepega, intimnega. V tistem času sem bil bolj zamišljen, ko kdaj prej; narav-•no, v duši je kraljevala prva ljubezen. Mati je to opazila in dolgo sva sporazumno molčala. Solnce je zahajalo, ko sva s«1 vračala. Pod nama je žarela vasica v posleduih žarkih. Oba sva zr!a z ljubeznijo na rodno vas, vsak z drugačnimi čusni srcu. Mati je pretrgala tišfno, prijela za roko, pogledala in deja'a resno: "Vem sinovo dušo. Uzre bol, uzre ve- me, ki je poleg domače' hiše ter selje, uzre skrb. uzre zado- je ondi slamo zažgal. K sreči voljno t, uzre,greh in uzre ne-(so domačini ogenj pravočasno dolžnost. Je to čudovitost m?-{opazili in pogasili ter tako preti rireea srca. ki jo spozna le preprečili -veliko nesrečo. Ko-eni, ki je ljubljen it* ga ljubi privnik je šel nato v gostilno, nad vse. Iz stare domovine. KRANJSKO. Kcko so očetje frančiškani pozdravili prvi železniški vlak ^ ____ t v Lrjubljani? Prejeli smo; K o* Ljubljani, }j po dolgotrajni bo em bil še deček kakih 14 let, hodil sem vedno s svojimi sta-riši h krščanskemu nauku ob ;ie !eljah v frančiškansko cerkev.. Pa končani pobožnosti, pedal sem se s starši v kako jližnjo gostilno na čašo rujnfe<-4LJ vinca. Tamkaj so gostje več- kjer 03 je jezil, .da se mu ni posrečilo zažgati domačije. Koprivnik je storil svoje dejanje v jezi, ker mu oče ni hotel iz* ročiti domačije. Požigalca so aretirali in oddali sodišču v Kamniku? Frank Čuden, splošno znani trgovec, posestnik in urar v lezni, star 50 let umrl. Rajnik je bil blaga in dobrohotna duša in kdor ga je poznal, temu je bil zvest in odkrit prjiatelj. Kot člati ljubljanskega gasilnega društva uživia je rajnik veliko zaupanje in spoštovanje društvenih člamov in težko mu il nesrečo, je stekel z britvijo v roki na cesto in napadel šoferja ter ga precej oklal. Šofer se je zatekel na bolniško postajo, Simo.-.etti pa je zginil. Policija namreč doghala, da se je nesreča zgodila brez krivde šoferja. Deček je lahko ranjen. 30. junija so izsledili Simo-^nettija in ga aretirali. Ženske uloge v zgodovini. m ski listi niso samo n< vendar s tem sama južna železnica priznava, da Celje ni enojezično ali samonemško mesto. Da pa za drugi jezik izbere v mestu Celju italijanščino, je dokaz, da so pri direkciji zavladale naravnost blazne razmere. Da bo južna železnica s takimi neumnosti dosegla ravno nasprotno, kar je želela — mogoče celo na špecijelno željo "der deutschen Siielbahn-beamten in Cilli" — o tem je lahko prepričana. Med vinskimi sodi našel smrt. Iz Radgone: Te dni je -- enki mesarski vajenec iz Ogrskega peljal iz kolodvora v To je pripovest gledahscne •Radgoni proti domu voz, na igralke, ki je postala cesanca, katerem sta bila dva polna vin- igralke s človeškimi srci, kate-ska soda. Imel pa ni seboj no- re je lomila. Bila j* hči krotilca bene Verige, da bi bil sode pri- medvedov, a sama je krotila ce-vezal Šel je od zadaj na voz j >o cesarstvo. To je bila 1eodo-in tako zadriaval, da se sodi ra, bizantinska cesarica, niso zavalili z voza na tla. Do- Teodora je preživela svojo kler je bila cesta ravna, je šlo mladost v podzemeljskih votU-dobro, ko;pa je voz šel po ne- ™h cirkusa v Carigra- kem pobočju, so se sodi zvalili ^i- Ko je njen oče Akacius z voza in pokopali dečka podprl, ie bila matt Peščena seboj. Dtcek je z zmečkanim sama sebi s tremi otroci. leo-leJiSOm obležal mrtev na tleh. ^ra je bila samo sedem let Strela je udarila v Gajšovcih tedaj stara. (To se je godilo pri Ljutomeru v gospodarsko leta P° Kristi*. Tedaj je poslopje posestnika Spindlerja.!Teodroa sklenila, da bo Poslopje je popolnoma zgorelo, podpirala mater in sestre ter Spindler trpi precej škode. brate * rem' da Sre na g,edall_ Zaradi ie sk. V Trbovljah ščni oder, so se zaradi nekega dekleta Ni illiela mnogo uspeha na sprla delavca Martin Ramška odru, četudi se ft več let tru-in Janez Holešek. Ramšak je dila. Lepa ni bila m tudi shb 1-Ioleška z nožem zabodel v pr- je imela. Peti ni mogla in sa ter mu Tzn\\ pljjca. Težko ^ lj-ubeznjivo plesati ne. Bi-, ranjen se je Holešek zgrudil na la ie hletla in ^olma. loda| tla. Ramšak a so arztirali in ga k]j»b tem pomanjkljivostmi je izročili sodišču v Laškem trgu.ibila (,obra kometlijantmja. Kar j Utonil. >2 letni tesar Padar i' j« manjkalo učenost, m h- { mir- o pri oknu gledala, kako vojaki koljejo državljane. Teodora je imela majhen uracf, v katerem je poročala razne moške in ženske, če so bili voljni ali ne. Tudi je varovala povsod vse pobegle ženske in jih podpirala z denarjem. Teodora je bila prva, ki je upeljala v Evropi obrt s svilo. Dotedaj so imeli Kitajci ta monopol. Dva moža iz Carigrada sta pa pod vlado Teodore prinesla v izdohljenih palicah ličinke sviloprejk v Evropo, nakaz so se sviloprejke tudi v Evropi razširile. Med časom, ko je Teodora vladala so se razširile govorice, da je zaljubljena v nekega vojaškega poveljnika, Da bi naredila konec tem govoricam, je poklicala dotičnega vojaškega poveljnika k sebi in ga ukazala na mestu ob glavo djati. Tako cirali državljane ce Teodora je umrla le ko je bila komaj 40 1 V-eč kot petindvajset let le" s t nem parku železnični adj.unkt menitei. ki je bil silno bogat, se ......................... J van Berk. Star je bil let. ie za,iubif v nJ0' knia!i1 ]fc ra. 4. v bližini trnovske cerkve. Pogr^ali so ga že cel teden.'klečal Pred teni ^rokom* lo(}a S. pri kavarni Evropa, 6. pri Pravijo, da se mu je zmešalo. kmalu se ^ z n)inl skregala m Ta samoumor spravljajo neka- sPodi,a sebe' Ef en, za teri v zvezo z znanimi kupci-! dru^im s0 ,skah lJU'bC2: 'ami z voznimi Hsti na južni ^ plemenitasi. bogati železnici. • ' • | trgovci, toda eden za drugim so si podajali kljuke do vrat. PRIMORSKO. - ker Teodora je spodila vse od se.be. Umrla je v Trstu gospa Ana Nekoč se je srečala z Justi-Bratuš, soproga trgovca v Go- nijanom, ki je bil nečak cesarja rici; podlegla je zastareli bo-jm prestolonaslednik. Teodora 'ezni; operacija ni mogla nič je bila tedaj šestnajst let stara. sv. Petra. 3. ra Dolenjski cesti v bližini dolenjskega kolodvo- domobranski vojašnici na Po ljanski cesti, 7. lin sv. Jakoba trgu, 8. v Vodmatu v bližini orožniške postaje, 9. v Spodnji šiški v bližini cerkve, 10. na Glincah v bližini cerkve. Za službeno poslovanje bodo povsod potrebni štirje prostori in uradno stanovanje z dvema sobama In k utoni j o. It doesnt pay to nejleci your Health JiliOil Če pridete domov bolui, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov f Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reSi t bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omota. 25o. in 50o. steklenice. Čuvajte še ponaredb in pazite na sidro in naše ime. ---r r. AD. RICHTER O CO., Z!S Pearl St.. New York, N Y. Dr. Rlcht«rJ«ve Congo Pilule olajiajo. (23«. «11 QOe.) ŠTAJERSKO. Oblak se je utrgal ob nevihti v nedeljo, dne 30. junija v Šaleški dolini. D>čiž je lil, kakor iz škafa. Voda je "stala celo čez železnični tir, tako da je moral osebni vlak stati na kolodvoru. Voda je na polju naredila ogromno škodo. Vse žito leži na tleh. Hudourniki so iz hribov nanosili velike mase peska in kamenja. — Tudi po laškem kraju je voda naredila veliko škodo. Udrlo se je več cest in potov je mnogo poškodovanjih. Toča. Iz Slov. Bistrice: Dne 2. julija od 1. do 2.' ure popoldne je divjala strašna nevihta. Toča kakor orehi debela, je na-letavala ter pokrila tla, da so bila bela kot po zimi. Uničeno je vse žito in nič druzega ni ostalo kot strn. Turšica. oves. Ijano. Hodila sem običajno ob ledeljalr v frančiškansko cerkev h krščanskemu nauku. Do-tični pater je bil na glasu kot jako pobožen menih in dober govornik in zato je bila cerkev vsako nedeljo popolnoma polna vernih ovčic. Štirinajst lnij pred otvoritvijo prve že-eznice v Ljubljani, je omenil pobožni menih v svojem govoru med drugim tudi sledeče: "Danes tvden vas bom peljal na kolodvor, da si bomo ogle-lali novo železno cesto." Pride zaželjena r.edelja. Ljudi je bilo natlačeno polno v cerkvi. Po nauku je govoril o novi železnici sfodeče: Bog je poslal hudiča v England, da jim je pokazal to novo iznajdbo. Železnica >je hudičeva iznajdba in svarim vas dragi moji poslušalci, naj se nikdo ne predrzne vse-sti se na železne vozove, ki jih te iznajdel sam hudič." Ta govor pobožnega patra se je raz-nesel po vsej Ljubljani kakor blisk. Zvereda je o tem hujska-' oče ni govoru tudi vlada. Ta je nastopila z vso svojo absolutistično silo proti patru. Bala se •e nesrečnih posledic, ki bi jih lahko tak govor povzročil pri n. razsodnih ljudeh na deželi. Tedajni škof mu je ukazal, da mora nesrečni govor javno na prion i ci preklicati takoj prihodnjo nedeljo. Nedelja pride. Inženirjev, katerih je takrat mrgolelo po Ljubljani, uradnikov h drugih dostojanstvenikov se je uničeno. Ljudje že tarnajo, je kar trlo pod korom. Slišale kako bodo živeli, so se opazke v nemškem jezi-! Strela ga je ubila. Iz Celja: ku: "Zdaj bo hudič besedo na- V nedeljo, dne 30. junija po-zaj jemal." Zdaj stopi pater na poldne je po Spodnjem Stajer-nrižnlco. Bilje bled kot zid. skem nastalo hudo neurje. Med . BUeda ^ mu je stresla, videč nevihto je kegljalo v kegljišču riški voz. V tem trenutku je tako odlično občinstvo pod se- Wove pri "Divjem možu" na privezil vlak od druge strani oj. Nauk je bil navadno krat-! Spodnji Hudnijt v celjski oko- ter je povozil ravno na tir pa-tek. S tresočim glasom pravi lici več fanotv. Med njrnii je bilidlega Bizjaka, na to: "Danes teden sem Vam tudi vrtnar Franc Brau. Naen-jrovoril o železnici. To ni hudi- krat je na kegljišču udarila vlaku, ki prihaja v kratkem v strela. Franc Brau je bil od naše mesto. Vi mene zadnjič'! strele zadet in je obfcžal na ni«th prav zastopili, kar sem mestu mrtev. Drugim se ni nič čakati na vlak st. 20. Usoda je gpvorli o železirci. To n ihudi- zgodilo. "hotela, da je zaspal in se m čeva iz-ajdba temveč člove- Nemško-italijanske vstopnice prebudil niti, ko je prisopihal .sk» Železnica je velikanski na-!«t postaji c. kr. priv. južne že- vlak. Železniški stroj ga je vr- ju vstala in zaklicala: ' « T. -t • __1 !...t.:L I.AMbnv P^, ».»mi "Cf hni>P4 hiti onr pomagati, Foizkušen samoumor. Nož si je zasadila v Trstu živeča 23 letna vlačuga Marija Neuvelier ter se precej poškodovala. Strašna smrt na izletu. Minulo nedeljo je prišel na kanalski postaji pod vlak neki 27 letni EriKst Bucher iz Trsta. Nesrečni je hotel še enkrat pozdraviti svojega prijatelja, ko je vlak vozil iz postaje z naglico več kilometrov. Ko se je hotel oprijeti ograje železničnega voza, je padel pod kolesje, ki ga je zdrob lo. Prišel je v Kanal, da bi obiskal brata, a je našel smrt. Justinijan pa šestintrideset. Po rodu je bil kmet, kakor tudi njegov strijc, cesar. Njegov strijc, ki je bil po rodu Bulgar, je "stopil v carigrajsko vojsko kot »navaden peščak. pa se je Čako hrabro boril, da je prišel do generala, in konečno je celo cesar postal. Svojega nečaka Justini jana, pa sj je fzvo-1 i 1 za svojo desno' roko. Justinijan je bil slovesen, strog in študiran človek — baš pripravljen, da zgubi glavo radi fascinirane deklice. Hotel jo je vzeti za ženo, toda postava je prepovedovala. In ker si Justinian ni znal drugače pomagati * i ! Razprodaja vsako\rstnih | I ~~ letnih . f CE VLJE V Ker imamo dosti blaga in premalo, prostora v naši prodajalni, smo se namenili razprodati kar imamo letnih; moških, ženskih in otročjih čevljev za polovico prejsne cene, I Frank Butala, 6220 St. Clair Ave. % i . it Slovenec ponesrečil na poti je kar enostavno postavo pre- z Amerike v domovino. Iz Ba- zla poročajo: Ponesrečil je A. Bizjak: doma iz Saple št. 44, na Primorskem, na poti v staro domovino. Ponesrečeni je pri- 'ečmen, pšenica in drugo, vse .šel v\NV\v York iz Mc'Alister, Okla., ter je kupil vožni list za parnik "La France,,. Odpe- klical in oženil se je. Nekaj mesecev pozneje je cesar umrl, in nekdajni kmet ter nekdajna navadna igralka sta postala cesar in cesarica. Nikdar prej se ni še zgodilo, de bi prišel navaden kmet do tako velikega cesarstva, -nikdar še ni postsla bor- Ijal se je iz omenjenim parni- na hčerka krotilca zverij cesari kom dne 2. maja. Na vožnji ca največjega cesarstva na sve-myl Dalle in Bazlom pa je po tu, kakor je bilo tedaj bizan-neprevidnosti patM raz želez- tinsko cesarstvo. Toda Teodora ni bila samo zadovoljna s prazno slavo. Vzela je vajeti države v svoje roke in vladala z večjo močjo in ostrostjo kpt Nesreča železnikega čuvaja.! njen mož. Vodila je vojske, o-V pondeljek ponoči ob pol i, svojila sinove pokrajine in po je moral železniški čuvaj v št. ■ množila« moč cesarstva. V Cari-Petru pri Gorici. Ivan Blažič, gradu je pretila vstaja. Uporne- ži so se pojavljali. Justinijan se je ustrašil in hotel pobegniti. Teodora je pa pri posvetovan- predek človeške kulture. Vozi- lezrice v Celju. Južna železnica igel kakih 20 korakov. Pn tem te so pridno po nji in podpiraj- j je načela v avtomatu celjskega je debil več ran. Prenesli so ga te to izna'dbo povsodi," Drugi kocjodvora izdajati neniško-ita- v bolnišnica usmiljenih bratov. !an je zapustil nesrečni f: na-tik Ljubljano za vedno. Ako bi kdo dvomil o tem resn lijanske peronske fiste. Nemško "Perrcnkarte" so spremenili v Njegovo sti ve:*dar ske je o, ,ai če hočeš biti lopov mesto slaven mož. tam je Indija, pa beii, Ppjdi 1 Za mene pa ostane cesarstva *«» tnfeii!" Dobite si vrednost denarja. Vi veste, koliko vas* plin velja na me?ee. Sedaj pa skusite pomisliti koliko diuzcga 1 Inga bi inopli kupiti z istim denarjem, ki gn izdate nn mesec za plin Koliko ugodnosti in dobrote dobite vsak mesec od plina. Vi dol ite polno vrednost za vsak cent na plinu. Plin je veliko cenejši kot premog in nič pepela zraven. Rabite plin ! Vamn treba vedno žgati plina, da imate dob;„ rjeni Cvetlici Kriionosa, če je pri življenju." "Ali prisežeŠ?" "Pri mojem kalumetu. Zgodilo se bo!" "Dobro, Slišala sem, da Indi-:ec nikdar ne prelomi take Iprisege. Toda to je za tvojo vobodo, glavar, in dolžan si mi še življenje. Ker če bi se ^eni le las skrivil od tvojih voj sov, tedaj,bi te moj oče dal oj s konji raztrgati." L-^ipač se pa zaničljivo zaje. "Bledoličniki so kakor s"?ke,pri mučenju. Kaj zahte- r- rita mu trdno pogleda v na njenih trepalnicah se ? strastno maščevanje in .ga je glavar bledoličnikov premagal kakor psa." Oči Apača se posvetijo in žile na čelu se mu naipnO, ko se spomni tega dogodka. "Sivi Medved, " reče, "ni bil premagan od enega moža. Bil je čarovnik bledoličnikov, ki ima moč kot deset bivolov." "Norec, on je umrljiv mož kakor ti. On se ne more niti tvoji puški niti sekiri zoper-stavljati. Ti ga moraš umoriti. To je pogoj, zakaj ti podarjam življenje in svobodo." t rdi j an ec pa strese z glavo. "Sivi Medved," reče, "se bojuje z vojniki ne pa s hudobnimi duhovi. Njegovo, orožje je topo proti njim." Senorita pa nevoljno udari i nogo ob tla. "Mislila sem, da si mož, toda v resnici si vraža-ita baba. Tvoj narod je premagan, stotine tvojih vojnikov leže r.a tleh. Jutri gre grof znova s svojimi vojaki, da * as popol-.icma uniči, in Sivi Medved A-pačev niti poguma nima, da bi ce branil." "Daj mi svobodo, žena, in .Sivi Medved bo Še jutri na č:lu ivejih vojnikov prelival kri bledoličnikov. Toda 011 ne premo-e ričesar proti hudemu duhu. I"e želi Ognjena Cvetlica njegovo smrt, si mora poiskati drugo roko." "Dobro, prost bcš vseeno, da na čelu svojih vojnikov nastopiš proti tem tujim izdajalcem. Poiskala bcm hrabrega moža. da me maščuje, Kriionosa ali Železno Roko.". Apač se zaničljivo zasmeje. "Sivi Medved je velik vojnik. oamo eden je v preriji, ki mu e skoro enak." "In k:! o j t ta človek?" "On je sovražnik Sivega Medveda. On je Jaguar, veliki Jaguar Komančev, dasi je bila njegova mati slabša kot psica." Ta odkrit govor in priznanje zaslug svojega nasprotnika, je nandil velik utis r.a mlado gospodično. Roko poleži na prsa in teško vzdihne. "Dobro," šepeta, "poskusila bom drugače. — Gfavsr, ti si prost, dasi se bran š postati orodje pravice » tem, da bi ubil svojega na-.vprctn'ka. Pojdi sem, Diaz in »oloži zapahe na prejšnjo me-. * _ »» I stO. Vakvero posluša; senorita pa nkaj trenutkov premišljuje, x>tem se pa naenkn.t nečesa domisli. "Tako bo šlo. Ali imaš laso ;)ri sebi, Diaz?" "Zunaj na steni jih je dovolj." "Dobro, torej pojdi. Glavar, H nama slediš, stepaj lahno, da ne zbudiš spečih." Naprej koraka senorita, ki je •'.pihniila svetilko, za njo gre glavar, še vedno zvezan na rokah in zadnji je Diaz z nožem v rokah. Takopridejo po platformi do kraja, kjer se je začela streha. Na povelje senorite pr pne Diaz dva konca lase na oster rob strehe, dočim vrže ostalo laso navzdol. Jasna mesečina odseva po šotoru grofo-vih vojnikov. Živali in ljudje so bili tako utrujeni, da so bili vsi poglobljeni v trefo spanje. Nobenega glasu ni nikjer. O-genj ni gorel več, in celo straže so zaspale na svojih mestih. "Glavar," ^eče dama šepeta-je, "pripravljena sem, da ti vzamem vezi in ti zopet podelim svobedo. Po nobenem drugem potu ne moreš iz haciende, kakor ,00 tem. Ti obdržiš svoj ka lumet. kakor se spodobi slavnemu bojniku." Apač raztegne roke in je bil že pripravljen, da prime za la-=o ter se pomene navzdol. Na-r»krat pa zsšepne "uf" ter se skrije za platformo. "Kaj je? Kaj vidiš?" Oči Apačev^ se zabliskajo v divje mtriumfu. ko pokaže proti dvorišču haciende. "Ru - je s prepričal, kaj pomeni ta govor, Med prostorom, ki se je razširjaj med taborom vojnikov grofa in med hišami se je plazila senca, in mesečna svetloba je jasrio kazala, da je to Indijanec, V trenutku spozna senorita, kako nespametno je ravnala; strah se je poloti in že je mislila, da je znova v rokah Apačev. Toda dočim seže z roko po revolverju, zapaziz začudenjem, da je Apač pobesil roko in se zopet oprijel lase. Njegovo ostro oko mu je po- nosno. "Moj rudeči brat govori resnico," nadaljuje Komanč. "MJlademu vojniku ne bo odrekal pravice. Kdaj misli, da pride z nji mzopet skupaj?" "Kadar vstane tretjič veliki obraz meseca." Komanč se začudi. Po naključju je bilo to ravno isti čas, ko bi morali on, Železna Roka in umorjeni Jose se drugič sestati, ker do prvega sestanka ni prišlo. "Dobro, na£ bo. Do tedaj bo odločena vojska med rudečimi in belimi možmi." "Torej naj moj mladi brat kazalo, da Indijanec ne spada imenuje prostor." k njegovim .prijateljem, in la- "Sivi Medved pozna izvir hen vzklik "Vonodoriga", jo studenca, katerega imenujejo poduči, da se ji ni treba niče- bkdoličniki Bonaventura ?" sar bati. M;la«di Komanč je prihajal tiho kakor mačka preko dvorišča. Bil je dobro zr.an z okolico in tudi prepričan, da spijo vse straže. V rokah nosi neki predmet, katerega senorita ne more takoj razločiti. Potem pa opazi, da je to šop cvetlic. Komanč je gotovo mislil, da ga nihče ne opazuje. Nekaj tre-n.utkov obstoji pred hišo, potem pa koraka proti oknu, ki je vodilo v spalnico senorite. Ko se senorita.nekoliko sklone preko strehe, opazi, da pripenja Komanč venec cvetlic na nje-okno. Misel ji šine v glavo, katero tudi takoj izvede. ' . K o je bil Komanč pripravljen, c!a zgine na isti način kot je prišel, ga ustavi lahen klic njegovega imena. > Komanč obstoji in pogleda navzgor. "Vonodonga!" Njegovo ostro oko takoj opati postavo senorite. * . "Sladki glas Ognjene Cvetlice je prodrl do iišes potnika. Gospodarica haciende se je vrnila v svojo hišo. Zakaj ne spi j globokem spanju, ker čujejo' njeni 'prijatelji za irjo. in sanja sladke sanje,o svojem zaročencu ?" "Naročilo jmam za tebe." "Besede Ognjene Cvetlice so! ■)ovč I je* za Vonodongo. Govo-; "Da, znano mi je." V bližini stojijo tri smreke. Veliki glavar Apačev bo dobil tam Jaguarja in dva njegova prijatelja ob določenem času." "Trije glavarji bodejo tam, in Sivi Medved bo eden izmed njih. Ali ima moj rudeči brat še kako željo?" "Sestra Vonodonge je ostala v a paskih rokah, ker je sledila prijatelju." "Dobro. Bojna sekira med Komančem in Apače m je pokopana, dokler se ni mesec trikrat pomladil. Ona ostane pod varstvom Sivega Medveda, dokler ni Veliki Duh odločil našega boja." "Hvala glavarju Apačev. Naj bo njegova pot lahka." In brez nadaljnega pozdrava obrne Vonodonga svojo pot. Tako sta se ločila dva smrtna sovražnika, ko sta se še prej zmenila za skupen dvoboj, ki naj poravna vse krivice, ki so še bile med njima. Dalje prihodnjič. Mali oglasi. NAZNANILO. ri r "Neki mož bo stopil navzdol. , Pri seji Slov.' Lovskega pod. Daj mi svo;o besedo, da ga,društva v nedeljo, 14. julija se varno spremiš iz haciende do je izžrebala /lata ura. in pote-•eraja, kjer ni Več straže." |gnjena je bila številka 310, last "V očeh Vseli bledoličnikov Jos. Travnikarja v Collimvoo- je spanje," odvrne Vonodonga smeje. "Toda mož naj pride." "Dobro, hvala ti! Kdorkoli bo, r.e vprašuj ga in spolni samo mojo voljo. Sedaj, glav:r. 'as je — pot je varna." Apač se spne po vrvi brez zshvale, brez besede in kmalu čuti trda tla pod seboj. Trenutek pozneje si stojita oba smrtna sovražnika nasproti, Komanč pripravljen, da zamahne s tomahavkom, ko je opazil glavarja Apačev. Sivi Medved pa reče: "Odkdaj se volkovi med seboj trgajo, če so lovci na njih sledu ?" "Uff! Glavar govori resnico: Sivi Medved naj mi sledi!" Oba Indijanca korakata preko dvorišča in kmalu zgineta v senci. 1 "Pusti lase naj visijo in vrni >e k rrrliču." reče senorita Dia->u, ko mu ponudi roko. "Molči o vsem, kar si videl in slišal, n prepričan bodi, da ti ostanem hvaležna." Bilo je .uro pozneje, ko stopite iz sence skal in grmovja, kake tri milje od haciende, dve senči. Ozka dolina se razširja pred njima, ki se vleče delač proti severu in vzhodu. Prvi obeh Indijancev obstoji. Bil je Komanč, glavar Vonodonga. "Straže bledoličnikov so za nami." reče. ^Noben htedolie-nik ne bo šel za najino sledjo. Apači so šli proti solnčnem vzhodu." "Dobro du. Tajnik. ANGLEŠČINA IN • LEPOPISJE potom dopisovanja. Poučujemo že peto leto. Lahka metoda. Učite se lahko doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna šola 1380 E. 40th Street. Cleveland, Ohio. (Star naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10. (64) KJE JE moj brat M ar t ni Vi-drili. Za njegov naslov bf rada zvedela njegova sestra, sedaj omožena Frančiška Sadar, 304 Front St. Leadville, Colo. (61) NAZNANILO. Vsem članom pevskega in pod. društva "Edinost" se naznanja, da se društvo udeleži piknika, ki ga priredi društvo "Jutranja Zvezda", št. 41. S. D. P. Z. v Dahler vrtu dne 28. julija. Bratje se zbirajo- v Primož KogojJevi dvorani ob pol ene ure popoldne. Frank Makse, tajnik. Salocn naprodaj na St. Clair in 40. cesta, št. 4003 St. Clair ave. Zraven je tudi restavrant. Lepa prilika za Slovenca. (59) takoj in s< mora prodati. Najnižja cena. Vprašajte pri MoKen-na Bros. 1365 E. 55 St. Mlad fant dobi delo v mesnici, če ima tudi veselje, da razps- ljava blago. Dobra plača za Komanč lahko por pravega fanta Poizve se pri A. ve Ognjeni Cvetlici, da je spol- 0gri,nc ^ Glass ave nil svojo besedo." j _ "Ali potrebuje Sivi Medved Naprodaj! Najbolj poceni loti v Collin-woodu. iSaranac Rd. po $11 in $12 čevelj zemlje. Na 156 cesti 5 lotov, na 157 eseti 3 loti, na 160. cesti 2 lota in na 163 cesti en lot po $300.00. Vprašajte A. E. Davis, 211 Williamson Bldg. Central 44 ali Main 4561. Mofcni možje dobijo takoj stalno delo v solarni, dobra plača. Vprašajte The Union Salt Co. Addison Rd. in Lake Shore železnica. (61) Iščem svojega brata John Ter-selicha, doma je iz vasi Gorica št. i. okraj Krško, fara Lesko-vec. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Andy Ter-selich, Box 227, Aspen, Colo. (61) NAZNANILO. Iz urada dr. Srca Marije, st. se naznanja, da je odbor po preivdnosti določil posebno sejo, ker pri mesečnih vedno primanjkuje časa. Dne 25. julija se vrši v Knausovi dvorani seja, pri kateri vsaka lahko plača in dobi nove plačilne knjige. Vsaka sestra mora vedeti, da je pri mesečni seji nemogoče vse narediti, ker je preveliko članic, in vsaka teško čaka do 12. .ure. Ta dan se ne bo nič ukrepalo, samo plačevalo, nakar gre lahko vsaka domov. S sestrskim pozdravom Ivana Pelan, tajnica. (59) Priporočilo. Rojakom v Rock Springs, Wyo. in v okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam g. Fr. Eržen in g. Anton Justin, ki sta vsega zaupanja vredna rojaka in se slednji lahko, vedno na nje obrnejo, za vse, kar od nas potrebujejo. Rojakom ji'h prav toplo priporočamo. Uprav. "Clev. Amerike". Iščem svojega prijatelja Frank Zelnika, doma iz Turjaka na Dolenjskem. Povedati mu imam nekaj posebnega iz stare domovine. Kdor ve za njegov naslov, naj bo tako prijazen in ga pošlje na Anton Železnikar, Box 612, Aspen, Colo. Naprodaj saloon na dobro znanem in starem prostoru Proda se radi odhoda v staro domovino. Natančneje se poizve na 7901 Marble ave. Newburg. (59) Naprodaj saloon v središču slo veske naselbine. Najbolj pripravno za Slovenca. Natančneje se poizve pri John B. Balazs, 1231 E. 61. cesta. (59) ZAHVALA. Dr. "Planinski Raj, št. 35 S. D. P. Z. So. Lorain, Ohio se tem potom prav prisrčno za-hvaluie vsem c. rojakom, ki so se udeležili slavnosti razvitja zastave in veselice na prčstem. Prav posebno hvalo pa mora mo izreči Slovencem v Clevelandu med njimi posebno vrlun Triglavanom, ki so nas v tako častnem številu posetili in po-mogli do najlepšega zaključka veselice. Izrekamo jim še enkrat prisrčno zahvalo, in v prepričanju, da nam bo ta dan ostal v spominu, jim zakliče-mo: "Živijo!" Odbor. dr. Planinski Raj. orc-zja, di se vrne k svojim voinikom ?" '"Ne!" "Sivi Medved je rešil Vono-donsro iz krempljev njegovega brata. Midva Toda/>n ie sva torej k vi t. ■ očeta in.ma- NAZNANILO. Žensko podporno društvo "iSv. Ana", št. 4. S. D. Z. ima redne mesečne seje vsako drugo sredo v mesecu v John Gr-d i novi dvorani ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina je od 16. do 25. leta $1.50 do 25 do 35 leta $2.00 in do 45. leta $3.. Sprejmejo se tudi otroci ženskega spola od prvega leta naprej, ki plačujejo 15c na mesec. Članice Dr. Laufman, ki je zdravnik plačujejo 8oc na mesec za $300 na Woodland ave, in 31. cesta, smrtni ne in $5.00 bolniške pod-kje/ zdravi že štiri leta, je od- pore na teden. Žene in dekleta pri ndvo podružnico na 55. ce-!so vabljtna k obilnemu pristo-sti in vogal St. Clair avs. prvo(pu. Pojasnila daje predsednica itropje. Uradne ure od 11 Rozi Urh, 1158 E. 60th St. ~ " 1" " ' Marv Colarič, 1188 E. NAZNANILO. / Delo dobi močan mož pri zbiranju in ra-zkladanju soli. Stalno delo in dobra plača. Vpralajte pri Union Sah Co. Addison Rd. in Lake Shore R. R. (60) Soba se odda v najem. Samo za spanje, brez hrane. John Pritekel, 6412, Varian ave. (57) Dekle dobi službo za hišna o-pravila. Vprašajte pri August K^ušek, 6202 St. Clair ave. (59) HISE NAPRODAJ. Naprodaj imam vsakovrstne hiše in lote v Clevelandu, v Collinwoodu in Newburgu. Hišo lahko kupite od $1600 naprej. Imam tudi lote naiprodaj v Rockportu kjer je nova slovenska naselbina. Farme naprodaj blizu Clevelanda, prav poceni. Zavarujem hišo in vse drugo proti ognju po najnižjih cenafh in pri najboljših družbah. August KauSek, 6202 St. Clair ave.' (66) Sprejme se ena ali dve dekleti na stanovanje, ki bi hotele zjutraj in zvečer nekoliko pomagati pri hišnih on>ravil'h. Dobri pogoji. Poizve it v našem uredništvu. • (59) Hiša na 61. cesti naprodaj, 8 sob, se mora pro latei. Hiša na 1180 Norwood, 6 sob.. Dve hiši na 52. cesti, ena hiša na 51. cesti, 8 sob, in ena na 4*7 cesti. Poizve se pri Jakobu Tisovec. 1156 E. 60th St. (57) S. S. CO. Direktna -roftnfa New Torhoa im ATatro-Ogmik» NIZKE CBKB. Fina podrorba, električna luč. izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega raz ^ I reda na ladiji Kaiser Franz J Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. ^; Kompanija ima sledete dvorijake: Kaiser Franx Joseph I., Martha Washington, Laura, A Ik a, Argentina, Ocenia, in nove ladije me le delajo. Za t* podrobnosti ae obrnite na generalne agente. I Phelps Bros. & Co. H• — - ..........- —— I 2 WaUagtM St New Tiri, N.Y.; \ ali pa na pr anane agente t Z. D. in Canada DELO! DELO! Takoj dobi delo 50 mož pri Lake Shore železnici v Elkhart Indiana. Oglasite se takoj pri Jo-. Kastelic, 6104 St. Clair ave. (57) j« tal« tatatatatatatatata M V I i 1 $ t i Če skrbite za S zobe, skrbite J za zdravje. Več let skušnje in naj« -g boljši aparati mi omo- § gočijo, da lahko oprav* 1 Ijam vsa zobozdrav- V W niška dela po najniž ih J cenah. Vse delo je ga- -g rantirano. Zobje se y derrjo brez vsake bole- f čine. a. t \ Dr. 1. S. Rubin \ ZOBOZDRAVNIK. V I I 5506 ST. CLAIR AVE. \ f Odprto xveter do 8:30 J I I I To I. Cent. 3074, W. J Ci ta tatatata tata tata tata ^ Najnovejše za rojake L Jedini nas rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati- ...... Ženske nogavice. Ženske nogavice v vseh barvah in velikosti 25c vredne.. 19* Ženske nogavice črne ali bele 15c vredne sedaj po......11* Ženske nogavice črne, rujave a\i bele 15c vredne po---- 8* Na razprodaji bo še veliko drugih stvari katere zaradi prostora nemoremo navesti. Pridite in si oglejte to razprodajo če ravno nič ne kupite. Med to razprodajo dajemo ali ne zamenjamo tikete. JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clair Avenue. i >. jfv'kl s is' ' 1 4 i' ■-> '' ■ ■ ' s " rti H ■■HH H